27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 378/72

(1)

Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (3) („Listina“) priznava nedotakljivost človeškega dostojanstva v členu 1, ki določa, da ga je treba spoštovati in varovati. Člen 24 Listine določa, da imajo otroci pravico do takega varstva in nege, ki sta potrebna za njihovo dobrobit, ter da je treba pri vseh ukrepih v zvezi z otroki, pa naj jih sprejmejo javni organi ali zasebne ustanove, najprej upoštevati koristi otroka.

(2)

Evropska unija bi morala usmeriti svoje politične ukrepe v preprečevanje vsakršnih oblik kršitev načela spoštovanja človekovega dostojanstva.

(3)

Na ravni Unije je treba določiti zakonodajne ukrepe za varstvo telesnega, duševnega in moralnega razvoja mladoletnikov v zvezi z vsebino vseh audiovizualnih in informacijskih storitev in za varstvo mladoletnikov pred dostopom do neprimernih programov ali storitev za odrasle.

(4)

Zaradi nenehnega razvoja novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij je za Skupnost nujno, da zagotovi popolno in primerno zaščito interesov državljanov na tem področju, in sicer na eni strani z zagotavljanjem prostega širjenja in prostega opravljanja informacijskih storitev, na drugi strani pa z zagotavljanjem, da je njihova vsebina zakonita, spoštuje načelo človekovega dostojanstva in ne škoduje celostnemu razvoju mladoletnikov.

(5)

Skupnost je že ukrepala na področju audiovizualnih in informacijskih storitev, da bi ustvarila potrebne pogoje za zagotovitev prostega pretoka televizijskega oddajanja in drugih informacijskih storitev, v skladu z načeli svobodne konkurence ter svobode izražanja in obveščanja, vendar pa bi morala na tem področju delovati bolj odločno z namenom, da se sprejmejo ukrepi za boj in zaščito uporabnikov pred spodbujanjem diskriminacije, ki temelji na spolu, rasni ali etnični pripadnosti, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti, ter da bi se borili proti vsaki taki diskriminaciji. Takšen ukrep naj bi vzpostavil ravnotežje med zaščito osebnih pravic na eni strani in svobodo izražanja na drugi strani, zlasti glede na to, da so države članice odgovorne za opredelitev pojma spodbujanja sovraštva ali diskriminacije v skladu z njihovimi nacionalnimi zakonodajami in moralnimi vrednotami.

(6)

Priporočilo Sveta 98/560/ES z dne 24. septembra 1998 o razvoju konkurenčnosti evropske industrije audiovizualnih in informacijskih storitev s spodbujanjem nacionalnih okvirov za dosego primerljive in učinkovite ravni varstva mladoletnikov in človeškega dostojanstva (4), je prvi pravni instrument na ravni Skupnosti, ki v svoji uvodni izjavi (5) obravnava vprašanja, povezana z varstvom mladoletnikov in človekovega dostojanstva v zvezi z vsebino vseh audiovizualnih in informacijskih storitev, dostopnih javnosti v kateri koli obliki predvajanja. Člen 22 Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (5) („Direktiva o televiziji brez meja“) je že posebej obravnaval vprašanje varstva mladoletnikov in človekovega dostojanstva v zvezi s televizijskimi oddajami.

(7)

Podan je predlog, da bi morala Svet in Komisija pri reviziji, pogajanjih ali sklepanju novih partnerskih sporazumov ali novih programov o sodelovanju s tretjimi državami nameniti posebno pozornost izvajanju tega priporočila, ob upoštevanju univerzalnosti avtorjev, distributerjev ali ponudnikov audiovizualne vsebine in dostopa do interneta.

(8)

Z Odločbo št. 276/1999/ES (6) sta Evropski parlament in Svet sprejela večletni akcijski načrt Skupnosti o promociji varne uporabe interneta z bojem proti nezakoniti in škodljivi vsebini na svetovnih omrežjih („Akcijski načrt za varnejši internet“).

(9)

Odločba št. 1151/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) je podaljšala Akcijski načrt za varnejši internet za dve leti in spremenila njegov obseg z vključitvijo ukrepov, ki pospešujejo izmenjavo informacij in koordinacijo z ustreznimi akterji na nacionalni ravni, pa tudi s posebnimi določbami za države pristopnice.

(10)

Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (8), pojasnjuje nekatere pravne pojme in usklajuje določene poglede, da bi tako omogočila informacijski družbi, da v celoti izkoristi načela notranjega trga. Veliko število določb Direktive 2000/31/ES zadeva tudi varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva, predvsem člen 16(1)(e), v skladu s katerim bi morale države članice in Komisija spodbujati oblikovanje kodeksov ravnanja na področju varstva mladoletnikov in človekovega dostojanstva.

(11)

Spreminjajoče se medijsko prizorišče, ki izhaja iz novih tehnologij in medijskih inovacij, zahteva, da se otroci, pa tudi starši, učitelji in mentorji naučijo učinkovite uporabe audiovizualnih in spletnih informacijskih storitev.

(12)

Na splošno je samourejanje audiovizualnega sektorja dodatno učinkovito sredstvo, ki pa kot tako ne zadostuje za varstvo mladoletnikov pred sporočili s škodljivo vsebino. Razvoj evropskega audiovizualnega prostora, ki temelji na svobodi izražanja in spoštovanju državljanskih pravic, bi moral temeljiti na stalnem dialogu med nacionalnimi in evropskimi zakonodajnimi organi, regulativnimi organi, industrijami, združenji, državljani in civilno družbo.

(13)

V javni razpravi o Direktivi 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1997 o spremembi Direktivo 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (9), je bil podan predlog, naj se potreba po sprejetju ukrepov v zvezi z medijsko pismenostjo vključi v Priporočilo 98/560/ES.

(14)

Komisija spodbuja sodelovanje ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med obstoječimi samoregulativnimi in koregulativnimi telesi, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem in razvrščanjem audiovizualnih vsebin, ne glede na sredstvo oddajanja, da se omogoči vsem uporabnikom, posebno še staršem, učiteljem in mentorjem, sporočanje nezakonitih vsebin in ocenitev vsebine audiovizualnih in spletnih informacijskih storitev, pa tudi dovoljenih vsebin, ki bi lahko slabo vplivale na telesni, duševni ali moralni razvoj mladoletnikov.

(15)

Kakor je bilo predlagano med javnim posvetovanjem v zvezi z Direktivo 97/36/ES, je primerno, da pravica do odgovora ali enakovredna pravna sredstva veljajo za vse spletne medije in da se upošteva posebne lastnosti zadevnega medija in storitve.

(16)

Resolucija Sveta z dne 5. oktobra 1995 o upodobitvi žensk in moških v oglaševanju in medijih (10) poziva države članice in Komisijo k sprejemu ustreznih ukrepov za spodbujanje raznovrstnih in realističnih predstav o znanju in možnostih žensk in moških v družbi.

(17)

Komisija je ob predstavitvi predloga direktive Sveta o uresničevanju načela enake obravnave moških in žensk pri dostopu do in ponudbi blaga in storitev ugotovila, da prikazovanje spolov v medijih in oglaševanju odpira pomembna vprašanja glede zaščite dostojanstva moških in žensk, vendar je sklenila, da v luči drugih temeljnih pravic, zlasti svobode in pluralnosti medijev, ne bi bilo primerno, da se ta vprašanja obravnavajo v tem predlogu, temveč da so v njem zgolj našteta.

(18)

Industrijo audiovizualnih in spletnih informacijskih storitev bi bilo treba spodbujati na ravni držav članic z namenom izogibanja in boja proti kakršni koli vrsti diskriminacije na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti v takšnih medijih in v vseh reklamnih sporočilih, vključno z novimi tehnikami oglaševanja, ne da bi pri tem posegali v svobodo izražanja ali svobodo tiska.

(19)

To priporočilo vsebuje nove tehnološke dosežke in dopolnjuje Priporočilo 98/560/ES. Zaradi tehnološkega napredka priporočilo v področje uporabe vključuje audiovizualne in spletne informacijske storitve, ki so javnosti na razpolago preko stacionarnih ali mobilnih elektronskih omrežij.

(20)

To priporočilo na noben način ne preprečuje državam članicam uporabe lastnih ustavnopravnih določb in drugih predpisov ter pravne prakse na področju svobode izražanja.

1.

preučijo uvedbo ukrepov v njihovo nacionalno pravo ali pravno prakso glede pravice do odgovora ali enakovrednih pravnih sredstev v zvezi s spletnimi mediji, ob upoštevanju veljavnih nacionalnih in ustavnih določb ter brez poseganja v možnost prilagoditve načina, po katerem se izvaja, da bi se lahko upoštevale posebnosti vsake vrste medija;

2.

da bi se spodbudilo sprejemanje pridobitev tehnološkega razvoja, kot dopolnitev in skladno z obstoječimi pravnimi in drugimi ukrepi v zvezi s storitvami radijskega in televizijskega oddajanja ter v tesni povezavi z udeleženimi stranmi spodbujajo:

Primeri možnih ukrepov v zvezi z medijskim opismenjevanjem so našteti v Prilogi II.

3.

spodbujajo odgovoren odnos zaposlenih, posrednikov in uporabnikov do novih komunikacijskih sredstev, kot je internet, tako da:

4.

spodbujajo ukrepe za boj proti vsem vrstam kaznivih dejavnosti na internetu, ki škodijo mladoletnikom, in ukrepe, ki bodo pripomogli k temu, da bo internet postal bolj varen medij; med drugim bi veljalo razmisliti o naslednjih ukrepih:

1.

razvijajo pozitivne ukrepe v korist mladoletnikov, vključno s pobudami za olajšanje širšega dostopa do audiovizualnih in spletnih informacijskih storitev, ob istočasnem izogibanju potencialno škodljivim vsebinam s pomočjo sistemov avtomatskega filtriranja. Takšni ukrepi bi lahko vključevali usklajevanje s pomočjo sodelovanja med regulativnimi, samoregulativnimi in koregulativnimi organi držav članic in izmenjave najboljših praks, ki zadevajo vprašanja, kot je sistem skupnih opisnih simbolov ali opozorila, ki navajajo starostno kategorijo in/ali kateri vidiki vsebine so pripeljali do priporočila za določeno starost, kar bi pomagalo uporabnikom, da ocenijo vsebino audiovizualnih in spletnih informacijskih storitev. To bi lahko na primer potekalo v okviru dejavnosti, ki so navedene v Prilogi III;

2.

preučijo možnost vzpostavitve filtrov, ki bi preprečevali nalaganje informacij, ki kršijo človekovo dostojanstvo, z interneta;

3.

razvijajo ukrepe za povečanje uporabe sistema označevanja vsebin, dostopnih na internetu;

4.

preučijo učinkovite načine izogibanja in boja proti diskriminaciji na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti v audiovizualnih in spletnih informacijskih storitvah ter spodbujanja raznovrstnih in realističnih predstav o znanju in možnostih moških in žensk v družbi.

1.

namerava, v povezavi z večletnim programom Skupnosti (2005-2008) za spodbujanje varnejše uporabe interneta in novih spletnih tehnologij, spodbujati informacijske kampanje preko vseh komunikacijskih sredstev, namenjene državljanom po vsej Evropi, da bi obvestila javnost o prednostih in morebitnih tveganjih v povezavi z internetom, kako se ga odgovorno in varno uporablja, kako se vlagajo pritožbe in kako se vklopi starševski nadzor. Posebne kampanje bi lahko bile namenjene različnim ciljnim skupinam, kot so šole, združenja staršev in uporabniki;

2.

namerava raziskati možnost vzpostavitve evropske brezplačne številke ali razširitve obstoječe storitve, da bi pomagala uporabnikom interneta z usmerjanjem k razpoložljivim mehanizmom za pritožbe in informacijskim virom ter zagotavljanjem informacij za starše o učinkovitosti programske opreme za filtriranje;

3.

namerava raziskati možnost podpore vzpostavitvi splošnega imena domene na drugi ravni, rezerviranega za spremljane strani, ki so zavezane k spoštovanju mladoletnikov in njihovih pravic, kakor na primer .KID.eu;

4.

nadaljuje z ohranjanjem konstruktivnega in trajnega dialoga z organizacijami ponudnikov vsebin, organizacijami potrošnikov in vsemi udeleženimi stranmi;

5.

namerava olajšati in podpirati vzpostavljanje mrež samoregulativnih organov ter medsebojno izmenjavo izkušenj med njimi, da se lahko oceni učinkovitost kodeksa ravnanja in pristopov na podlagi samoreguliranja, z namenom zagotavljanja najvišjih možnih standardov varstva mladoletnikov;

6.

namerava na podlagi informacij iz držav članic Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju in učinkovitosti ukrepov, opredeljenih v tem priporočilu, in to priporočilo po potrebi pregledati.