EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02011L0092-20140515
Directive 2011/92/EU of the European Parliament and of the Council of 13 December 2011 on the assessment of the effects of certain public and private projects on the environment (codification) (Text with EEA relevance)
Consolidated text: Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02011L0092 — SL — 15.05.2014 — 001.006
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
DIREKTIVA 2011/92/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) (UL L 026 28.1.2012, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
DIREKTIVA 2014/52/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 16. aprila 2014 |
L 124 |
1 |
25.4.2014 |
|
popravljena z:
DIREKTIVA 2011/92/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 13. decembra 2011
o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje
(kodificirano besedilo)
(Besedilo velja za EGP)
Člen 1
1. Ta direktiva se uporablja pri presoji vplivov na okolje tistih javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.
2. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„projekt“ pomeni:
„nosilec projekta“ pomeni prosilca za dovolitev zasebnega projekta ali javni organ, ki da pobudo za projekt;
„soglasje za izvedbo“ pomeni odločitev pristojnega organa ali organov, ki dovoljuje nosilcu projekta izvedbo projekta;
„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine;
„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivali postopki okoljskega odločanja ali ima interes pri takih postopkih iz člena 2(2). V tej opredelitvi se šteje, da imajo nevladne organizacije, ki podpirajo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli pogoje nacionalne zakonodaje, interes;
„pristojni organ ali organi“ pomeni tisti organ ali tiste organe, ki jih države članice določijo kot odgovorne za opravljanje dolžnosti iz te direktive;
„presoja vplivov na okolje“ pomeni postopek, ki vključuje:
pripravo poročila o presoji vplivov na okolje, ki ga pripravi nosilec projekta v skladu s členom 5(1) in (2);
izvedbo posvetovanj iz člena 6 in, kjer je ustrezno, člena 7;
preučitev informacij v poročilu o presoji vplivov na okolje in morebitnih dodatnih informacij, ki jih po potrebi predloži nosilec projekta v skladu s členom 5(3), ter morebitnih pomembnih informacij, pridobljenih v okviru posvetovanj v skladu s členoma 6 in 7, ki jo opravi pristojni organ;
obrazloženi sklep ustreznega organa o pomembnih vplivih projekta na okolje ob upoštevanju rezultatov preučitve iz točke (iii) in, kjer je to ustrezno, njegove dopolnilne preučitve; in
vključitev obrazloženega sklepa pristojnega organa v katero koli izmed odločitev iz člena 8a.
3. Če je tako določeno v nacionalnem pravu, se države članice lahko odločajo za vsak primer posebej, da se ta direktiva ne uporablja za projekte ali dele projektov, katerih edini namen je obramba, ali projekte, katerih edini namen je odziv na civilne nesreče, če ocenijo, da bi takšna uporaba škodljivo vplivala na navedene namene.
▼M1 —————
Člen 2
1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja za izvedbo projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov na okolje. Navedeni projekti so opredeljeni v členu 4.
2. Presojo vplivov na okolje se lahko vključi v obstoječe postopke za izdajo soglasja za izvedbo projektom v državah članicah, oziroma, če to ne gre, v druge postopke ali v postopke, ki jih je treba uvesti za usklajenost s cilji te direktive.
3. V primeru projektov, za katere obveznost izvajanja presoj vplivov na okolje hkrati izhaja že iz te direktive in Direktive Sveta 92/43/EGS ( 1 ) in/ali Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), države članice zagotovijo, kjer je to ustrezno, usklajene in/ali skupne postopke, ki izpolnjujejo zahteve iz navedene zakonodaje Unije.
V primeru projektov, pri katerih obveznost izvajanja presoje vplivov na okolje izhaja hkrati iz te direktive in zakonodaje Unije, razen direktiv iz prvega pododstavka, lahko države članice zagotovijo usklajene in/ali skupne postopke.
V okviru usklajenega postopka iz prvega in drugega pododstavka, si države članice prizadevajo uskladiti različne posamezne presoje vplivov na okolje v zvezi s posameznim projektom, ki jih zahteva ustrezna zakonodaja Unije, in sicer tako, da za to določijo organ, brez poseganja v kakršne koli določbe, ki so v nasprotju s tem iz druge ustrezne zakonodaje Unije.
V okviru skupnega postopka iz prvega in drugega pododstavka, si države članice prizadevajo zagotoviti enotno presojo vplivov na okolje v zvezi s posameznim projektom, ki jo zahteva ustrezna zakonodaja Unije, brez poseganja v kakršne koli določbe, ki so v nasprotju s tem iz druge ustrezne zakonodaje Unije.
Komisija zagotovi smernice v zvezi z vzpostavitvijo vseh usklajenih ali skupnih postopkov za projekte, za katere hkrati velja obveznost izvajanja presoj v skladu s to direktivo in direktivami 92/43/EGS, 2000/60/ES, 2009/147/ES ali 2010/75/EU.
4. Brez poseganja v člen 7 lahko države članice v izjemnih primerih posamezen projekt izvzamejo iz določb te direktive, če bi njihova uporaba negativno vplivala na namen projekta, pod pogojem, da so izpolnjeni cilji te direktive.
V tem primeru države članice:
preučijo, ali bi bila primerna druga oblika presoje;
omogočijo zadevni javnosti dostop do podatkov, pridobljenih z drugimi oblikami presoje iz točke (a), podatkov, ki se nanašajo na odločitev o odobritvi izvzetja, ter razlogov za njegovo odobritev;
pred izdajo soglasja obvestijo Komisijo o razlogih, ki utemeljujejo odobreno izvzetje, in ji zagotovijo podatke, ki so, kadar je primerno, na razpolago njihovim državljanom.
Komisija nemudoma posreduje prejete dokumente drugim državam članicam.
Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi tega odstavka.
5. Kadar je projekt sprejet s posebnim aktom nacionalne zakonodaje, lahko države članice brez poseganja v člen 7 ta projekt izvzamejo iz določb v zvezi z javnim posvetovanjem, določenim v tej direktivi, če so izpolnjeni cilji te direktive.
Države članice obvestijo Komisijo o vsakem izvzetju iz prvega pododstavka vsaki dve leti od 16. maja 2017.
Člen 3
1. Presoja vplivov na okolje na primeren način glede na vsak posamezni primer opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne pomembne vplive projekta na naslednje dejavnike:
prebivalstvo in zdravje ljudi;
biotsko raznovrstnost, s posebnim poudarkom na vrste in habitate, ki so zavarovani v skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES;
zemljišče, tla, vodo, zrak in podnebje;
materialne dobrine, kulturno dediščino in krajino;
medsebojno delovanje dejavnikov iz točk (a) do (d).
2. Vplivi iz odstavka 1 na dejavnike iz navedenega odstavka vključujejo pričakovane vplive, ki izhajajo iz ranljivosti projekta na tveganje hudih nesreč in/ali katastrof, ki so relevantne za zadevni projekt.
Člen 4
1. Ob upoštevanju člena 2(4) se projekte, ki so našteti v Prilogi I, presoja skladno s členi 5 do 10.
2. Ob upoštevanju člena 2(4) države članice za projekte, ki so našteti v Prilogi II, odločijo, ali se projekt presoja skladno s členi 5 do 10. Države članice sprejmejo navedeno odločitev s:
preverjanjem za vsak primer posebej,
ali
pragovi ali merili, ki jih postavi država članica.
Države članice se lahko odločijo za uporabo obeh postopkov, navedenih v točkah (a) in (b).
3. Med preverjanjem za vsak primer posebej ali postavljanjem pragov ali meril za namen odstavka 2 se upoštevajo ustrezna izbirna merila, določena v Prilogi III. Države članice lahko postavijo pragove ali merila, s katerimi določijo, v katerih primerih za projekte nista potrebni odločitev iz odstavkov 4 in 5 in presoja vplivov na okolje, in/ali pragove ali merila, s katerimi določijo, v katerih primerih je za projekte vedno potrebna presoja vplivov na okolje, vendar zanje ni potreba odločitev iz odstavkov 4 in 5.
4. Kadar države članice sklenejo, da je za projekte, naštete v Prilogi II, potrebna odločitev, nosilec projekta priskrbi informacije o značilnostih projekta in njegovih verjetnih pomembnih vplivih na okolje. Podrobni seznam informacij, ki jih je treba predložiti, je določen v Prilogi IIA. Kjer je ustrezno, nosilec projekta upošteva razpoložljive rezultate drugih relevantnih presoj vplivov na okolje, izvedenih v skladu z zakonodajo Unije, ki ni ta direktiva. Nosilec projekta lahko tudi zagotovi opis vseh značilnosti projekta in/ali ukrepov, predvidenih za izogibanje ali preprečevanje pomembnih negativnih vplivov na okolje.
5. Pristojni organ sprejme odločitev na podlagi informacij, ki jih priskrbi nosilec projekta v skladu z odstavkom 4, in ob upoštevanju, kjer je to ustrezno, rezultatov predhodnega preverjanja ali presoj vplivov na okolje, izvedenih v skladu zakonodajo Unije, ki ni ta direktiva. Odločitev je na voljo javnosti in:
navaja glavne razloge za to glede na ustrezna merila iz Priloge III, kadar je bilo sklenjeno, da je presoja vplivov na okolje potrebna, ali
navaja glavne razloge za to glede na ustrezna merila iz Priloge III in, kadar to predlaga nosilec projekta, navaja morebitne značilnosti projekta in/ali ukrepe, predvidene za izogibanje ali preprečevanje pomembnih negativnih vplivov na okolje, kadar je bila sprejeta odločitev, da presoja vplivov na okolje ni potrebna.
6. Države članice zagotovijo, da pristojni organ sprejme odločitev čim prej in v roku, ki ni daljši od 90 dni od datuma, ko je nosilec projekta predložil vse informacije, potrebne v skladu z odstavkom 4. V izjemnih primerih, na primer glede na naravo, zahtevnost, lokacijo in obseg projekta, lahko pristojni organ rok za sprejem odločitve podaljša; v takem primeru pristojni organ v pisni obliki obvesti nosilca projekta o razlogih, ki utemeljujejo podaljšanje, in o datumu, ko se pričakuje odločitev.
Člen 5
1. Kadar se zahteva presoja vplivov na okolje, nosilec projekta pripravi in predloži poročilo o presoji vplivov na okolje. Informacije, ki jih mora predložiti nosilec projekta, vključujejo vsaj:
opis projekta, ki obsega informacije o lokaciji, zasnovi, velikosti in drugih pomembnih lastnostih projekta;
opis verjetnih pomembnih vplivov projekta na okolje;
opis značilnosti projekta in/ali predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in po možnosti izravnavanje verjetnih pomembnih škodljivih vplivov na okolje;
opis razumnih alternativnih možnosti, ki jih je preučil nosilec projekta in ki so ustrezne za projekt in njegove posebne značilnosti, ter navedbo glavnih razlogov za izbrano rešitev, pri čemer se upoštevajo vplivi projekta na okolje;
netehnični povzetek informacij iz točk (a) do (d); in
morebitne dodatne informacije iz Priloge IV v zvezi s posebnimi značilnostmi posameznega projekta ali vrsto projekta in z elementi okolja, ki bodo verjetno prizadeti.
Kadar se izda mnenje na podlagi odstavka 2, poročilo o presoji vplivov na okolje temelji na tem mnenju in vključuje informacije, ki jih je smiselno zahtevati za pripravo obrazloženega sklepa o pomembnih vplivih zadevnega projekta na okolje, pri čemer se upošteva trenutno znanje in metode presoje. Da ne bi prišlo do podvajanja presoje, nosilec projekta pri pripravi poročila o presoji vplivov na okolje upošteva razpoložljive rezultate drugih ustreznih presoj na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.
2. Na zahtevo nosilca projekta pristojni organ ob upoštevanju informacij, ki jih je predložil nosilec projekta zlasti o posebnih značilnostih projekta, tudi o njegovi lokaciji in tehničnih zmogljivosti, in njegovega verjetnega vpliva na okolje, izda mnenje o obsegu in stopnji podrobnosti informacij, ki jih mora nosilec projekta vključiti v poročilo o presoji vplivov na okolje v skladu z odstavkom 1 tega člena. Pristojni organ se pred izdajo mnenja posvetuje z organi iz člena 6(1).
Države članice lahko zahtevajo tudi, da pristojni organi izdajo mnenje iz prvega pododstavka, ne glede na to, ali ga zahteva nosilec projekta.
3. Za zagotovitev popolnosti in kakovosti poročila o presoji vplivov na okolje:
nosilec projekta zagotovi, da poročilo o presoji vplivov na okolje pripravijo usposobljeni strokovnjaki;
pristojni organ zagotovi, da ima na voljo zadostno strokovno znanje za preučitev poročila o presoji vplivov na okolje ali po potrebi lahko dostopa do njega, in
pristojni organ po potrebi od nosilca projekta zahteva dodatne informacije v skladu s Prilogo IV, ki so neposredno pomembne za pripravo obrazloženega sklepa o pomembnih vplivih projekta na okolje.
4. Države članice po potrebi zagotovijo, da kateri koli organi, ki imajo pomembne informacije, s posebnim ozirom na člen 3, dajo te informacije na razpolago nosilcu projekta.
Člen 6
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo organi, ki bodo projekt verjetno obravnavali zaradi svojih posebnih okoljskih odgovornosti ali lokalnih in regionalnih pristojnosti, možnost izraziti svoje mnenje o informacijah, ki jih je predložil nosilec projekta, in o prošnji za soglasje za izvedbo, pri čemer se po potrebi upoštevajo primeri iz člena 8a(3). V ta namen države članice določijo organe, s katerimi se je treba posvetovati, bodisi na splošno ali pa za vsak primer posebej. Informacije, zbrane na podlagi člena 5, se posredujejo tem organom. Podrobnejšo ureditev glede posvetovanja določijo države članice.
2. Za učinkovito sodelovanje zadevne javnosti v postopkih odločanja se jo elektronsko in z javnimi objavami ali drugimi sredstvi obvesti o naslednjih zadevah že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitev o okoljskih vprašanjih iz člena 2(2), najpozneje pa takrat, ko se informacije razumno lahko predložijo:
zahteva za soglasje za izvedbo;
dejstvo, da je za projekt treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje, in da se, kadar je primerno, uporablja člen 7;
podrobnosti o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne podatke, in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti o časovnih rokih za posredovanje pripomb ali vprašanj;
vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;
navedba dostopnosti podatkov, zbranih v skladu s členom 5;
navedba časa in krajev, kjer so zadevni podatki dostopni, in na kakšen način;
podatki o določbah za sodelovanje javnosti v skladu z odstavkom 5 tega člena.
3. Države članice zagotovijo, da se v okviru razumnih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:
katerih koli podatkov, zbranih v skladu s členom 5;
v skladu z nacionalno zakonodajo, do glavnih poročil in obvestil, danih pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu z odstavkom 2 tega člena;
v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju ( 3 ), do podatkov, ki niso navedeni v odstavku 2 tega člena, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 8 te direktive in ki postanejo dostopni šele potem, ko je bila zadevna javnost že obveščena v skladu z odstavkom 2 tega člena.
4. Zadevna javnost dobi zgodnje in učinkovite priložnosti sodelovanja v postopkih okoljskega odločanja v skladu s členom 2(2) in je tako upravičena izraziti pripombe in mnenja, ko so pristojnemu organu ali organom pred odločitvijo o prošnji za soglasje za izvedbo odprte vse možnosti.
5. Države članice določijo podrobno ureditev za obveščanje javnosti, na primer z letaki na določenem območju ali objavo v krajevnih časopisih, in za posvetovanje z zadevno javnostjo, na primer s predložitvijo pisnih stališč ali ugotavljanjem javnega mnenja. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so ustrezne informacije v elektronski oblike dostopne javnosti vsaj na osrednjem portalu ali lahko dostopnih točkah dostopa na ustrezni upravni ravni.
6. Zagotovi se razumne časovne okvire za različne stopnje, da je na voljo dovolj časa:
za obveščanje organov iz odstavka 1 in javnosti ter
da organi iz odstavka 1 in zadevna javnost pripravijo postopek okoljskega odločanja in v njem učinkovito sodelujejo ob upoštevanju določb tega člena.
7. Časovni okviri za posvetovanje z zadevno javnostjo o poročilu o presoji vplivov na okolje iz člena 5(1) ne smejo biti krajši od 30 dni.
Člen 7
1. Če se država članica zaveda, da bo projekt verjetno pomembno vplival na okolje v drugi državi članici ali če tako zahteva država članica, ki bo verjetno pod takim vplivom, pošlje država članica, na ozemlju katere naj bi se izvedel projekt, kakor hitro je mogoče in ne pozneje, kot sama obvešča svojo javnost, prizadeti državi članici med drugim:
opis projekta, skupaj z vsemi razpoložljivimi podatki o možnem čezmejnem vplivu;
podatke o vrsti odločitve, ki bo morda sprejeta.
Država članica, na ozemlju katere naj bi se izvedel projekt, da drugi državi članici razumen rok, v katerem le-ta navede, ali želi sodelovati v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2), in lahko vključi podatke iz odstavka 2 tega člena.
2. Če država članica, ki prejme podatke v skladu z odstavkom 1, navede, da namerava sodelovati v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2), država članica, na katere ozemlju naj bi bil projekt izveden, v skladu s členom 6(2) pošlje potrebne podatke, če tega ni storila že prej, državi članici, ki bo prizadeta, in omogoči dostop do podatkov v skladu s točkama (a) in (b) člena 6(3).
3. Zadevni državi članici, vsaka v obsegu, kakor ga postopek zadeva, tudi:
poskrbita, da so informacije iz odstavka 1 in 2 v primernem času na razpolago organom iz člena 6(1) in zadevni javnosti na ozemlju države članice, ki bo verjetno pomembneje prizadeta; in
zagotovita organom iz člena 6(1) in zadevni javnosti možnost, da pred izdajo soglasja za izvedbo projekta posredujejo svoje mnenje o predloženih informacijah v primernem času pristojnemu organu države članice, na katere ozemlju bo predvidoma izveden projekt.
4. Zadevne države članice začnejo s posvetovanji, ki med drugim zadevajo možne čezmejne vplive projekta in predvidene ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih vplivov, in se sporazumejo glede razumnega trajanja obdobja posvetovanja.
Taka posvetovanja lahko potekajo v okviru ustreznega skupnega organa.
5. Zadevne države članice določijo podrobnejšo ureditev za izvajanje odstavkov 1 do 4 tega člena, vključno s časovnimi okviri za posvetovanja, na podlagi ureditve in časovnih okvirov iz člena 6(5) do (7), in ta mora biti takšna, da omogoči zadevni javnosti na ozemlju prizadete države članice učinkovito sodelovanje v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2) za projekt.
Člen 8
V postopku izdaje soglasja za izvedbo se ustrezno upoštevajo rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5 do 7.
Člen 8a
1. Odločitev o izdaji soglasja za izvedbo vključuje vsaj naslednje informacije:
obrazloženi sklep iz člena 1(2)(g)(iv);
opis okoljskih pogojev, priložen odločitvi, in opis lastnosti projekta in/ali predvidenih ukrepov za preprečevanje ali zmanjševanje in po možnosti izravnavanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje ter po potrebi ukrepov spremljanja.
2. V odločitvi o zavrnitvi soglasja za izvedbo se navedejo glavni razlogi za zavrnitev.
3. Če države članice uporabljajo postopke iz člena 2(2), ki niso postopki izdaje soglasja za izvedbo, se zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena, kot je ustrezno, štejejo za izpolnjene, če odločitev, ki se izda v okviru teh postopkov, vključuje informacije iz navedenih odstavkov in so na voljo mehanizmi, ki omogočajo izpolnitev zahtev iz odstavka 6 tega člena.
4. V skladu z zahtevami iz odstavka 1(b) države članice zagotovijo, da nosilec projekta izvaja vidike projekta in/ali predvidene ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje in po možnosti izravnavanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje, ter določijo postopke za spremljanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje.
Vrsta parametrov, ki jih je treba spremljati, in trajanje spremljanja morata biti sorazmerna z naravo, lokacijo in velikostjo projekta ter pomenom njegovega vpliva na okolje.
Po potrebi se lahko uporabijo obstoječe ureditve spremljanja, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, ki ni ta direktiva, in iz nacionalne zakonodaje, da se spremljanje ne podvaja.
5. Države članice zagotovijo, da pristojni organ sprejme katero koli odločitev iz odstavkov 1 do 3 v razumnem času.
6. Pristojni organ se pri odločitvi o dodelitvi soglasja za izvedbo prepriča, da je obrazloženi sklep iz člena 1(2)(g)(iv) ali druga odločitev iz odstavka 3 tega člena še ažurna. Države članice lahko v ta namen določijo časovne okvire za veljavnost obrazloženega sklepa iz člena 1(2)(g)(iv) ali drugih odločitev iz odstavka 3 tega člena.
Člen 9
1. Ko je sprejeta odločitev za izdajo ali zavrnitev soglasja za izvedbo, pristojni organ ali organi v skladu z nacionalnimi postopki o tem nemudoma obvestijo javnost in organe iz člena 6(1) ter zagotovijo, da so javnosti in organom iz člena 6(1) na voljo naslednje informacije, pri čemer po potrebi upoštevajo primere iz člena 8a(3):
vsebino odločitve in vsakršne z njo povezane pogoje, kot je navedeno v členu 8a(1) in (2);
glavne razloge in ugotovitve, na katerih temelji ta odločitev, vključno z informacijami o poteku sodelovanja javnosti. To vključuje tudi povzetek rezultatov posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5 do 7, ter navedbo, kako so bili ti rezultati vključeni ali drugače obravnavani, zlasti v zvezi s pripombami, prejetimi od prizadete države članice iz člena 7.
2. Pristojni organ ali organi obvestijo katero koli državo članico, s katero so se posvetovali v skladu s členom 7, tako da posredujejo tudi podatke iz odstavka 1 tega člena.
Države članice, s katerimi se je posvetovalo, zagotovijo, da so navedeni podatki na primeren način dostopni zadevni javnosti na njihovem ozemlju.
Člen 9a
Države članice zagotovijo, da so pristojni organ ali organi objektivni pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz te direktive, in da se ne znajdejo v nasprotju interesov.
Če je pristojni organ tudi nosilec projekta, države članice v okviru svoje ureditve upravnih pristojnosti uvedejo v zvezi z opravljanjem nalog na podlagi te direktive vsaj ustrezno ločitev funkcij, pri katerih obstaja nasprotje interesov.
Člen 10
Brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES določbe te direktive ne vplivajo na obveznost pristojnih organov, da spoštujejo omejitve, ki jih postavljajo nacionalni zakoni in drugi predpisi ter sprejete pravne prakse glede poslovne in industrijske zaupnosti, vključno z intelektualno lastnino in varovanjem javnega interesa.
Kjer se uporablja člen 7, veljajo za posredovanje informacij v drugo državo članico in sprejem informacij s strani druge države članice omejitve, ki veljajo v državi članici, v kateri je projekt predlagan.
Člen 10a
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. Tako določene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Člen 11
1. Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zagotovijo članom zadevne javnosti:
ki imajo zadosten interes, ali drugače,
ki uveljavljajo kršeno pravico, kadar to upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj,
dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ki ga je vzpostavil zakon, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju določb te direktive o sodelovanju javnosti.
2. Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.
3. Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva. S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki izpolnjuje zahteve iz člena 1(2), šteje za zadostnega za namen točke (a) odstavka 1 tega člena. Za take organizacije se šteje, da imajo lahko kršene pravice za namen točke (b) odstavka 1 tega člena.
4. Določbe tega člena ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka upravnega organa in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.
Vsak tak postopek je pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.
5. Da bi povečali učinkovitost določb tega člena, države članice zagotovijo, da so praktični podatki dostopni javnosti ob dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.
Člen 12
1. Države članice in Komisija si izmenjujejo informacije o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te direktive.
2. Zlasti pa države članice vsakih šest let od 16. maja 2017 Komisijo obvestijo o naslednjem, če so takšni podatki razpoložljivi:
številu projektov iz prilog I in II, ki se predložijo v presojo vplivov na okolje v skladu s členi 5 do 10;
razčlenitvi presoj vplivov na okolje glede na kategorije projektov iz prilog I in II;
številu projektov iz Priloge II, za katere se sprejme odločitev v skladu s členom 4(2);
povprečnem trajanju postopka presoje vplivov na okolje;
splošnih ocenah o povprečnem neposrednem strošku presoj vplivov na okolje, vključno z vplivi, ki so posledica uporabe te direktive na mala in srednja podjetja.
3. Na podlagi te izmenjave informacij Komisija po potrebi predloži dodatne predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, zato da se zagotovi, da je uporaba te direktive dovolj usklajena.
Člen 13
Države članice Komisiji sporočijo besedila določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 14
Direktiva 85/337/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge V, se razveljavi, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, kakor so določeni v delu B Priloge V.
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razlagajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.
Člen 15
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 16
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
PROJEKTI IZ ČLENA 4(1)
1. Rafinerije surove nafte (razen podjetij, ki proizvajajo le maziva iz surove nafte) in obrati za uplinjanje in utekočinjanje 500 ton ali več premoga ali bitumiziranega skrilavca na dan.
2.
Termoelektrarne in druge kurilne naprave, ki proizvedejo 300 megavatov toplote ali več;
jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji, vključno z demontažo ali odstranitvijo takih elektrarn ali reaktorjev ( 4 ) (razen raziskovalnih obratov za izdelavo in pretvorbo cepljivih in obogatenih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kilovata neprekinjene toplotne obremenitve).
3.
Obrati za ponovno predelavo radioaktivnega jedrskega goriva;
obrati, namenjeni:
proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva;
predelavi radioaktivnega jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov;
končnemu odlaganju radioaktivnega jedrskega goriva;
zgolj končnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov;
zgolj skladiščenju (načrtovanemu za več kot 10 let) radioaktivnega jedrskega goriva ali radioaktivnih odpadkov na drugi lokaciji kakor tam, kjer poteka proizvodnja.
4.
Integrirani obrati za začetno taljenje surovega železa in jekla;
obrati za proizvodnjo neželeznih neobdelanih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitičnimi postopki.
5. Obrati za pridobivanje azbesta ter za predelavo in transformacijo azbesta in proizvodov, ki vsebujejo azbest: za azbestno-cementne proizvode z letno proizvodnjo več kot 20 000 ton končnih proizvodov, za torne materiale z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih proizvodov in za druge rabe azbesta pri porabi več kot 200 ton na leto.
6. Integrirani kemični obrati, tj. tisti obrati za industrijsko proizvodnjo snovi, ki uporabljajo kemijske postopke, pri katerih gre za več poleg postavljenih in medsebojno funkcionalno povezanih proizvodnih enot, ki so namenjene:
proizvodnji osnovnih organskih kemikalij;
proizvodnji osnovnih anorganskih kemikalij;
proizvodnji fosfatnih, dušičnih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih gnojil);
proizvodnji osnovnih fitofarmacevtskih proizvodov in biocidov;
proizvodnji osnovnih farmacevtskih proizvodov s kemijskimi ali biološkimi postopki;
proizvodnji eksplozivov.
7.
Gradnja daljinskih železniških prog in letališč ( 5 ) z vzletno stezo osnovne dolžine 2 100 m ali več;
gradnja avtocest in hitrih cest ( 6 );
gradnja nove ceste s štirimi ali več pasovi ali nova razvrstitev pasov na obstoječi cesti in/ali širitev obstoječe ceste z dvema pasovoma ali manj, da bo imela štiri ali več pasov, z dolžino take nove ceste ali dela ceste z novo razvrstitvijo pasov in/ali razširjenega dela ceste 10 km ali več neprekinjenega poteka.
8.
Celinske vodne poti in pristanišča za notranjo plovbo, ki dovoljujejo prehod plovil z več kot 1 350 tonami;
trgovska pristanišča, pomoli za nakladanje in razkladanje, ki so povezani s kopnim, in zunanja pristanišča (razen pomolov za trajekte), ki lahko sprejmejo plovila z več kot 1 350 tonami.
9. Obrati za sežiganje, obrati za kemično obdelavo, kakor je določeno v Prilogi I k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih ( 7 ) v točki D9, ali odlagališče nevarnih odpadkov, kakor je določeno v točki 2 člena 3 te direktive.
10. Obrati za sežiganje ali obrati za kemično obdelavo, kakor jih določa Priloga I k Direktivi 2008/98/ES v točki D9 nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo več kot 100 ton na dan.
11. Črpanje podtalnice ali sistemi za umetno obnavljanje podtalnice z letno količino načrpane ali obnovljene vode, enaki ali večji od 10 milijonov kubičnih metrov.
12.
Prenos vodnih količin med porečji z namenom preprečevanja morebitnega pomanjkanja vode in kjer količina prenešene vode presega 100 milijonov kubičnih metrov na leto;
v vseh drugih primerih, prenos vodnih količin med porečji, kjer dolgoletni povprečni rečni pretok porečja, od koder se črpa, presega 2 000 milijonov kubičnih metrov na leto, in kjer količina prenešene vode presega 5 % tega pretoka.
V obeh primerih so izključeni prenosi pitne vode po vodovodu.
13. Čistilne naprave z zmogljivostjo, večjo od ekvivalenta 150 000 prebivalcev, kakor je določeno v točki 6 člena 2 Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode ( 8 ).
14. Pridobivanje nafte in zemeljskega plina v komercialne namene, kjer načrpana količina presega 500 ton na dan v primeru nafte in 500 000 kubičnih metrov na dan v primeru plina.
15. Jezovi in drugi objekti za zadrževanje ali trajno zagotavljanje rezerv vode, kjer nova ali dodatna količina zadržane ali uskladiščene vode presega 10 milijonov kubičnih metrov.
16. Cevovodi s premerom več kot 800 mm in dolžino več kot 40 km:
za transport plina, nafte, kemikalij;
za transport tokov ogljikovega dioksida (CO2) za namene geološkega shranjevanja, vključno s pripadajočimi kompresorskimi postajami.
17. Obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot:
85 000 mesti za piščance, 60 000 mesti za kokoši;
3 000 mesti za pitance (čez 30 kg); ali
900 mesti za svinje.
18. Industrijski obrati za proizvodnjo:
papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknatih snovi;
papirja in kartona s proizvodno zmogljivostjo, ki presega 200 ton na dan.
19. Kamnolomi in dnevni kopi, kjer površina kopa presega 25 hektarov, ali izkopavanje šote, kjer površina kopa presega 150 hektarov.
20. Gradnja nadzemnih elektrovodov z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km.
21. Skladišča nafte, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov z zmogljivostjo 200 000 ton ali več.
22. Območja shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida ( 9 ).
23. Naprave za zajemanje tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES iz naprav, zajetih v tej prilogi, ali kjer skupni letni zajem CO2 znaša 1,5 megatone ali več.
24. Kakršna koli sprememba ali razširitev projektov, naštetih v tej prilogi, kjer takšna sprememba ali razširitev sama po sebi doseže morebitne pragove, določene v tej prilogi.
PRILOGA II
PROJEKTI IZ ČLENA 4(2)
1. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBOGOJSTVO
(a) Projekti za preoblikovanje podeželskih zemljiških posestev;
(b) projekti za rabo neobdelanih zemljišč ali polnaravnih območij za intenzivno kmetijstvo;
(c) vodnogospodarski projekti za kmetijstvo, vključno z namakalnimi in izsuševalnimi projekti;
(d) začetno pogozdovanje in izsekavanje gozdov za namene spreminjanja v drugo vrsto rabe zemljišč;
(e) intenzivne živinske farme (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(f) intenzivno ribogojstvo;
(g) pridobivanje zemljišč iz morja.
2. PRIDOBITVENA INDUSTRIJA
(a) Kamnolomi, površinski kopi in izkopavališča šote (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(b) rudniki;
(c) pridobivanje mineralnih snovi pri čiščenju morskega ali rečnega dna;
(d) globinsko vrtanje, zlasti:
geotermalno vrtanje;
vrtanje za skladiščenje jedrskih odpadkov;
vrtanje za vodne zaloge,
z izjemo vrtanj za raziskovanje trdnosti tal;
(e) obrati za površinsko pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rud ter bituminiziranega skrilavca.
3. ENERGETIKA
(a) Industrijski obrati za proizvodnjo elektrike, pare in tople vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(b) industrijske naprave za prenos plina, pare in tople vode; prenos električne energije po nadzemnih vodih (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(c) nadzemno skladiščenje zemeljskega plina;
(d) podzemno skladiščenje vnetljivih plinov;
(e) nadzemno skladiščenje fosilnih goriv;
(f) industrijsko briketiranje premoga in lignita;
(g) obrati za predelavo in skladiščenje radioaktivnih odpadkov (razen, če so vključeni v Prilogo I);
(h) hidroelektrarne;
(i) obrati za izkoriščanje energije vetra za proizvodnjo elektrike;
(j) naprave za zajemanje tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES iz naprav, ki niso zajete v Prilogi I k tej direktivi.
4. PROIZVODNJA IN PREDELAVA KOVIN
(a) Obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno fuzijo), vključno z neprekinjenim litjem;
(b) obrati za predelavo železnih kovin:
obrati za vroče valjanje;
kovačnice s kladivi;
nanašanje zaščitnih kovinskih prevlek s kemijskimi postopki;
(c) livarne za železne kovine;
(d) talilnice, vključno z obrati za legiranje neželeznih kovin, razen plemenitih kovin, vključno s taljenjem starih kovin (rafiniranje, vlivanje, itn.);
(e) obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih materialov z elektrolitskimi ali kemijskimi postopki;
(f) izdelava in sestavljanje motornih vozil in izdelava motorjev za motorna vozila;
(g) ladjedelnice;
(h) obrati za izdelavo in popravila zračnih plovil;
(i) izdelava železniške opreme;
(j) eksplozijsko litje;
(k) obrati za žganje in sintranje kovinskih rud.
5. PROIZVODNJA MINERALNIH SUROVIN
(a) Koksarne (suha destilacija premoga);
(b) cementarne;
(c) obrati za proizvodnjo azbesta in izdelkov iz azbesta (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(d) steklarne, vključno z obrati za proizvodnjo steklenih vlaken;
(e) obrati za taljenje mineralnih surovin, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken;
(f) proizvodnja keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, zidnih opek, ognjevarnih opek, keramičnih ploščic, keramike ali porcelana.
6. KEMIJSKA INDUSTRIJA (PROJEKTI, KI NISO VKLJUČENI V PRILOGO I)
(a) Obdelava polizdelkov in proizvodnja kemikalij;
(b) proizvodnja pesticidov in farmacevtskih proizvodov, barv in lakov, elastomerov in peroksidov;
(c) skladišča nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov.
7. PREHRAMBENA INDUSTRIJA
(a) Proizvodnja rastlinskih in živalskih olj ter maščob;
(b) pakiranje in konzerviranje živalskih ter rastlinskih proizvodov;
(c) proizvodnja mlečnih izdelkov;
(d) varjenje in slajenje;
(e) proizvodnja slaščic in sirupov;
(f) klavnice;
(g) obrati za proizvodnjo industrijskega škroba;
(h) tovarne ribjih jedi in ribjega olja;
(i) tovarne sladkorja.
8. TEKSTILNA, USNJARSKA, LESNA IN PAPIRNA INDUSTRIJA
(a) Industrijski obrati za proizvodnjo papirja in kartona (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(b) obrati za predobdelavo (postopki kot so pranje, beljenje, merceriziranje) ali barvanje vlaken ali tkanin;
(c) obrati za barvanje kož in krzna;
(d) obrati za predelavo in proizvodnjo celuloze.
9. GUMARSKA INDUSTRIJA
Proizvodnja in obdelava izdelkov, ki temeljijo na elastomerih.
10. INFRASTRUKTURNI PROJEKTI
(a) Projekti za gradnjo industrijskih con;
(b) urbanistični projekti, vključno s projekti za gradnjo nakupovalnih središč in parkirišč;
(c) gradnja železnic in naprav ter terminalov za notranji pretovor blaga (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(d) gradnja letališč (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(e) gradnja cest, pristanišč in luk, vključno z ribiškimi pristanišči (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(f) gradnja notranjih vodnih poti, ki niso vključene v Prilogo I, regulacije in objekti za zaščito pred poplavami;
(g) jezovi in drugi objekti, namenjeni dolgoročnemu zadrževanju ali zagotavljanju rezerv vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(h) tramvajske proge, nadzemne in podzemne železnice, viseče ali podobne proge posebne vrste, namenjene izključno ali večinoma za prevoz potnikov;
(i) naftovodi in plinovodi ter cevovodi za transport tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(j) daljinski vodovodi;
(k) protierozijski objekti na morski obali in obalni objekti, ki lahko spremenijo obalo, na primer z gradnjo nasipov, valolomov, pomolov in drugih zaščitnih objektov, razen vzdrževanja in obnove takih objektov;
(l) črpanje podtalnice in sistemi za umetno obnavljanje podtalnice, ki niso vključeni v Prilogo I;
(m) prenos vodnih količin med porečji, ki niso vključeni v Prilogo I.
11. DRUGI PROJEKTI
(a) Stalne dirkalne ali testne proge za motorna vozila;
(b) odlagališča odpadkov (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(c) čistilne naprave za odpadne vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);
(d) odlagališča mulja;
(e) skladiščenje odpadnega železa, vključno s starimi vozili;
(f) testne mize za motorje, turbine ali reaktorje;
(g) obrati za proizvodnjo umetnih mineralnih vlaken;
(h) obrati za obnovo ali uničenje eksplozivnih snovi;
(i) objekti, namenjeni zakolu in/ali predelavi trupel živali, ki niso namenjena prehrani (kafilerije).
12. TURIZEM IN PROSTI ČAS
(a) Smučarske proge, žičnice in gondole ter z njimi povezani posegi;
(b) marine;
(c) počitniške vasi in hotelski kompleksi zunaj mestnih območij in z njimi povezani posegi;
(d) stalna območja za kampiranje in postavljanje počitniških prikolic;
(e) tematski parki.
|
13. |
(a) Vsaka sprememba ali razširitev projektov, naštetih v Prilogi I ali tej prilogi, ki so že dovoljeni, izvedeni ali v izvedbi in imajo lahko pomembne škodljive vplive na okolje (sprememba ali razširitev, ki ni vključena v Prilogo I); (b) projekti v Prilogi I, ki se izvajajo izključno ali večinoma za razvijanje in preizkušanja novih metod ali izdelkov in ki ne bodo obratovali več kot dve leti. |
PRILOGA II A
INFORMACIJE IZ ČLENA 4(4)
(INFORMACIJE O PROJEKTIH IZ PRILOGE II, KI JIH PREDLOŽI NOSILEC PROJEKTA)
1. Opis projekta, ki vključuje zlasti:
opis fizičnih značilnosti celotnega projekta in, kadar je ustrezno, rušilnih del;
opis lokacije projekta, zlasti v zvezi z okoljsko občutljivostjo geografskih območij, ki bodo najverjetneje prizadeta.
2. Opis okoljskih vidikov, za katere obstaja verjetnost, da bo projekt nanje pomembno vplival.
3. Opis vseh verjetnih pomembnih vplivov, v obsegu razpoložljivosti informacij glede takih vplivov, projekta na okolje, ki so posledica:
pričakovanih ostankov in emisij ter nastalih odpadkov, če je to ustrezno;
uporabe naravnih virov, zlasti prsti, zemljišč, vode in biotske raznovrstnosti.
4. Pri zbiranju informacij v skladu s točkami 1 do 3 se po potrebi upoštevajo merila iz Priloge III.
PRILOGA III
IZBIRNA MERILA IZ ČLENA 4(3)
(MERILA, S KATERIMI SE DOLOČI, ALI JE ZA PROJEKTE IZ PRILOGE II TREBA OPRAVITI PRESOJO VPLIVOV NA OKOLJE)
1. Značilnosti projektov
Značilnosti projektov je treba obravnavati zlasti glede na:
velikost in zasnovo celotnega projekta;
kumulacijo z drugimi obstoječimi in/ali odobrenimi projekti;
uporabo naravnih virov, zlasti zemljišč, prsti, vode in biotske raznovrstnosti;
nastajanje odpadkov;
onesnaževanje in motenje;
tveganje hudih nesreč in/ali katastrof, ki so relevantne za zadevni projekt, tudi tistih, ki so v skladu z znanstvenimi ugotovitvami posledica podnebnih sprememb;
tveganja za zdravje ljudi (na primer zaradi okužbe vode ali onesnaževanja zraka).
2. Lokacija projektov
Upoštevati je treba okoljsko občutljivost geografskih območij, ki jih bodo projekti verjetno prizadeli, zlasti ob upoštevanju:
obstoječe in odobrene rabe zemljišč;
relativnega obilja, razpoložljivosti, kakovosti in regenerativne sposobnosti naravnih virov (vključno z zemljo, vodo in biotsko raznovrstnostjo) na območju in njegovem podzemlju;
absorpcijske sposobnosti naravnega okolja, pri čemer se obravnavajo s posebno pozornostjo naslednja območja:
mokrišča, obrežna območja, rečna ustja;
obalna območja in morsko okolje;
gorska in gozdna območja;
naravni rezervati in parki;
območja, opredeljena ali zavarovana z nacionalno zakonodajo; območja Natura 2000, ki so jih določile države članice v skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES;
območja, na katerih je že prišlo do neizpolnjevanja standardov kakovosti okolja, določenih v zakonodaji Unije in relevantnih za projekt, ali na katerih po ocenah prihaja do takega neizpolnjevanja;
gosto naseljena območja;
zgodovinsko, kulturno ali arheološko pomembne pokrajine in območja.
3. Vrsta in značilnosti možnega vpliva
Verjetne pomembne vplive projektov na okolje je treba obravnavati glede na merila, določena v točkah 1 in 2 te priloge, in v zvezi z vplivom projektov na dejavnike iz člena 3(1) ter ob upoštevanju:
velikosti in prostorskega obsega vpliva (na primer geografsko območje in število ljudi, ki bi lahko bili prizadeti);
narave vpliva;
čezmejne narave vpliva;
intenzivnosti in kompleksnosti vpliva;
verjetnosti pojava vpliva;
pričakovanega pojavljanja, trajanja, pogostosti in povratnosti vpliva;
kumulacije vplivov z vplivi drugih obstoječih in/ali odobrenih projektov;
možnosti zmanjšanja vplivov na učinkovit način.
PRILOGA IV
INFORMACIJE IZ ČLENA 5(1)
(INFORMACIJE ZA POROČILO O PRESOJI VPLIVOV NA OKOLJE)
1. Opis projekta, ki vključuje zlasti:
opis lokacije projekta;
opis fizičnih značilnosti celotnega projekta, vključno, kadar je ustrezno, potrebnih rušilnih del, in zahtevami glede rabe zemljišča med gradnjo in obratovanjem;
opis glavnih značilnosti faze obratovanja projekta (zlasti proizvodnega procesa), na primer energetskih potreb in porabe energije, narave in količine uporabljenih materialov in naravnih virov (vključno z vodo, zemljiščem, prstjo in biotsko raznovrstnostjo);
oceno vrste in količine pričakovanih ostankov in emisij (kot so onesnaženje vode, zraka ter tal in podtalja, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje) ter količin in vrst odpadkov, nastalih med gradnjo in obratovanjem.
2. Opis razumnih alternativnih možnosti (na primer v smislu zasnove projekta, tehnologije, lokacije, velikosti in obsega), ki jih je preučil nosilec projekta in ki so ustrezne za predlagani projekt, in njegove posebne značilnosti ter navedba glavnih razlogov za izbrano rešitev, vključno s primerjavo vplivov na okolje.
3. Opis ustreznih vidikov trenutnega stanja okolja (osnovni scenarij) in oris verjetnega nadaljnjega razvoja brez izvajanja projekta, kolikor je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij o okolju in znanstvenih ugotovitev razumno presoditi, kakšne bi bile naravne spremembe glede na osnovni scenarij.
4. Opis dejavnikov iz člena 3(1), na katere bo projekt verjetno pomembno vplival: prebivalstvo, zdravje ljudi, biotska raznovrstnost (na primer živalstvo in rastlinstvo), zemljišče (na primer izkoriščeno zemljišče), prst (na primer organske snovi, erozija, zbijanje tal, pozidava), voda (na primer hidromorfološke spremembe, količina in kakovost), zrak, podnebje (na primer emisije toplogrednih plinov, vplivi, povezani s prilagajanjem), materialna sredstva, kulturna dediščina, vključno z arhitekturnimi in arheološkimi vidiki, in krajina.
5. Opis verjetnih pomembnih vplivov projekta na okolje, ki so med drugim posledica:
gradnje in obstoja projekta, tudi rušilnih del, kjer je ustrezno;
uporabe naravnih virov, zlasti zemljišča, prsti, vode in biotske raznovrstnosti, pri čemer se v čim večji meri upošteva trajnostna razpoložljivost teh virov;
emisij onesnažil, hrupa, vibracij, osvetljevanja, toplote, sevanja, ustvarjanja motenj in odlaganja ter predelave odpadkov;
tveganj za zdravje ljudi, kulturno dediščino ali okolje (na primer zaradi nesreč ali katastrof);
kumulacije vplivov z drugimi obstoječimi in/ali odobrenimi projekti, pri čemer se upoštevajo vsi obstoječi okoljski problemi, povezani z območji posebnega okoljskega pomena, ki bodo verjetno prizadeta, ali z uporabo naravnih virov;
vpliv projekta na podnebje (na primer lastnosti in količina emisij toplogrednih plinov) ter ranljivost projekta ob podnebnih spremembah;
tehnologije in snovi, ki se uporabljajo.
Opis verjetnih pomembnih vplivov na dejavnike iz člena 3(1) bi moral zajemati neposredne vplive in vse posredne, sekundarne, kumulativne, čezmejne, kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta. Pri tem opisu je treba upoštevati cilje varstva okolja, ki so določeni na ravni Unije ali držav članic in so del projekta.
6. Opis metod napovedovanja ali dokazov, ki se uporabljajo za ugotavljanje in presojo pomembnih vplivov na okolje, vključno s podrobnimi navedbami težav (na primer tehnične pomanjkljivosti ali pomanjkanje znanja) pri zbiranju zahtevanih informacij, ter navedba glavnih vključenih negotovosti.
7. Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in po možnosti izravnavanje vseh ugotovljenih pomembnih škodljivih vplivov na okolje ter po potrebi opis predlagane ureditve za spremljanje (na primer priprave analize po izvedbi projekta). Ta opis mora razložiti obseg, v katerem se pomembni škodljivi vplivi na okolje preprečijo, zmanjšajo ali izravnajo, in bi moral zajemati fazo gradnje in obratovanja.
8. Opis pomembnih škodljivih vplivov projekta na okolje, ki bi jih lahko pričakovali zaradi ranljivosti projekta ob nevarnosti hudih nesreč in/ali katastrof, relevantnih za zadevni projekt. Če so izpolnjene zahteve te direktive, se lahko v ta namen uporabijo ustrezne razpoložljive informacije, pridobljene z ocenami tveganja, opravljenimi na podlagi zakonodaje Unije, kot sta Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) ali Direktiva Sveta 2009/71/Euratom ( 11 ), ali ustreznimi ocenami, opravljenimi na podlagi nacionalne zakonodaje. Po potrebi bi moral ta opis vključevati predvidene ukrepe za preprečevanje ali blaženje pomembnih škodljivih vplivov teh dogodkov na okolje in podrobne navedbe o pripravljenosti in predlaganem odzivu na takšne razmere.
9. Netehnični povzetek informacij, navedenih v točkah 1 do 8.
10. Seznam s podrobno navedbo virov, ki se uporabljajo za opise in presoje, vključene v poročilo.
PRILOGA V
DEL A
Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb
(iz člena 14)
|
Direktiva Sveta 85/337/EGS (UL L 175, 5.7.1985, str. 40). |
|
|
Direktiva Sveta 97/11/ES (UL L 73, 14.3.1997, str. 5). |
|
|
Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17). |
samo člen 3 |
|
Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 140, 5.6.2009, p. 114) |
samo člen 31 |
DEL B
Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 14)
|
Direktiva |
Rok za prenos |
|
85/337/EGS |
3. julij 1988 |
|
97/11/ES |
14. marec 1999 |
|
2003/35/ES |
25. junij 2005 |
|
2009/31/ES |
25. junij 2011 |
PRILOGA VI
Korelacijska tabela
|
Direktiva 85/337/EGS |
Ta direktiva |
|
Člen 1(1) |
Člen 1(1) |
|
Člen 1(2), prvi pododstavek |
Člen 1(2), uvodno besedilo |
|
Člen 1(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo |
Člen 1(2)(a), uvodno besedilo |
|
Člen 1(2), drugi pododstavek, prva alinea |
Člen 1(2), točka (a), prva alinea |
|
Člen 1(2), drugi pododstavek, druga alinea |
Člen 1(2), točka (a), druga alinea |
|
Člen 1(2), tretji pododstavek |
Člen 1(2), točka (b) |
|
Člen 1(2), četrti pododstavek |
Člen 1(2), točka (c) |
|
Člen 1(2), peti pododstavek |
Člen 1(2), točka (d) |
|
Člen 1(2), šesti pododstavek |
Člen 1(2), točka (e) |
|
Člen 1(3) |
Člen 1(2), točka (f) |
|
Člen 1(4) |
Člen 1(3) |
|
Člen 1(5) |
Člen 1(4) |
|
Člen 2(1) |
Člen 2(1) |
|
Člen 2(2) |
Člen 2(2) |
|
Člen 2(2a) |
Člen 2(3) |
|
Člen 2(3) |
Člen 2(4) |
|
Člen 3, uvodno besedilo |
Člen 3, uvodno besedilo |
|
Člen 3, prva alinea |
Člen 3, točka (a) |
|
Člen 3, druga alinea |
Člen 3, točka (b) |
|
Člen 3, tretja alinea |
Člen 3, točka (c) |
|
Člen 3, četrta alinea |
Člen 3, točka (d) |
|
Člen 4 |
Člen 4 |
|
Člen 5(1) |
Člen 5(1) |
|
Člen 5(2) |
Člen 5(2) |
|
Člen 5(3), uvodno besedilo |
Člen 5(3), uvodno besedilo |
|
Člen 5(3), prva alinea |
Člen 5(3), točka (a) |
|
Člen 5(3), druga alinea |
Člen 5(3), točka (b) |
|
Člen 5(3), tretja alinea |
Člen 5(3), točka (c) |
|
Člen 5(3), četrta alinea |
Člen 5(3), točka (d) |
|
Člen 5(3), peta alinea |
Člen 5(3), točka (e) |
|
Člen 5(4) |
Člen 5(4) |
|
Člen 6 |
Člen 6 |
|
Člen 7(1), uvodno besedilo |
Člen 7(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo |
|
Člen 7(1), točka (a) |
Člen 7(1), prvi pododstavek, točka (a) |
|
Člen 7(1), točka (b) |
Člen 7(1), prvi pododstavek, točka (b) |
|
Člen 7(1), končno besedilo |
Člen 7(1), drugi pododstavek |
|
Člen 7(2) do 7(5) |
Člen 7(2) do 7(5) |
|
Člen 8 |
Člen 8 |
|
Člen 9(1), uvodno besedilo |
Člen 9, uvodno besedilo |
|
Člen 9(1), prva alinea |
Člen 9(1), točka (a) |
|
Člen 9(1), druga alinea |
Člen 9(1), točka (b) |
|
Člen 9(1), tretja alinea |
Člen 9(1), točka (c) |
|
Člen 9(2) |
Člen 9(2) |
|
Člen 10 |
Člen 10 |
|
Člen 10a, prvi odstavek |
Člen 11(1) |
|
Člen 10a, drugi odstavek |
Člen 11(2) |
|
Člen 10a, tretji odstavek |
Člen 11(3) |
|
Člen 10a, četrti in peti odstavek |
Člen 11(4), prvi in drugi pododstavek |
|
Člen 10a, šesti odstavek |
Člen 11(5) |
|
Člen 11(1) |
Člen 12(1) |
|
Člen 11(2) |
Člen 12(2) |
|
Člen 11(3) |
— |
|
Člen 11(4) |
Člen 12(3) |
|
Člen 12(1) |
— |
|
Člen 12(2) |
Člen 13 |
|
— |
Člen 14 |
|
— |
Člen 15 |
|
Člen 14 |
Člen 16 |
|
Priloga I, točka 1 |
Priloga I, točka 1 |
|
Priloga I, točka 2, prva alinea |
Priloga I, točka 2(a) |
|
Priloga I, točka 2, druga alinea |
Priloga I, točka 2(b) |
|
Priloga I, točka 3(a) |
Priloga I, točka 3(a) |
|
Priloga I, točka 3(b), uvodno besedilo |
Priloga I, točka 3(b), uvodno besedilo |
|
Priloga I, točka 3(b), prva alinea |
Priloga I, točka 3(b)(i) |
|
Priloga I, točka 3(b), druga alinea |
Priloga I, točka 3(b)(ii) |
|
Priloga I, točka 3(b), tretja alinea |
Priloga I, točka 3(b)(iii) |
|
Priloga I, točka 3(b), četrta alinea |
Priloga I, točka 3(b)(iv) |
|
Priloga I, točka 3(b), peta alinea |
Priloga I, točka 3(b)(v) |
|
Priloga I, točka 4, prva alinea |
Priloga I, točka 4(a) |
|
Priloga I, točka 4, druga alinea |
Priloga I, točka 4(b) |
|
Priloga I, točka 5 |
Priloga I, točka 5 |
|
Priloga I, točka 6, uvodno besedilo |
Priloga I, točka 6, uvodno besedilo |
|
Priloga I, točka 6(i) |
Priloga I, točka 6(a) |
|
Priloga I, točka 6(ii) |
Priloga I, točka 6(b) |
|
Priloga I, točka 6(iii) |
Priloga I, točka 6(c) |
|
Priloga I, točka 6(iv) |
Priloga I, točka 6(d) |
|
Priloga I, točka 6(v) |
Priloga I, točka 6(e) |
|
Priloga I, točka 6(vi) |
Priloga I, točka 6(f) |
|
Priloga I, točke 7 do 15 |
Priloga I, točke 7 do 15 |
|
Priloga I, točka 16, uvodno besedilo |
Priloga I, točka 16, uvodno besedilo |
|
Priloga I, točka 16, prva alinea |
Priloga I, točka 16(a) |
|
Priloga I, točka 16, druga alinea |
Priloga I, točka 16(b) |
|
Priloga I, točke 17 do 21 |
Priloga I, točke 17 do 21 |
|
Priloga I, točka 22 |
Priloga I, točka 24 |
|
Priloga I, točka 23 |
Priloga I, točka 22 |
|
Priloga I, točka 24 |
Priloga I, točka 23 |
|
Priloga II, točka 1 |
Priloga II, točka 1 |
|
Priloga II, točka 2(a), (b) in (c) |
Priloga II, točka 2(a), (b) in (c) |
|
Priloga II, točka 2(d), uvodno besedilo |
Priloga II, točka 2(d), uvodno besedilo |
|
Priloga II, točka 2(d), prva alinea |
Priloga II, točka 2(d)(i) |
|
Priloga II, točka 2(d), druga alinea |
Priloga II, točka 2(d)(ii) |
|
Priloga II, točka 2(d), tretja alinea |
Priloga II, točka 2(d)(iii) |
|
Priloga II, točka 2(d), končno besedilo |
Priloga II, točka 2(d), končno besedilo |
|
Priloga II, točka 2(e) |
Priloga II, točka 2(e) |
|
Priloga II, točke 3 do 12 |
Priloga II, točke 3 do 12 |
|
Priloga II, točka 13, prva alinea |
Priloga II, točka 13(a) |
|
Priloga II, točka 13, druga alinea |
Priloga II, točka 13(b) |
|
Priloga III, točka 1, uvodno besedilo |
Priloga III, točka 1, uvodno besedilo |
|
Priloga III, točka 1, prva alinea |
Priloga III, točka 1(a) |
|
Priloga III, točka 1, druga alinea |
Priloga III, točka 1(b) |
|
Priloga III, točka 1, tretja alinea |
Priloga III, točka 1(c) |
|
Priloga III, točka 1, četrta alinea |
Priloga III, točka 1(d) |
|
Priloga III, točka 1, peta alinea |
Priloga III, točka 1(e) |
|
Priloga III, točka 1, šesta alinea |
Priloga III, točka 1(f) |
|
Priloga III, točka 2, uvodno besedilo |
Priloga III, točka 2, uvodno besedilo |
|
Priloga III, točka 2, prva alinea |
Priloga III, točka 2(a) |
|
Priloga III, točka 2, druga alinea |
Priloga III, točka 2(b) |
|
Priloga III, točka 2, tretja alinea, uvodno besedilo |
Priloga III, točka 2(c), uvodno besedilo |
|
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (a) |
Priloga III, točka 2(c)(i) |
|
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (b) |
Priloga III, točka 2(c)(ii) |
|
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (c) |
Priloga III, točka 2(c)(iii) |
|
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (d) |
Priloga III, točka 2(c)(iv) |
|
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (e) |
Priloga III, točka 2(c)(v) |
|
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (f) |
Priloga III, točka 2(c)(vi) |
|
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (g) |
Priloga III, točka 2(c)(vii) |
|
Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (h) |
Priloga III, točka 2(c)(viii) |
|
Priloga III, točka 3, uvodno besedilo |
Priloga III, točka 3, uvodno besedilo |
|
Priloga III, točka 3, prva alinea |
Priloga III, točka 3(a) |
|
Priloga III, točka 3, druga alinea |
Priloga III, točka 3(b) |
|
Priloga III, točka 3, tretja alinea |
Priloga III, točka 3(c) |
|
Priloga III, točka 3, četrta alinea |
Priloga III, točka 3(d) |
|
Priloga III, točka 3, peta alinea |
Priloga III, točka 3(e) |
|
Priloga IV, točka 1, uvodno besedilo |
Priloga IV, točka 1, uvodno besedilo |
|
Priloga IV, točka 1, prva alinea |
Priloga IV, točka 1(a) |
|
Priloga IV, točka 1, druga alinea |
Priloga IV, točka 1(b) |
|
Priloga IV, točka 1, tretja alinea |
Priloga IV, točka 1(c) |
|
Priloga IV, točka 2 in 3 |
Priloga IV, točka 2 in 3 |
|
Priloga IV, točka 4, uvodno besedilo |
Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, uvodno besedilo |
|
Priloga IV, točka 4, prva alinea |
Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, točka (a) |
|
Priloga IV, točka 4, druga alinea |
Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, točka (b) |
|
Priloga IV, točka 4, tretja alinea |
Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, točka (c) |
|
Priloga IV, točka 4, končno besedilo |
Priloga IV, točka 5 |
|
Priloga IV, točka 5 |
Priloga IV, točka 6 |
|
Priloga IV, točka 6 |
Priloga IV, točka 7 |
|
Priloga IV, točka 7 |
Priloga IV, točka 8 |
|
— |
Priloga V |
|
— |
Priloga VI |
( 1 ) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
( 2 ) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).;
( 3 ) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
( 4 ) Jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji prenehajo biti taki obrati, ko je s proizvodne lokacije trajno odstranjeno vse jedrsko gorivo in drugi radioaktivno kontaminirani elementi.
( 5 ) V tej direktivi „letališče“ pomeni letališče, ki se ujema z opredelitvijo v Čikaški konvenciji o ustanovitvi Mednarodne organizacije civilnega letalstva iz leta 1944 (Priloga 14).
( 6 ) V tej direktivi „hitra cesta“ pomeni cesto, ki se ujema z opredelitvijo v Evropskem sporazumu o glavnih mednarodnih prometnih žilah z dne 15. novembra 1975.
( 7 ) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
( 8 ) UL L 135, 30.5.1991, str. 40.
( 9 ) UL L 140, 5.6.2009, str. 114.
( 10 ) Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).
( 11 ) Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).