20.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 236/29

1.

Ali gre pri zakonsko določeni možnosti civilnega sodišča, da odloči v sporu, ki poteka med starši glede potovanja njihovega otroka v tujino in izdaje osebnih dokumentov in v katerem materialno pravo, ki se uporabi, določa skupno izvrševanje teh starševskih pravic glede otroka, za zadevo, ki se nanaša na „podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti“ v smislu člena 1(1)(b) v povezavi s členom 2(7) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (1), za katerega velja člen 8(1) Uredbe št. 2201/2003?

2.

Ali so podani razlogi za utemeljitev mednarodne pristojnosti v civilnih zadevah o starševski odgovornosti, kadar odločba nadomešča pravno dejstvo, pomembno za upravni postopek, ki zadeva otroka, in pravo, ki se uporabi, določa, da je treba ta postopek izvesti v določeni državi članici Evropske unije?

3.

Ali je treba šteti, da gre za dogovor o pristojnosti v skladu s členom 12(1)(b) Uredbe št. 2201/2003, kadar zastopnik nasprotne stranke v kasacijskem postopku ni ugovarjal pristojnosti sodišča, vendar pa ta ni bil pooblaščen, temveč ga je postavilo sodišče zaradi težav pri vročanju nasprotni stranki v kasacijskem postopku, da bi se ta lahko osebno ali prek pooblaščenca udeležila v sporu?