EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009L0104

Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (Kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP)

OJ L 260, 3.10.2009, p. 5–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 05 Volume 006 P. 247 - 261

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/104/oj

3.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/5


DIREKTIVA 2009/104/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Ta direktiva je posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (5). Zato se določbe Direktive 89/391/EGS v celoti uporabljajo za področje uporabe delovne opreme s strani delavcev pri delu, ne da bi to vplivalo na strožje oziroma bolj specifične določbe, vsebovane v tej direktivi.

(3)

Člen 137(2) Pogodbe določa, da Svet v obliki direktiv lahko sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšanja zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev.

(4)

V skladu z navedenim členom se morajo take direktive izogibati nalaganju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev na način, ki bi lahko zaviral ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij.

(5)

Določbe, sprejete na podlagi člena 137(2) Pogodbe, nobeni državi članici ne preprečujejo, da ohrani ali sprejme take strožje ukrepe za varovanje pogojev za delo, ki so združljivi s Pogodbo.

(6)

Izpolnjevanje minimalnih zahtev, namenjenih zagotavljanju boljšega standarda varnosti in zdravja pri delu pri uporabi delovne opreme, je bistveno za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.

(7)

Izboljšanje varnosti, higiene in zdravja delavcev pri delu je cilj, ki ga naj ne bi bilo mogoče obravnavati zgolj z ekonomskega vidika.

(8)

Zaradi dela na višini so delavci lahko izpostavljeni zelo velikim tveganjem za zdravje in varnost, zlasti tveganjem za padce z višine in druge hude nezgode pri delu, ki predstavljajo velik delež vseh nezgod, zlasti smrtnih.

(9)

Ta direktiva predstavlja praktičen vidik uresničitve socialne dimenzije notranjega trga.

(10)

V skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (6) se od držav članic zahteva, da Komisijo obvestijo o vsakem osnutku tehničnih predpisov v zvezi s stroji, opremo in napeljavami.

(11)

Ta direktiva je najprimernejši način za doseganje želenih ciljev in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.

(12)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge III –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

1.   Ta direktiva, ki je druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, določa minimalne varnostne in zdravstvene zahteve za uporabo delovne opreme s strani delavcev pri delu, kakor je opredeljeno v členu 2.

2.   Določbe direktive 89/391/EGS se v celoti uporabljajo za celotno področje iz odstavka 1, ne da bi to vplivalo na strožje oziroma posebne določbe, vsebovane v tej direktivi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)   „delovna oprema“: vsak stroj, aparat, orodje ali instalacija, uporabljena pri delu;

(b)   „uporaba delovne opreme“: vsaka dejavnost, ki vključuje delovno opremo, kot zagon ali zaustavitev opreme, njena uporaba, transport, popravilo, sprememba, vzdrževanje in servisiranje ter zlasti čiščenje;

(c)   „nevarno območje“: vsako območje znotraj oziroma okoli delovne opreme, v katerem je izpostavljeni delavec podvržen tveganju za svoje zdravje ali varnost;

(d)   „izpostavljeni delavec“: vsak delavec, ki se v celoti ali deloma nahaja na nevarnem območju;

(e)   „upravljavec“: delavec ali delavci z nalogo uporabljati delovno opremo.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Člen 3

Splošne obveznosti

1.   Delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je delovna oprema, dana na voljo delavcem v podjetju oziroma ustanovi, primerna za opravljanje dela ali pravilno prilagojena v ta namen in jo delavci lahko uporabljajo, ne da bi ogrožala njihovo varnost ali zdravje.

Delodajalec je pri izbiri delovne opreme, katere uporabo predlaga, pozoren na posebne delovne pogoje in značilnosti ter na nevarnosti, ki obstajajo v podjetju oziroma ustanovi, še zlasti na delovnem mestu, za varnost in zdravje delavcev oziroma na morebitne dodatne nevarnosti, ki jih predstavlja uporaba te delovne opreme.

2.   Kjer ni mogoče na ta način v celoti zagotoviti, da delavci lahko uporabljajo delovno opremo brez tveganja za varnost ali zdravje, delodajalec sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj do najmanjše možne mere.

Člen 4

Pravila glede delovne opreme

1.   Brez poseganja v člen 3 delodajalec pridobi oziroma uporabi:

(a)

delovno opremo, ki — če je delavcem v podjetju oziroma ustanovi zagotovljena prvič po 31. decembru 1992 — izpolnjuje:

(i)

določbe vseh ustreznih veljavnih direktiv Skupnosti;

(ii)

minimalne zahteve, določene v Prilogi I, če se ne uporablja druga direktiva Skupnosti ali pa se uporablja samo delno;

(b)

delovno opremo, ki — če je delavcem v podjetju oziroma ustanovi že zagotovljena pred 31. decembrom 1992 — izpolnjuje minimalne zahteve, predpisane v Prilogi I, najpozneje štiri leta po navedenem datumu;

(c)

brez poseganja v točko (a)(i) in z odstopanjem od točke (a)(ii) in točke (b), specifično delovno opremo, za katero veljajo zahteve iz točke 3 Priloge I, ki, če je do 5. decembra 1998 že zagotovljena delavcem v podjetju oziroma ustanovi, ustreza minimalnim zahtevam, določenim v Prilogi I, najpozneje štiri leta po navedenem datumu.

2.   Delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se delovna oprema vso svojo življenjsko dobo ohranja, s pomočjo primernega vzdrževanja, tako da ustrezno izpolnjuje določbe odstavka 1(a) ali (b).

3.   Države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji in ob ustreznem upoštevanju nacionalne zakonodaje oziroma prakse določijo postopke, s katerimi je možno doseči stopnjo varnosti, ki ustreza ciljem iz Priloge II.

Člen 5

Pregled delovne opreme

1.   Delodajalec zagotovi, da pristojne osebe v smislu nacionalnih zakonodaj oziroma praks opravijo začetni pregled (po namestitvi in pred prvim zagonom) delovne opreme, katere varnost je odvisna od pogojev namestitve, in pregled po vsaki namestitvi v nov prostor, da bi zagotovili pravilno namestitev in pravilno delovanje delovne opreme.

2.   Da bi zagotovili upoštevanje zdravstvenih in varstvenih zahtev ter pravočasno odkrivanje in odpravljanje okvar, delodajalec poskrbi, da se na delovni opremi, ki je izpostavljena pogojem, ki povzročajo škodo, ki lahko povzroči nevarnost, opravijo:

(a)

redni pregledi in, če je ustrezno, testiranja, ki jih opravijo pristojne osebe v smislu nacionalnih zakonodaj oziroma praks;

(b)

posebni pregledi, ki jih opravijo pristojne osebe v smislu nacionalnih zakonodaj oziroma praks, vsakokrat, ko nastopijo izjemne okoliščine, ki bi lahko ogrozile varnost delovne opreme, kot so sprememba dela, nezgode, naravni pojavi ali daljša obdobja nedejavnosti.

3.   Rezultati pregledov so zabeleženi in na voljo pristojnim organom. Hraniti jih je treba ustrezno časovno obdobje.

Kadar se delovna oprema uporablja zunaj podjetja, ji je treba priložiti dokazilo o opravljenem zadnjem pregledu.

4.   Države članice določijo pogoje, pod katerimi se opravijo taki pregledi.

Člen 6

Delovna oprema, povezana s posebnimi tveganji

Kadar uporaba delovne opreme lahko pomeni posebno tveganje za varnost ali zdravje delavcev, delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a)

je uporaba delovne opreme omejena na tiste osebe, ki imajo nalogo, da jo uporabljajo;

(b)

so v primeru popravil, sprememb, vzdrževanja ali servisiranja, zadevni delavci posebej določeni za opravljanje tega dela.

Člen 7

Ergonomija in zdravje pri delu

Delodajalec pri izvajanju minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtev v celoti upošteva delovno držo in položaj delavcev med uporabo delovne opreme ter ergonomska načela.

Člen 8

Informiranje delavcev

1.   Brez poseganja v člen 10 Direktive 89/391/EGS delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo delavci na voljo ustrezne informacije, ter, kadar je potrebno, pisna navodila za delovno opremo, ki jo uporabljajo pri delu.

2.   Informacije in pisna navodila vsebujejo vsaj primerne varnostne in zdravstvene informacije o:

(a)

pogojih uporabe delovne opreme;

(b)

predvidljivih neobičajnih razmerah;

(c)

zaključkih v zvezi z izkušnjami pri uporabi delovne opreme, kjer je to potrebno.

Delavce se opozori na nevarnosti, ki jih zadevajo, na delovno opremo, ki je v njihovem neposrednem delovnem okolju, in na vse spremembe, ki jih zadevajo, v kolikor vplivajo na delovno opremo v njihovem neposrednem delovnem okolju, četudi te opreme ne uporabljajo neposredno.

3.   Informacije in pisna navodila so zadevnim delavcem razumljiva.

Člen 9

Usposabljanje delavcev

Brez poseganja v člen 12 Direktive 89/391/EGS delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a)

so delavci, ki uporabljajo delovno opremo, deležni ustreznega usposabljanja, vključno z usposabljanjem o vseh tveganjih, ki jih taka uporaba lahko pomeni;

(b)

so delavci iz člena 6(b) deležni ustreznega posebnega usposabljanja.

Člen 10

Posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje

Posvetovanje in sodelovanje delavcev oziroma njihovih zastopnikov o zadevah, zajetih s to direktivo, vključno z njenimi prilogami, se opravlja v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

POGLAVJE III

DRUGE DOLOČBE

Člen 11

Spremembe prilog

1.   Dodatek k dodatnim minimalnim zahtevam k Prilogi I, uporabljanih za specifično delovno opremo iz točke 3 Priloge I, sprejme Svet v skladu s postopkom iz člena 137(2) Pogodbe.

2.   Prilagoditve prilog, ki so strogo tehnične narave, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2) Direktive 89/391/EGS in so posledica:

(a)

sprejetja direktiv o tehnični uskladitvi in standardizaciji delovne opreme, oziroma

(b)

tehničnega napredka, sprememb v mednarodnih predpisih, specifikacijah ali znanja na področju delovne opreme.

Člen 12

Končne določbe

Države članice Komisiji sporočijo besedila določb nacionalne zakonodaje, ki so jih že sprejele ali jih sprejemajo na področju, urejenem s to direktivo.

Člen 13

Direktiva 89/655/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge III, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge III.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

Člen 14

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. septembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM


(1)  UL C 100, 30.4.2009, str. 144.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 13. julija 2009.

(3)  UL L 393, 30.12.1989, str. 13.

(4)  Glej del A Priloge III.

(5)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(6)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.


PRILOGA I

MINIMALNE ZAHTEVE

(iz člena 4(1)(a)(ii) in (b))

1.   Splošna opomba

Obveznosti, predpisane v tej Prilogi, se uporabljajo ob upoštevanju te direktive in, kjer obstaja tveganje, za določeno delovno opremo.

Za naslednje minimalne zahteve, če se nanašajo na delovno opremo v uporabi, niso potrebni enaki ukrepi kot za osnovne zahteve v zvezi z novo delovno opremo.

2.   Splošne minimalne zahteve, ki veljajo za delovno opremo

2.1

Krmilne naprave za delovno opremo, ki vpliva na varnost, morajo biti jasno vidne in prepoznavne ter ustrezno označene, kadar je to potrebno.

Krmilne naprave morajo biti, razen nekaterih, zunaj območij nevarnosti in nameščene tako, da njihovo delovanje ne more povzročiti dodatne nevarnosti. V primeru nenamernega delovanja ne smejo povzročiti nobenih tveganj.

Če je treba, mora biti omogočeno, da upravljavec z glavnega nadzornega položaja zagotovi, da na nevarnih območjih ni navzoče nobene osebe. Če to ni mogoče, se mora pred vsakim zagonom stroja avtomatično sprožiti varnostni sistem, kot npr. zvočni oziroma vidni opozorilni signal. Izpostavljeni delavec mora imeti dovolj časa oziroma sredstev, da se izogne nevarnostim, ki jih povzroča zagon oziroma ustavitev delovne opreme.

Krmilne naprave morajo biti varne in jih je treba izbrati ob upoštevanju izpadov, okvar in omejitev, predvidljivih v okviru načrtovane uporabe.

2.2

Zagon delovne opreme mora biti mogoč samo z namernim upravljanjem krmilne naprave, predvidene za ta namen.

Enako velja:

za ponovni zagon po zaustavitvi iz katerega koli razloga,

za krmiljenje pomembne spremembe v pogojih delovanja (npr. hitrost, pritisk, itd.).

razen če tak ponovni zagon ali sprememba izpostavljenim delavcem ne povzroča kakršnih koli nevarnosti.

Ta zahteva se ne uporablja glede ponovnega zagona ali spremembe pogojev delovanja kot posledice običajnega delovnega ciklusa avtomatske naprave.

2.3

Vsa delovna oprema mora imeti krmilno napravo, da se lahko popolnoma in varno ustavi.

Vsaka delovna postaja mora biti opremljena s krmiljem za ustavitev dela ali celotne delovne opreme, odvisno od vrste nevarnosti, tako da je oprema v varnem stanju. Krmilje za zaustavitev opreme mora imeti prednost pred krmilji za zagon. Potem, ko so se delovna oprema ali njeni nevarni deli ustavili, je treba izključiti dovod energije za ta vklopna stikala.

2.4

Kjer je potrebno in odvisno od nevarnosti, ki jih predstavlja oprema, ter njenega običajnega časa ustavitve, mora biti delovna oprema opremljena z napravo za izklop v sili.

2.5

Delovna oprema, ki predstavlja tveganje zaradi padajočih predmetov ali odvrženih predmetov, mora biti opremljena s primernimi varnostnimi napravami, glede na tveganje.

Delovna oprema, ki predstavlja nevarnost zaradi emisij plinov, pare, tekočine ali prahu, mora biti opremljena z ustreznimi napravami v bližini virov nevarnosti za zadrževanje oziroma izločanje.

2.6

Delovno opremo in dele te opreme je treba, kjer je to potrebno za varnost in zdravje delavcev, stabilizirati s sponami ali na nek drug način.

2.7

Kjer gre za tveganje zloma ali razpada delov delovne opreme, ki lahko predstavljajo znatno nevarnost za varnost ali zdravje delavcev, je treba sprejeti ustrezne varnostne ukrepe.

2.8

Kjer gre za tveganje mehanskega stika z gibljivimi deli delovne opreme, kar bi lahko pripeljalo do nezgod, je treba te dele zavarovati z varovali ali napravami za preprečevanje dostopa do nevarnih območij ali zaustaviti premikanje nevarnih delov, preden se doseže območja nevarnosti.

Varovala in varnostne naprave:

morajo imeti čvrsto konstrukcijo,

ne smejo povzročiti dodatnega tveganja,

se ne smejo zlahka odstraniti ali narediti za neučinkovite,

morajo biti nameščene na zadostni razdalji od nevarnega območja,

ne smejo bolj kakor je potrebno omejevati pogleda na delovni ciklus opreme,

morajo omogočati potrebne postopke za namestitev oziroma zamenjavo delov ter za vzdrževalna dela, pri čemer omejujejo dostop samo do območja, kjer je treba opravljati delo in, če je mogoče, brez odstranitve varovala ali varnostne naprave.

2.9

Območja in mesta za delo na delovni opremi in njeno vzdrževanje morajo biti primerno osvetljeni v skladu s postopkom, ki naj se opravi.

2.10

Deli delovne opreme z visoko ali zelo nizko temperaturo morajo biti, kjer je potrebno, zavarovani, da bi se izognili tveganjem delavcev, ki prihajajo v stik z njimi ali preveč blizu njih.

2.11

Opozorilne naprave na delovni opremi morajo biti nedvoumne ter zlahka zaznavne in razumljive.

2.12

Delovno opremo se lahko uporablja samo za postopke in pod pogoji, za katere ustreza.

2.13

Omogočeno mora biti opravljati postopke vzdrževanja, kadar je oprema zaustavljena. Če to ni mogoče, mora biti omogočena izvedba varnostnih zaščitnih ukrepov za opravljanje teh postopkov ali da se ti postopki opravijo zunaj nevarnih območij.

Če ima kateri od strojev knjigo vzdrževanja, jo je treba tekoče voditi.

2.14

Vsa delovna oprema mora biti opremljena z jasno prepoznavnimi sredstvi za izolacijo od vseh lastnih virov energije.

Ponovna povezava mora biti taka, da za delavce ne predstavlja tveganja.

2.15

Delovna oprema mora imeti opozorila in oznake, ki so bistvenega pomena za zagotovitev varnosti delavcev.

2.16

Delavci morajo imeti varen način dostopa do vseh območij, potrebnih za proizvodne, prilagoditvene in vzdrževalne postopke, ter možnost varnega zadrževanja na njih.

2.17

Vsa delovna oprema mora biti taka, da so delavci varni pred tveganji vžiga, pregretja, izpusta (uhajanja, izločanja) plinov, prahu, tekočin, pare ali drugih snovi, ki se proizvajajo, uporabljajo ali hranijo v delovni opremi.

2.18

Vsa delovna oprema mora biti taka, da so delavci varni pred eksplozijo delovne opreme ali drugih snovi, ki se proizvajajo, uporabljajo ali hranijo v delovni opremi.

2.19

Vsa delovna oprema mora ustrezno varovati izpostavljene delavce pred tveganjem posrednega ali neposrednega stika z elektriko.

3.   Dodatne minimalne zahteve za specifično delovno opremo

3.1   Minimalne zahteve za premično delovno opremo z lastnim pogonom ali brez njega

3.1.1   Delovna oprema, na kateri se vozijo delavci, mora biti opremljena tako, da se zmanjšajo nevarnosti za delavca med prevozom.

Te nevarnosti morajo vključevati nevarnost stika delavcev s kolesi ali gosenicami ali ujetje vanje.

3.1.2   V primeru, da bi nenadna blokada pogonske enote med premično delovno opremo in njenimi dodatki oziroma vlečenimi enotami lahko povzročila posebno nevarnost, je treba to delovno opremo opremiti ali prilagoditi tako, da se preprečijo blokade pogonskih enot.

Če se taki blokadi ni mogoče izogniti, je treba sprejeti vse možne ukrepe, da se preprečijo nevarne posledice za delavce.

3.1.3   Če se pogonske gredi za prenos energije med premičnimi deli delovne opreme lahko umažejo ali poškodujejo zaradi vleke po tleh, je treba zagotoviti njihovo čiščenje in popravilo.

3.1.4   Premična delovna oprema, na kateri se delavci vozijo, mora biti načrtovana tako, da v dejanskih pogojih uporabe zmanjša nevarnosti, ki izhajajo iz prevrnitve delovne opreme, in to:

bodisi z varovalno konstrukcijo, ki zagotavlja, da se oprema ne prevrne za več kot četrtino obrata,

s konstrukcijo, s katero se okrog vozečih delavcev zagotovi dovolj prostora, če se prevračanje nadaljuje prek četrtine obrata,

z drugo napravo z enakim učinkom.

Te varovalne konstrukcije so lahko sestavni del delovne opreme.

Varovalne konstrukcije niso potrebne, če je delovna oprema med delovanjem stabilizirana ali če oblika opreme onemogoča prevračanje.

Če obstaja nevarnost, da bi se pri prevrnitvi delovne opreme delavec, ki se vozi na opremi, znašel med deli delovne opreme in tlemi, je treba namestiti zadrževalni sistem za navedene delavce.

3.1.5   Viličarji, ki prevažajo enega ali več delavcev, morajo biti prilagojeni ali opremljeni tako, da zmanjšajo nevarnost prevračanja viličarja, in to:

z namestitvijo zaprtega prostora za voznika,

s konstrukcijo, ki preprečuje prevrnitev viličarja,

s konstrukcijo, ki zagotavlja, da v primeru prevrnitve viličarja med tlemi in določenimi deli viličarja ostane dovolj prostora za delavce, ki se prevažajo na njem,

s konstrukcijo, ki zadrži delavce na voznikovem sedežu, tako da se prepreči, da bi deli prevrnjenega viličarja poteptali delavce, ki se vozijo na njem.

3.1.6   Delovna oprema z lastnim pogonom, ki med gibanjem lahko povzroči nevarnosti za osebe, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

imeti mora sredstva za preprečevanje nepooblaščenega zagona;

(b)

imeti mora ustrezne naprave za zmanjševanje posledic trčenja, kadar je sočasno v gibanju več kot en del z gosenicami opremljene delovne opreme;

(c)

na voljo mora biti naprava za zaviranje in ustavitev opreme. Kadar to zahtevajo varnostne omejitve, morajo biti v primeru okvare glavne naprave na voljo naprave, ki se upravljajo s hitro dostopnimi krmilji ali avtomatskimi sistemi za zaviranje ali zaustavitev opreme;

(d)

kadar voznikovo neposredno vidno polje ne zadošča za zagotavljanje varnosti, je treba namestiti dodatne pomožne naprave za izboljšanje vidljivosti;

(e)

delovna oprema, načrtovana za uporabo ponoči ali v temačnih prostorih, mora biti opremljena s svetili, ki ustreza opravljanemu delu in delavcem zagotavlja varno delo;

(f)

delovna oprema, ki predstavlja nevarnost požara bodisi sama po sebi bodisi zaradi tistega, kar vleče oziroma nosi, in ki bi lahko ogrožala varnost delavcev, mora biti opremljena z ustreznimi gasilnimi napravami, če take naprave niso na voljo v bližini mesta uporabe;

(g)

daljinsko vodena oprema se mora samodejno zaustaviti, takoj ko zapusti območje nadzora;

(h)

daljinsko vodena delovna oprema, ki bi v normalnih razmerah lahko povzročila stisnjenje ali nevarnost, mora biti opremljena z napravami, ki varujejo pred temi nevarnostmi, razen če so na voljo druge ustrezne naprave za nadzorovanje nevarnosti trčenja.

3.2   Minimalne zahteve za delovno opremo za dviganje bremen

3.2.1   Kadar je delovna oprema za dviganje bremen trajno vgrajena, je treba zagotoviti njeno trdnost in stabilnost med uporabo ob upoštevanju zlasti bremen, ki jih je treba dvigovati, in obremenitve na točki postavitve ali pritrditve konstrukcij.

3.2.2   Na strojih za dviganje bremen mora biti jasno označena njihova nominalna obremenitev in, če je to ustrezno, pritrjena tablica, na kateri je navedena nominalna obremenitev za vsako konfiguracijo stroja.

Pripomočki za dviganje morajo biti označeni tako, da je možno določiti lastnosti, ki so bistvene za varno uporabo.

Na delovni opremi, ki ni namenjena za dvigovanje oseb, vendar se jo pomotoma lahko uporabi v ta namen, mora biti ustrezno in jasno označena namembnost uporabe.

3.2.3   Trajno vgrajena delovna oprema mora biti vgrajena tako, da zmanjšuje nevarnosti, da bi breme:

(a)

udarilo delavce;

(b)

nehote nevarno nihalo ali prosto padlo; ali

(c)

bilo nenamerno spuščeno.

3.2.4   Delovna oprema za dviganje ali za premikanje delavcev mora biti taka, da:

(a)

z ustreznimi napravami prepreči nevarnost padca vozila, kjer ta obstaja;

(b)

prepreči nevarnost, da bi uporabnik padel z vozila, kjer ta obstaja;

(c)

prepreči nevarnost, da bi uporabnika poteptalo, ujelo ali udarilo, zlasti zaradi nepazljivega stika s predmeti;

(d)

zagotavlja, da osebe, ki so v primeru nezgode ujete v vozilu, niso izpostavljene nevarnosti in jih je možno rešiti.

Če se zaradi razlik v legi in višini ni mogoče izogniti nevarnostim iz točke (a) z drugimi varnostnimi ukrepi, je treba zagotoviti zaščitno vrv s povečanim varnostnim količnikom in jo preverjati vsak delovni dan.


PRILOGA II

DOLOČBE V ZVEZI Z UPORABO DELOVNE OPREME

(iz člena 4(3))

Splošna opomba

Ta priloga se uporablja ob upoštevanju te direktive in če obstaja ustrezna nevarnost za zadevno delovno opremo.

1.   Splošne določbe za vso delovno opremo

1.1

Delovno opremo je treba namestiti, vgraditi in uporabljati tako, da se zmanjšajo nevarnosti za uporabnike delovne opreme in za druge delavce, na primer z zagotavljanjem zadostnega prostora med premičnimi deli delovne opreme in pritrjenimi ali premičnimi deli v njeni okolici, in tako, da je možno vse oblike energije in snovi, ki se uporabljajo ali nastajajo, dovajati oziroma odstraniti na varen način.

1.2

Delovno opremo je treba sestaviti ali razstaviti v varnih pogojih, zlasti ob upoštevanju vseh navodil proizvajalca.

1.3

Delovno opremo, v katero lahko udari strela, je treba zaščititi z ustreznimi napravami ali sredstvi proti učinkom strele.

2.   Določbe v zvezi s premično delovno opremo, z lastnim pogonom ali brez

2.1

Delovno opremo z lastnim pogonom vozijo samo delavci, ki so bili ustrezno usposobljeni za varno vožnjo take opreme.

2.2

Če se delovna oprema premika po delovnem območju, je treba pripraviti in upoštevati ustrezne prometne predpise.

2.3

Da bi preprečili, da bi delavci peš prihajali v območje delovanja delovne opreme z lastnim pogonom, je treba sprejeti organizacijske ukrepe.

Če dela ni mogoče opraviti brez prisotnosti delavcev v območju delovanja delovne opreme, je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da bi preprečili, da bi jih oprema poškodovala.

2.4

Prevažanje delavcev na premični delovni opremi z mehanskim pogonom je dovoljeno samo, kadar so v ta namen zagotovljene varnostne naprave. Če je delo treba opraviti med premikanjem, je treba hitrost ustrezno prilagoditi.

2.5

Premične delovne opreme z motorjem z notranjim izgorevanjem se ne sme uporabljati na delovnih območjih, razen če ni zagotovljena zadostna količina zraka, tako da zdravje ali varnost delavcev nista ogrožena.

3.   Določbe v zvezi z uporabo delovne opreme za dviganje bremen

3.1   Splošne opombe

3.1.1   Premično ali razstavljivo delovno opremo za dviganje bremen je treba uporabljati tako, da se zagotovi stabilnost delovne opreme med uporabo v vseh predvidljivih pogojih ob upoštevanju lastnosti tal.

3.1.2   Osebe se smejo dvigovati samo s pomočjo delovne opreme in pripomočkov, predvidenih za ta namen.

Brez poseganja v člen 5 Direktive 89/391/EGS je delovno opremo, ki ni posebej predvidena za dvigovanje oseb, izjemoma možno uporabiti v ta namen, če so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev varnosti v skladu z nacionalno zakonodajo oziroma prakso, ki določa ustrezen nadzor.

Medtem ko so delavci prisotni na delovni opremi za dviganje bremen, mora biti ves čas nekdo na kontrolnem položaju. Osebe, ki se nahajajo na taki delovni opremi, morajo imeti na razpolago zanesljiva komunikacijska sredstva. Predvideti je treba zanesljiva sredstva za njihovo evakuacijo v primeru nevarnosti.

3.1.3   Treba je sprejeti ukrepe, s katerimi se zagotovi, da pod visečimi bremeni ni delavcev, razen če je to potrebno za učinkovito izvajanje dela.

Bremena se ne smejo premikati nad nezavarovanimi delovnimi mesti, na katerih so običajno delavci.

V primerih, kjer ni možno na drugačen način zagotoviti nemotenega poteka dela, je treba določiti in izvajati ustrezne postopke.

3.1.4   Dvižne pripomočke je treba izbrati glede na breme, prijemalne točke, pritrditvene pripomočke in vremenske razmere ob upoštevanju načina in konfiguracije dviganja. Dodatna oprema za dviganje mora biti jasno označena, tako da uporabniki poznajo njene lastnosti, če je po uporabi ne razstavijo.

3.1.5   Dvižne pripomočke je treba shraniti tako, da se ne poškodujejo ali uničijo.

3.2   Delovna oprema za dviganje nevodenih bremen

3.2.1   Kadar je na delovišču vgrajenih ali postavljenih več enot delovne opreme za dviganje nevodenih bremen, tako da se njihovi delovni dosegi prekrivajo, je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev trčenja bremen oziroma samih delov delovne opreme.

3.2.2   Pri uporabi premične delovne opreme za dviganje nevodenih bremen je treba sprejeti ukrepe za preprečitev nagibanja, prevrnitve ali, če je potrebno, premika ali zdrsa opreme. Zagotoviti je treba nadzor nad izvajanjem teh ukrepov.

3.2.3   Če upravljavec delovne opreme za dviganje nevodenih bremen ne more neposredno ali s pomočjo dodatne opreme, ki zagotavlja potrebne informacije, opazovati celotne poti bremena, ga mora med delom voditi pristojna oseba, sprejeti pa je treba organizacijske ukrepe za preprečitev trčenja bremena, ki bi lahko ogrozilo delavce.

3.2.4   Delo je treba organizirati tako, da lahko delavec breme varno ročno pritrdi ali sprosti, zlasti tako, da pri tem ohrani neposreden ali posreden nadzor nad delovno opremo.

3.2.5   Vsi postopki dviganja morajo biti pravilno načrtovani, ustrezno nadzorovani in izvedeni tako, da se zagotovi varnost delavcev.

Še zlasti, če je treba breme sočasno dvigniti z dvema ali več deli delovne opreme za dviganje nevodenih bremen, je treba določiti in uporabljati postopek za usklajenost med upravljavci.

3.2.6   Če delovna oprema za dviganje nevodenih bremen ne more zadržati bremena v primeru popolnega ali delnega izpada električne energije, je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za preprečitev izpostavljenosti delavcev kakršnim koli posledičnim nevarnostim.

Viseča bremena se ne smejo pustiti nenadzorovana, razen če je dostop do nevarnega območja onemogočen in breme varno visi.

3.2.7   Uporabo delovne opreme za dviganje nevodenih bremen na prostem je treba prekiniti, kadar se vremenske razmere poslabšajo do te mere, da bi lahko ogrozile varno uporabo opreme in varnost delavcev. Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, zlasti za preprečitev prevrnitve delovne opreme, da bi se izognili nevarnostim za delavce.

4.   Določbe o uporabi delovne opreme za začasno delo na višini

4.1   Splošne določbe

4.1.1   Če na podlagi člena 6 Direktive 89/391/EGS in člena 3 te direktive začasnega dela na višini ni mogoče varno in pod primernimi ergonomskimi pogoji opraviti s primerne površine, je treba izbrati delovno opremo, ki najprimerneje zagotovi in ohrani varne razmere za delo. Kolektivni varnostni ukrepi morajo imeti prednost pred individualnimi varnostnimi ukrepi. Dimenzije delovne opreme morajo ustrezati naravi dela, ki ga je treba opraviti, in predvidljivim obremenitvam ter omogočati varen prehod.

Najprimernejši dostop do začasnega delovnega mesta na višini je treba izbrati glede na pogostost prehodov, višino, ki jo je treba premostiti in trajanje uporabe. Omogočati mora evakuacijo v primeru neposredne nevarnosti. Prehod med napravami za dostop in ploščadmi, etažami ali prehodi ne sme povzročati dodatnega tveganja za padec.

4.1.2   Na delovnih postajah se lestve lahko uporabijo za delo na višini le v okoliščinah, v katerih z upoštevanjem točke 4.1.1 uporaba druge varnejše delovne opreme ni upravičena zaradi majhnega tveganja ali kratkotrajnosti uporabe oziroma značilnosti delovišča, ki jih delodajalec ne more spremeniti.

4.1.3   Dostop po vrvi in tehnike nameščanja se lahko uporabijo le v okoliščinah, ko ocena tveganja kaže, da se delo lahko opravi varno in kjer uporaba druge varnejše opreme ni upravičena.

Ob upoštevanju ocene tveganja in zlasti glede na trajanje dela ter ergonomske omejitve je treba zagotoviti sedež z ustreznimi dodatki.

4.1.4   Glede na vrsto delovne opreme, izbrane na osnovi prej navedenega, je treba določiti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, značilnih za to vrsto opreme. Če je treba, se namesti varovala za preprečevanje padcev. Biti morajo ustrezno oblikovana in dovolj trdna, da preprečijo ali zadržijo padce z višine in v največji možni meri preprečijo poškodbe delavcev. Kolektivna varovala za preprečevanje padcev so lahko prekinjena le na točkah dostopa do lestve ali stopnic.

4.1.5   Kadar je kolektivno varovalo za preprečevanje padcev treba začasno odstraniti zaradi opravljanja posebne naloge, je treba sprejeti učinkovite nadomestne varnostne ukrepe. Naloge se ne sme opraviti, dokler ti ukrepi niso izvedeni. Ko je ta naloga dokončno ali začasno opravljena, je treba kolektivno varovalo za preprečitev padcev ponovno namestiti.

4.1.6   Začasno delo na višini se lahko opravi le, kadar vremenske razmere ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev.

4.2   Posebne določbe za uporabo lestev

4.2.1   Lestve je treba postaviti tako, da so med uporabo stabilne. Prenosne lestve morajo stati na stabilni, močni, ustrezno veliki, nepremakljivi podlagi tako, da so prečke v vodoravnem položaju. Viseče lestve morajo biti pritrjene varno in, razen vrvnih lestev, tako da jih ni mogoče premestiti ter da ne nihajo.

4.2.2   Noge prenosnih lestev med uporabo ne smejo drseti, zato se stopnice na ali v bližini zgornjega ali spodnjega dela zavarujejo s protidrsno napravo ali na kak drug enako učinkovit način. Lestve za dostop morajo biti tako dolge, da ustrezno segajo čez dostopno ploščad, razen če niso sprejeti drugi ukrepi, s katerimi se zagotovi trdna oprijemala. Zaporne in raztegljive lestve je treba uporabljati tako, da se njihovi deli ne premikajo neodvisno drug od drugega. Premične lestve se ne smejo premikati, preden se stopi nanje.

4.2.3   Lestve je treba uporabljati tako, da imajo delavci ves čas varna oprijemala in varno oporo. Zlasti, če je treba tovor po lestvi prenašati ročno, to ne sme ovirati uporabe varnega oprijemala.

4.3   Posebne določbe za uporabo odra

4.3.1   Če ni zapisa o izračunih za izbrani oder ali če ne vključuje predvidene konstrukcijske ureditve, je treba opraviti izračun trdnosti in stabilnosti, razen če se oder montira v skladu s splošno priznano standardno konfiguracijo.

4.3.2   Glede na tehnično zapletenost izbranega odra mora pristojna oseba pripraviti načrt za njegovo montažo, uporabo in demontažo. Lahko je v obliki običajnega načrta, ki se mu doda zapis o značilnostih odra.

4.3.3   Nosilni elementi odra ne smejo drseti, pritrditi jih je treba na nosilno površino, namestiti protidrsno napravo ali drugo enako učinkovito sredstvo, nosilna površina mora biti zadostna. Zagotoviti je treba stabilnost odra. Z ustreznimi napravami je treba preprečiti, da bi se oder na kolesih med opravljanjem dela na višini naključno premaknil.

4.3.4   Dimenzije, oblika in načrt nivojev odra morajo ustrezati naravi dela, ki ga je treba opraviti in biti primerni za prenašanje tovorov ter omogočati delo in hojo. Nivoji odra morajo biti sestavljeni tako, da se njihovi elementi ob normalni uporabi ne morejo premakniti. Med elementi nivojev ne sme biti nevarne odprtine in navpičnih kolektivnih varoval za preprečitev padcev.

4.3.5   Če deli odra niso pripravljeni za uporabo, na primer med sestavljanjem, razstavljanjem ali spremembo, jih je treba označiti s splošnimi opozorilnimi znaki v skladu z nacionalnimi predpisi za prenos Direktive Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (1) in jih s fizičnimi sredstvi, ki preprečujejo dostop do nevarnega območja, primerno ločiti.

4.3.6   Oder se lahko sestavi, razstavi ali znatno spremeni le pod nadzorom pristojne osebe in s strani delavcev, ki so zanj ustrezno in posebej usposobljeni predvsem na področju značilnih tveganj v skladu s členom 9 in zlasti glede:

(a)

razumevanja načrta za sestavljanje, razstavljanje ali spremembo odra;

(b)

varnosti med montažo, demontažo ali rekonstrukcijo zadevnega odra;

(c)

ukrepov za preprečitev tveganja za padec oseb ali predmetov;

(d)

varnostnih ukrepov v primeru nestalnih vremenskih razmer, ki lahko škodljivo vplivajo na varnost odra;

(e)

dovoljenih obtežitev;

(f)

vseh drugih tveganj, ki so lahko posledica navedenega sestavljanja, razstavljanja ali spreminjanja.

Oseba, ki nadzoruje, in delavci morajo imeti na voljo načrt za sestavljanje in razstavljanje točke 4.3.2 in vsa morebitna vanj vključena navodila.

4.4   Posebne določbe za uporabo dostopa po vrvi in tehnike nameščanja

Pri uporabi dostopa po vrvi in tehnik nameščanja je treba upoštevati naslednje pogoje:

(a)

sistem mora imeti vsaj dve ločeno sidrani vrvi, ena služi za dostop, spust in oporo (delovna vrv), druga je podporna (varnostna vrv);

(b)

delavci morajo imeti in uporabljati primeren varnostni pas in biti povezani z varnostno vrvjo;

(c)

delovna vrv mora imeti opremo za varno vzpenjanje in spuščanje in samozaporni sistem, ki prepreči, da bi uporabnik, ki pade, izgubil nadzor nad svojim gibanjem. Varnostna vrv mora imeti premični sistem za preprečevanje padcev, ki sledi delavčevemu gibanju;

(d)

orodje in drugi pripomočki, ki jih delavec uporablja, morajo biti varno pritrjeni na delavčev varnostni pas ali sedež ali na kak drug ustrezen način;

(e)

delo je treba pravilno načrtovati in nadzirati, tako da se delavca v primeru nevarnosti lahko takoj reši;

(f)

v skladu s členom 9 morajo biti delavci primerno usposobljeni za predvidena dela, zlasti za postopke reševanja.

V izjemnih primerih, kjer iz ocene tveganja izhaja, da bi bila uporaba druge vrvi nevarnejša, se lahko dovoli uporaba ene vrvi, če so sprejeti primerni ukrepi za zagotovitev varnosti v skladu z nacionalnimi predpisi oziroma prakso.


(1)  UL L 245, 26.8.1992, str. 23.


PRILOGA III

DEL A

Razveljavljena Direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 13)

Direktiva Sveta 89/655/EGS

(UL L 393, 30.12.1989, str. 13).

 

Direktiva Sveta 95/63/ES

(UL L 335, 30.12.1995, str. 28).

 

Direktiva 2001/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 195, 19.7.2001, str. 46).

 

Direktiva 2007/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 165, 27.6.2007, str. 21).

Samo glede sklicevanja na točko 3 člena 3 Direktive 89/655/EGS


DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 13)

Direktiva

Roki za prenos

89/655/EGS

31. december 1992

95/63/ES

4. december 1998

2001/45/ES

19. julij 2004 (1)

2007/30/ES

31. december 2012


(1)  Zaradi upoštevanja različnih situacij, ki lahko izhajajo iz praktičnega izvajanja Direktive 2001/45/ES, zlasti s strani malih in srednje velikih podjetjih, imajo države članice za izvajanje točke 4 Priloge II Direktive 89/655/EGS pravico do predhodnega obdobja, ki ni daljše od dveh let, šteto od 19. julija 2004.


PRILOGA IV

Korelacijska tabela

Direktiva 89/655/EGS

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 4a(1)

Člen 5(1)

Člen 4a(2), prva in druga alinea

Člen 5(2), točki (a) in (b)

Člen 4a(3)

Člen 5(3)

Člen 4a(4)

Člen 5(4)

Člen 5, prva in druga alinea

Člen 6, točki (a) in (b)

Člen 5a

Člen 7

Člen 6(1)

Člen 8(1)

Člen 6(2), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea

Člen 8(2), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c)

Člen 6(2), drugi pododstavek

Člen 8(2), drugi pododstavek

Člen 6(3)

Člen 8(3)

Člen 7, prva alinea

Člen 9, točka (a)

Člen 7, druga alinea

Člen 9, točka (b)

Člen 8

Člen 10

Člen 9(1)

Člen 11(1)

Člen 9(2), prva in druga alinea

Člen 11(2), točki (a) in (b)

Člen 10(1)

Člen 10(2)

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 11

Člen 15

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga IV


Top