21.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/19

1.

Ali je treba direktivo o vlogah (1) razlagati tako, da se sredstva, ki so bila knjižena v breme v soglasju z zadevnimi osebami ali so jih te osebe same prenesle ali vplačale na račun, odprt v imenu kreditne institucije pri drugi kreditni instituciji, lahko obravnavajo kot vloga v skladu z zadevno direktivo?

2.

Ali je treba člena 7(1) in 8(3) direktive o vlogah, obravnavana skupaj, razumeti tako, da pomenita, da je treba plačilo zavarovanja vloge do zneska, opredeljenega v členu 7(1), izvršiti vsaki osebi, katere zahtevek je mogoče postaviti, preden je sprejeta ugotovitev ali odločitev iz člena 1(3)(i) in (ii) direktive o vlogah?

3.

Za namene direktive o vlogah, ali je opredelitev pojma „običajna bančna transakcija“ pomembna za razlago koncepta vloge kot pozitivnega salda, ki je posledica bančnih transakcij? Ali je treba to opredelitev pojma upoštevati tudi pri razlagi koncepta vloge v nacionalnih pravnih ukrepih, s katerimi je bila prenesena direktiva o vlogah?

4.

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, kako naj se razume in razlaga koncept običajne bančne transakcije, uporabljen v členu 1(1) direktive o vlogah:

5.

Kadar sredstva ne spadajo pod opredelitev pojma vloge v skladu z direktivo o vlogah, vendar se je država članica odločila, da direktivo o vlogah in direktivo o vlagateljih (2) v nacionalno pravo prenese tako, da so tudi sredstva, do katerih ima vlagatelj zahtevke, ki so posledica obveznosti kreditne ustanove, da opravlja investicijske storitve, obravnavana kot vloga, ali je jamstvo za vloge mogoče uporabiti šele potem, ko je bilo ugotovljeno, da je v specifičnem primeru kreditna institucija ravnala kot investicijsko podjetje in so bila sredstva prenesena nanjo zaradi izvajanja investicijskih poslov/dejavnosti, v smislu direktive o vlagateljih in direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) (3)?