EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62020TN0005

Zadeva T-5/20: Tožba, vložena 6. januarja 2020 – CP/Parlament

UL C 68, 2.3.2020, p. 56–57 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

2.3.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 68/56


Tožba, vložena 6. januarja 2020 – CP/Parlament

(Zadeva T-5/20)

(2020/C 68/64)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: CP (zastopnici: L. Levi in M. Vandenbussche, odvetnici)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

posledično:

za nično razglasi ocenjevalno poročilo tožeče stranke iz leta 2016, ki ga je generalni sekretar podpisal 16. novembra 2018;

po potrebi za ničen razglasi sklep predsednika z dne 25. septembra 2019 o zavrnitvi pritožbe;

toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve in člena 25(2) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, ker, najprej, naj bi bila ocena tožeče stranke nepopolna, saj pod rubriko „občutek za odgovornost in vestnost“, pod „vedenje“, ni nobene presoje, v zadnji različici ocenjevalnega poročila. Nadalje, med ocenjevalnim poročilom iz leta 2016 in prejšnjimi ocenjevalnimi poročili, zlasti tistim iz leta 2015, naj bi obstajala dovolj velika odstopanja, ta odstopanja pa naj ne bi bila pravilno obrazložena.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na neupoštevanje, pri presoji pomanjkanja osebja oddelka tožeče stranke ter dejavnosti tožeče stranke. Tožeča stranka v zvezi s tem meni, da je leta 2016 na njene opravljanje dejavnosti vplivalo več dejavnikov, ki jih tožena stranka pri pripravi ocenjevalnega poročila ni upoštevala, in sicer, položaj pomanjkanja osebja na njenem oddelku, njeno sodelovanje v odboru uslužbencev in njeno sodelovanje pri uvedbi novega načrta evakuacije, ki je postala prioriteta Direkcije B, DG SAFE, in sicer „PPP“.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji, saj naj bi bila presoja v ocenjevalnem poročilu iz leta 2016, za katero je značilno znatno poslabšanje delovnih rezultatov glede na leto 2015, očitno napačna in naj ne bi upoštevala velike udeležbe tožeče stranke pri nalogah in doseženih rezultatih, kljub posebej težkim okoliščinam.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na neobstoj mirnega okolja med ocenjevalnimi razgovori ter kršitev pravice do zaslišanja in člena 6.2 notranjih pravil o ocenjevanju, saj naj bi razgovor s prvim ocenjevalcem in zlasti razgovor z zadnjim ocenjevalcem ne bi potekala v mirnem okolju, ki se zahteva s členom 6.2 notranjih pravil, in naj tožeči stranki ne bi omogočala, da ustrezno predstavi opombe o negativnih pripombah ocenjevalnega poročila. Ocenjevalno poročilo je poleg tega po teh razgovorih v večjem delu ostalo nespremenjeno.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel objektivnosti in nepristranskosti, nadlegovanja in kršitve člena 41(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in načela skrbnega ravnanja, ter zlorabe pooblastil. Tožeča stranka v zvezi s tem meni, da neobstoj zadostne, upoštevne in objektivno utemeljene utemeljitve negativnih komentarjev ali negativna konotacija, v ocenjevalnem poročilu iz leta 2016, tožečo stranko privedejo do tega, da meni, da je to poročilo nezakonito, da ga zaznamuje očiten neobstoj objektivnosti in nepristranskosti in da se v glavnem nanaša na maščevanje končnega ocenjevalca ob pomoči prvega ocenjevalca. Vsak element ocenjevanja se je brez kakršnega koli razloga poslabšal glede na prejšnja leta, zlasti glede na leto 2015. Poročilo naj ne bi vsebovalo nobenega pozitivnega elementa. Večina rezultatov, ki jih je tožeča stranka dosegla v letu 2016, ni niti navedenih, vse opravljeno delo naj bi bilo zanemarjeno. To poročilo naj bi zaznamovala zloraba pooblastil, saj je njegov edini namen škoditi tožeči stranki s predstavitvijo nepopolne različice resničnosti njegovih nalog, v okviru široke diskrecijske pravice ocenjevalca. Posledica tega napačnega pristopa, ki je zloraba sistema ocenjevanja z izkrivljanjem široke diskrecijske pravice, je otežitev obrambe tožeče stranke, saj je na videz soočen z vrednostno presojo, ki jo je le delno mogoče nadzirati. Nazadnje, tožena stranka ni spoštovala dolžnosti skrbnega ravnanja, saj interesi tožeče stranke očitno niso bili upoštevani.


Top