6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/61

—

ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke (EIB) za leto 2010,

—

ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 208-209, 271, 308-309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokola št. 5 o statutu EIB,

—

ob upoštevanju člena 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije o vlogi Računskega sodišča,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES,

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Unije in o razveljavitvi Sklepa št. 633/2009/ES,

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 10. maja 2011 o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2009 (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2011 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2009 (2),

—

ob upoštevanju delovnega načrta EIB za obdobje 2011-2013, kot ga je 14. decembra 2010 odobril svet direktorjev,

—

ob upoštevanju letnega poročila revizijskega odbora EIB za leto 2010 svetu guvernerjev z dne 6. aprila 2011,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o EU 2020 (5),

—

ob upoštevanju členov 48 in 119(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0058/2012),

A.

ker je bila EIB ustanovljena z Rimsko pogodbo in ker je njen glavni cilj prispevati k razvoju enotnega trga in zmanjšanju razvojnih razlik med regijami;

B.

ker so finančne operacije EIB znotraj Evropske unije osredotočene na šest prednostnih nalog politik: zagotavljanje ekonomske in socialne kohezije in konvergence; uresničevanje gospodarstva, temelječega na znanju; razvoj vseevropskih prometnih omrežij in omrežij za dostop; pomoč malim in srednjim podjetjem; zaščito in izboljšanje okolja in spodbujanje trajnostnih skupnosti; ter podpiranje trajnostne, konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo;

C.

ker je EIB še vedno "evropska banka" in orodje doseganje ciljev EU;

D.

ker so izplačila posojil v EU preko skupine EIB v letu 2010 dosegla 52 milijard EUR;

E.

ker EIB svoje dejavnosti zunaj Evropske unije izvaja predvsem v podporo politikam Evropske unije na področju zunanjega delovanja;

F.

ker so izplačila posojil zunaj EU preko skupine EIB v letu 2010 dosegla 6 milijard EUR;

G.

ker sme EIB v skladu s svojim statutom po ratifikaciji Lizbonske pogodbe zagotoviti posojila in garancije največ v višini dvainpolkratnika svojega vpisanega kapitala in rezerv, nerazporejenih rezerv in presežkov iz bilance uspeha;

H.

ker sta nadaljevanje finančne in gospodarske krize ter krize javnega dolga tudi po letu 2010 ter s tem povezani kreditni krč povečala potrebe po financiranju;

I.

ker je naloga EIB, da pomaga evropskemu gospodarstvu, tako s pomočjo kapitalskih trgov kot tudi z lastnimi sredstvi;

J.

ker je bonitetna ocena AAA za delovanje EIB bistvenega pomena;

K.

ker je bil revizijski odbor v skladu s statutom Evropske investicijske banke ustanovljen kot samostojni odbor, pristojen za revizijo računov banke ter preverjanje, ali so dejavnosti banke skladne z najboljšo bančno prakso; ker je revizijski odbor v svojem poročilu z dne 6. aprila 2011 izjavil da "je leta 2010 revizijski odbor prejel pričakovano podporo služb banke in je tako lahko ustrezno opravil svoje obveznosti";

L.

ker ciljev strategije EU 2020, kot so naložbe v infrastrukturo, zelene tehnologije, inovacije ter mala in srednja podjetja, ni mogoče doseči brez ustreznega financiranja;

M.

ker je trajnostno rast v Uniji treba zagotoviti tudi s prerazporejanjem neporabljenih odobritev plačil za skupne programe iz proračuna EU, usmerjene v rast, konkurenčnost in zaposlovanje, ter izkoriščanjem posojil EIB in vzpostavitvijo učinkovitega trga obveznic za projekte;

1.

pozdravlja letno poročilo za leto 2010 in spodbuja EIB k nadaljevanju dela v korist razvoja evropskega gospodarstva in spodbujanja rasti, zaposlovanja ter socialne in teritorialne kohezije s posebnim poudarkom na projektih za manj razvite regije; podpira namero banke, da svojo pozornost usmeri na področja, kjer bo njeno financiranje verjetno najbolj vplivalo na gospodarsko rast; poudarja, da bi EIB morala kar najbolje izkoristiti svoje vire in instrumente za boj proti sedanji finančni in gospodarski krizi;

2.

meni, da bi morala skupina EIB (6) Parlamentu še naprej vsako leto poročati o svojih dejavnostih posojanja v okviru EU, v povezavi z izpolnjevanjem ciljev Unije in strategije Evropa 2020, in zunaj EU, v povezavi s svojim mandatom in splošno usklajenostjo politike zunanjih ukrepov EU; meni, da bi se morali EIB in EBRD osredotočiti tudi na krepitev medsebojnega usklajevanja in sodelovanja v tretjih državah, da bi izboljšali svoje primerjalne prednosti in preprečili podvajanje dela (7) ter tako zagotavljali učinkovitejšo rabo sredstev; opozarja tudi, da sta se Svet in Parlament dogovorila, da je prišel čas, ko je treba preučiti racionalizacijo sistema evropskih javnih finančnih institucij, pri čemer ne bi smela biti izključena nobena možnost;

3.

poudarja, da bi skupina EIB morala še naprej vsako leto poročati Evropskemu parlamentu o svojih dejavnostih financiranja, zlasti glede financiranja EU in zunanjega financiranja; poziva banko, naj bo njeno letno poročilo lahko dostopno in razumljivo za širšo javnost;

4.

pozdravlja potrjeni poslovni načrt EIB za obdobje 2011–2013, ki za prihodnja leta določa tri glavne razsežnosti dejavnosti banke: izvajanje strategije "Evropa 2020", boj proti podnebnim spremembam in podporo zunanji politiki EU;

5.

podpira banko pri njeni zavezi, da se osredotoči na "trikotnik znanja", ki povezuje izobraževanje, raziskave in razvoj ter inovacije;

6.

priporoča, naj EIB na svoji spletni strani objavlja resolucije Evropskega parlamenta o letnih poročilih EIB ter pisna vprašanja poslancev Evropskega parlamenta in odgovore EIB nanje skupaj s svojimi poročili;

7.

opaža povečan obseg posojil za strukturne programe v luči gospodarske in finančne krize; poudarja pomembno vlogo teh posojil za obnovo in rast, saj podpirajo naložbe javnega sektorja v nekaterih državah članicah; spodbuja EIB, naj še naprej zagotavlja podobne instrumente ne le za države, ki so se znašle v finančnih težavah, temveč tudi za spodbujanje držav z dobro finančno disciplino in konvergenčnih regij;

8.

poudarja, da so po obsegu posojanja javno-zasebna partnerstva v letu 2010 pomenila 32 % posojil EIB vseevropskim prometnim omrežjem; pozdravlja ustanovitev Evropskega strokovnega centra za javno-zasebna partnerstva z mrežo članov, ki poleg EIB in Evropske komisije zdaj vključuje še 30 držav članic EU in pridruženih držav ter mnoge regije;

9.

poziva EIB, naj spodbuja javno razkritje vseh javnih plačilnih obveznosti v zvezi s financiranimi javno-zasebnimi partnerstvi skupaj s podatki o viru prihodnjih plačil;

10.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj objavi letni seznam vseh končnih prejemnikov posojil in drugih finančnih instrumentov, enako kot je Komisija dolžna objaviti seznam upravičencev do sredstev EU;

11.

poziva EIB, naj okrepi podporo za infrastrukturna omrežja v novih državah članicah, ki je v primerjavi z državami članicami EU-15 še vedno sorazmerno nizka; poziva, naj bo ta delež financiranja infrastrukturnih omrežij večji za medsebojne povezave na mejah držav članic;

12.

v glavnem podpira sodelovanje med EIB in Evropsko komisijo pri razvoju inovativnih finančnih instrumentov za spodbujanje ciljev strategije "Evropa 2020", ukrepov za zagon gospodarstva, ki ga je prizadela kriza, in potrebnih ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami; priznava prejšnje pozitivne izkušnje pri uporabi teh orodij – vključno z mehanizmi za usklajevanje subvencij in posojil ter mehanizmi za delitev tveganj;

13.

zlasti podpira Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki je skupna pobuda Evropske komisije in EIB, ki zagotavlja posojila za bolj tvegane projekte z večjo donosnostjo; v kontekstu izvajanja sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj je presenečen, da je višina posojil, ki jih je Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja podpisal leta 2010, dosegla le 1,8 milijarde EUR, kar je 1 milijardo manj kot leta 2009; meni, da je razlog za to znižanje, ki ga je Evropska investicijska banka navedla v poročilu za leto 2010, namreč, da se zmanjšuje pritisk na posojila od podjetij, ki so se na banko obrnila na višku krize, nezadosten, in zahteva dodatna pojasnila Evropske investicijske banke in Evropske komisije;

14.

je zaskrbljen zaradi notranjih kontrol in sistemov notranje revizije Evropske investicijske banke ter spodbuja Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko, da do novembra 2012 dokončno oblikujeta celovit okvirni finančni in upravni sporazum glede na pričakovano širjenje inovativnih finančnih instrumentov, ki jih upravlja skupina EIB; pričakuje, da bo EIB poročala Parlamentu o doseženemu napredku do decembra 2012;

15.

pozdravlja dejstvo, da je bil cilj 30 milijard EUR posojil malim in srednjim podjetjem, ki ga je decembra 2008 določil Ekonomsko-finančni svet (ECOFIN), dosežen celo leto pred začrtanim rokom; podpira novo obliko posojil za srednje velika podjetja ter poudarja njen pomen za pospeševanje okrevanja evropskega gospodarstva; poziva Evropsko investicijsko banko, naj malim in srednjim podjetjem ter drugim upravičencem po potrebi svetuje ter tako zagotovi kakovost in učinkovitost projektov;

16.

poudarja, da je Evropski parlament že večkrat priporočil povečanje preglednosti pri izbiri finančnih posrednikov in načina dodeljevanja "globalnih posojil" s strani EIB, in vztraja, da je treba za uresničitev tega ukrepati; poudarja, da so potrebni jasnejši pogoji in strožja merila uspešnosti posojil; poziva EIB, naj nemudoma – še pred koncem 2012 – razvije nove, skladne in učinkovite instrumente za boljši nadzor finančnih posrednikov, ki sodelujejo z EIB pri pomoči malim in srednjim podjetjem v Evropi;

17.

ponovno poziva EIB, naj redno poroča o doseženih rezultatih, vključno z izčrpnimi podatki o končnih upravičencih, zbirnimi poročili o spremljanju in izvajanju internih postopkov ter doseganjem ciljev glede na napovedi; poziva, naj se navedejo in pojasnijo odstopanja od ciljev ter naj se posredujejo podrobnosti o odgovornosti za ta odstopanja; je zaskrbljen zaradi odsotnosti jasnih primerjalnih meril uspešnosti in stopenj razširjenosti, zaradi česar uspešnost posojil še vedno ni jasna;

18.

priznava dejstvo, da je leta 2010 115 000 malih in srednjih podjetij prejelo pomoč skupine EIB in prispevek EIB v višini 10,0 milijard EUR preko kreditnih linij za posojila malim in srednjim podjetjem, medtem ko je Evropski investicijski sklad malim in srednjim podjetjem zagotovil 2,8 milijarde EUR v obliki garancij in tveganega kapitala; spodbuja prizadevanja EIB za zagotavljanje večje pomoči malim in srednjim podjetjem;

19.

pozdravlja odločitev Evropske investicijske banke, da se pridruži Evropski banki za obnovo in razvoj in skupini Svetovne banke pri skupnem akcijskem načrtu mednarodnih institucij za krepitev podpore za mala in srednja podjetja v srednji in vzhodni Evropi v obdobju 2009–2010; ugotavlja, da je z izpolnjevanjem obveznosti iz tega načrta (podvojitev sredstev, ki se običajno dajo na voljo malim in srednjim podjetjem v regiji), Evropska investicijska banka veliko pred rokom izpolnila svoj cilj in je bilo ob koncu leta 2010 zabeleženo 25-odstotno povečanje – za 14 milijard EUR – posojilne dejavnosti banke; poziva Evropsko investicijsko banko, naj nadaljuje tesno sodelovanje z bankami v tej regiji v podporo malim in srednjim podjetjem;

20.

pozdravlja evropski mikrofinančnih instrument PROGRESS, ki sta ga marca 2010 ustanovili Evropska komisija in EIB; poziva k čimprejšnjemu oblikovanju in objavi jasnih meril za izbiro posrednikov, ki sodelujejo v tej pobudi;

21.

pozdravlja posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 4/2011 z naslovom "Revizija garancijske sheme za MSP" ter priznava pomembno vlogo te garancijske sheme; je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča, glede tega da ta shema ne zagotavlja zadostnih evidenc, ki bi utemeljevale parametre v sporazumih med Evropskim investicijskim skladom in finančnimi posredniki; daje nejasne kazalnike uspešnosti in ne izpolnjuje ciljnih vrednosti kazalnikov; poziva Evropsko investicijsko banko, naj v skladu s priporočili Sodišča odpravi te pomanjkljivosti;

22.

poziva EIB, naj Evropskemu parlamentu poroča o napredku pri izvajanju priporočil Evropskega računskega sodišča;

23.

poudarja pomembno vlogo Evropskega investicijskega sklada pri pomoči malim in srednjim podjetjem; poudarja, da bi Evropski investicijski sklad moral nadaljevati dejavnosti, povezane s financiranjem poslov malih in srednjih podjetij ter garancijami zanje; spodbuja Evropski investicijski sklad, naj nadaljuje prizadevanja za podporo obnove trga listinjenja malih in srednjih podjetij, ki je še vedno šibek;

24.

pozdravlja dejstvo, da garancija EU, zagotovljena EIB za obdobje 2007–2013, za izgube pri posojilih in posojilnih garancijah za projekte zunaj EU, nedvomno spada pod nadzor Evropskega računskega sodišča (8);

25.

poziva Evropsko računsko sodišče, naj za Evropski parlament pripravi posebno poročilo o dejavnostih financiranja na podlagi tega sklepa, skupaj z oceno učinka na ravni projekta in sektorja ter na državni in regionalni ravni, ki bo pokazalo učinkovitost prispevka EIB k zunanjepolitičnim ciljem EU;

26.

meni, da ima instrument garancije Evropske unije, ki ga zagotavlja zunanji mandat, visoko dodano vrednost in vzvodni učinek; vseeno spodbuja EIB, naj si, kadar je to mogoče, prizadeva za mehanizme na podlagi lastnega tveganja, hkrati pa ohranja svojo oceno AAA in zagotavlja učinkovito usklajevanje dejavnosti Evropske komisije, EIB ter drugih mednarodnih in lokalnih partnerjev v zvezi s pomočjo, da bi tako povečala doslednost in združljivost ukrepov;

27.

meni, da bi se morali EIB in Evropska banka za obnovo in razvoj osredotočiti na krepitev medsebojnega sodelovanja in usklajevanja v tretjih državah, da bi izboljšali svoje primerjalne prednosti in preprečili podvajanje aktivnosti (9);

28.

poziva EIB, naj Evropski parlament obvešča o dejavnostih financiranja v sredozemski regiji, ki ga podpira mandat za zunanja posojila, in tako izkaže učinek svojih posojil na razvoj ter Evropskemu parlamentu poročilo pošlje pred koncem leta 2012;

29.

opozarja na vlogo financiranja EIB za javno-zasebna partnerstva zlasti v EU ter je seznanjen z namero EIB, da razišče potencial za javno-zasebna partnerstva tudi v sredozemskih državah;

30.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj skupaj s Komisijo in v tesnem dialogu z državami prejemnicami nujno pripravi predlog bančnega instrumenta, ki bo učinkovitejši od Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo, ter tako podpre učinkovitost vloge EIB v sredozemskih državah kar zadeva mala in srednja podjetja, mikrokredite itd.;

31.

je zaskrbljen zaradi nevarnosti, ki jih prinašajo javno-zasebna partnerstva, na primer stroškovne neučinkovitosti in delno zunajbilančnega javnega dolga; spodbuja EIB, naj upošteva priporočila iz internega poročila "Review of Lessons from Completed PPP Projects Financed by the EIB" (Pregled spoznanj iz dokončanih projektov javno-zasebnih partnerstev, ki jih je financirala EIB), in sicer zlasti s:

32.

spodbuja EIB, naj omeji kakršno koli podporo za finančne posrednike zunaj EU zgolj na lokalne institucije, ki ne delujejo v offshore finančnih središčih, katerih znaten del je v lokalnih rokah in ki so zmožne uresničevati razvojno usmerjen pristop, ki podpira posebnosti lokalnih malih in srednjih podjetij v vsaki državi; poziva EIB, naj poroča o izvajanju tega priporočila v letu 2012;

33.

pozdravlja vmesni pregled zunanjega mandata EIB za obdobje 2007–2013 z naslovom "Poročilo in priporočila upravljalnega odbora modrih" iz februarja 2010;

34.

pozdravlja izvajanje Sklepa št. 1080/2011/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj EU; poudarja, da mora biti poslanstvo EIB v skladu s členom 208 PDEU, ki določa, da je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine eden glavnih ciljev razvojnega sodelovanja Unije;

35.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja zadostnih informacij o rezultatih zunanjepolitičnih ukrepov; opozarja na odsotnost zahtev, da finančni posredniki naknadno pošiljajo poročila o rezultatih posameznih operacij; zato banko poziva, naj tako naknadno poročanje določi kot obvezno; vendar pozdravlja nove določbe o poročanju v skladu s Sklepom št. 1080/2011/EU;

36.

ker se dejavnost EIB zunaj EU razvija predvsem v državah s srednjimi dohodki in z omejenimi kadrovskimi viri, še posebej za pripravljalna dela in spremljanje projektov, pa tudi z omejeno lokalno navzočnostjo v primerjavi z ravnjo in kompleksnostjo finančnih dejavnosti zunaj EU;

37.

priporoča krepitev spremljanja projektov med izvajanjem, pa tudi ob zaključku;

38.

ugotavlja, da je EIB v letu 2010 od skupnega zneska posojil v višini 72 milijard EUR državam v razvoju namenila 8,511 milijarde EUR (1,2 milijarde EUR Aziji in Latinski Ameriki, 1 milijardo EUR državam AKP (973 milijonov) in Južni Afriki (50 milijonov), 2,55 milijarde EUR sredozemskim državam ter 328 milijonov EUR državam osrednje Azije), od tega 657 milijonov EUR za projekte na področju vode in sanitarne ureditve ter zdravstva in izobraževanja;

39.

ugotavlja, da so glede na neodvisno oceno delovanja EIB zunaj EU prizadevanja te banke za spremljanje izvajanja projektov, zagotavljanje navzočnosti na terenu ter spremljanje okoljskih in socialnih vidikov še vedno nezadostna, njena zmožnost, da uresniči zahteve v zvezi z razvojnimi vidiki, ki ji jih postavlja njen mandat, pa je samo posredna;

40.

opozarja, da ozka osredotočenost na rast, ki temelji na BDP, samodejno ne zagotavlja vključujočega in trajnostnega razvoja ter ne zmanjšuje neenakosti; zato meni, da je potrebno zadostno financiranje pod ugodnimi pogoji in dovolj kadrovskih virov, da bi EIB omogočili učinkovitejše podpiranje ciljev EU na področju razvojnega sodelovanja;

41.

poziva EIB, naj aktivno podpira projekte za finančno vključevanje, ki omogočajo enak dostop do finančnih storitev, kot so posojila ter varčevalne in zavarovalne sheme, na primer s podpiranjem mikrofinančnih ustanov;

42.

poziva k opredelitvi kazalnikov uspešnosti, ki bodo omogočili boljše sledenje dodani vrednosti in učinkom operacij EIB ter poglabljanje strokovnega znanja zaposlenih o trajnostnem razvoju, človekovih pravicah, socialnih vprašanjih in vprašanjih enakopravnosti spolov;

43.

pozdravlja zaveze EIB in politiko, ki jo je razvila glede nesodelujočih jurisdikcij; vendar izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti glede načina, kako se "globalna posojila" dodeljujejo in spremljajo z vidika davčnega upravljanja; opozarja, da mora EIB zagotoviti, da prejemniki posojil ne bodo uporabljali davčnih oaz ali drugih škodljivih davčnih praks, kot je nepošteno oblikovanje transfernih cen, kar bi utegnilo privesti do davčne utaje ali izogibanja plačilu davkov; v zvezi s tem poziva EIB, naj od finančnih posrednikov zahteva, da objavijo porabo prejetih globalnih posojil, vključno s poročilom o dejavnostih v posameznih državah, v katerih delujejo;

44.

obžaluje, da EIB ne daje prednosti naložbam v lokalna podjetja v državah AKP; meni, da bi bilo treba izboljšati spremljanje globalnih posojil ali posojil malim in srednjim podjetjem, da bi zagotovili, da bodo finančni posredniki ustrezno izpolnjevali zahteve EIB, in tako poskrbeli za odgovornost, preglednost in okoljsko trajnostno uporabe sredstev, ki so na voljo lokalnim malim in srednjim podjetjem; meni, da bi bilo treba pojasniti opredelitev malih in srednjih podjetij, ki se uporablja v vsaki zunanji regiji, pri tem pa bi bilo treba upoštevati strukturo lokalnih gospodarstev;

45.

zahteva, da mora biti skladnost s standardi EU in dogovorjenimi mednarodnimi standardi za okoljske in socialne politike sistemski pogoj za dodelitev finančnih sredstev EIB, podjetja in organizacije, ki ta načela kršijo, ali so registrirana v davčnih oazah, pa bi morala biti učinkovito izključena;

46.

pozdravlja pobudo za sklenitev memoranduma o soglasju glede sodelovanja med Evropskim parlamentom in EIB; v tem okviru poudarja potrebo po tesni vključitvi Parlamenta v razpravo o vzpostavitvi platforme EU za zunanje sodelovanje in razvoj ter po zagotavljanju preglednosti v tej razpravi;

47.

poudarja pomen izboljšanja in optimizacije financiranja EU in držav članic v podporo zunanjemu sodelovanju; podpira predlog modrih za združitev vseh zunanjih dejavnosti v ločenem subjektu, da bi bilo upravljanje bolj osredotočeno; ponovno poudarja predlog Evropskega parlamenta, naj se preučijo možnosti za vzpostavitev "platforme EU za razvojno sodelovanje";

48.

priporoča racionalizacijo dejavnosti EIB z ohranitvijo osnovnega poudarka na EIB kot "evropski banki";

49.

poziva banko, naj posojila zunaj EU daje šele potem, ko se prepriča, da trgovinska pravila med državo prejemnico posojila in Unijo vključujejo načelo vzajemnosti pri uporabi socialnih, okoljskih in zdravstvenih standardov;

50.

opozarja, da je nujen evropski sistem bonitetnega nadzora, v katerem bi za EIB veljala enaka pravila varnosti in skrbnosti kot za kreditne ustanove; tak bonitetni nadzor bi moral spremljati kakovost finančnega položaja EIB ter zagotavljati, da se njeni rezultati natančno merijo in da se upošteva kodeks ravnanja; ponovno poudarja poziv Evropskega parlamenta, naj za EIB velja bonitetni nadzor;

51.

ponovno poziva Evropsko komisijo, naj Parlamentu zagotovi pravno analizo možnosti za bonitetni nadzor Evropske investicijske banke; se zaveda institucionalnih težav v zvezi z morebitno vlogo Evropske centralne banke pri bonitetnem nadzoru Evropske investicijske banke; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami evroobmočja razišče vse možnosti za bonitetni nadzor Evropske investicijske banke;

52.

predlaga, da ta regulativni nadzor izvaja:

53.

kljub temu poziva skupino EIB, naj še naprej avtonomno izvaja najboljše bonitetne bančne prakse, da bo ohranila trden kapitalski položaj in prispevala k rasti realnega gospodarstva; zato poziva EIB, naj opravi test izjemnih situacij, da bi preverila trdnost svojega portfelja;

54.

pozdravlja dejstvo, da EIB prostovoljno spoštuje trenutne kapitalske zahteve iz sporazuma Basel II, in jo poziva, naj izpolni tudi obveznosti iz prihodnjega sporazuma Basel III;

55.

je zelo zaskrbljen zaradi zadnjih dogodkov, povezanih z bonitetno oceno EIB; poziva EIB, naj pripravi in izvaja strategijo, s katero bo ohranila bonitetno oceno AAA, ki je za dejavnost banke temeljnega pomena in je bistvena za njeno delovanje; ugotavlja, da bi bila banka pri določenih skupinah vlagateljev izključena, če ne bi ohranila bonitetne ocene AAA;

56.

glede na naložbene potrebe EU in njenih držav članic ter glede na nezadostni kapital, ki ga zagotavljajo trgi, poziva guvernerje EIB, naj se dogovorijo o občutnem povečanju kapitala EIB;

57.

poudarja, da se je splošna raven kreditnega tveganja v kreditnem portfelju banke zvišala, delno zaradi vse večjih pritiskov na kreditno sposobnost obstoječih partnerjev, ki jih predstavljajo trajajoče posledice gospodarske krize, delno pa zaradi večjega kreditnega tveganja, ki izhaja iz novih operacij; priporoča, naj EIB sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo preprečila poslabševanje svojega kreditnega portfelja;

58.

poudarja, da EU potrebuje gospodarsko rast, ki jo je mogoče učinkovito krepiti z naložbami v raziskave in razvoj ter s spodbujanjem izgradnje vseevropskih omrežij, ter da v tem okviru dejavnost EIB lahko pripomore k izboljšanju trenutnih gospodarskih obetov;

59.

meni, da bi EIB morala pri vseh svojih finančnih operacijah izvajati mehanizme za zagotavljanje spoštovanja vrednot EU na področju okolja, sociale in človekovih pravic ter standardov EU na področju preglednosti in javnih naročil; poziva EIB, naj še poveča preglednost svojih posojil preko finančnih posrednikov ter ukrepa, da bi preprečila uporabo davčnih oaz, transfernih cen in izogibanja davkom;

60.

poziva EIB, naj Parlamentu na formalni in pregledni podlagi posreduje letno poročilo z ustreznimi podatki o svoji kapitalski ustreznosti, pogojnih obveznostih, operacijah preko finančnih posrednikov, prevzemanju tveganja, dejavniku vzvoda pri financiranju v zasebnem sektorju ter sodelovanju med EIB in EIF;

61.

poziva skupino EIB, naj še naprej izvaja najboljše bonitetne bančne prakse, da bo ohranila svoj zelo trden kapitalski položaj in prispevala k rasti realnega gospodarstva; zato poziva k izvajanju strogega bonitetnega regulativnega nadzora v EIB, da bi ocenili njeno kreditno sposobnost, spremljali kakovost njenega finančnega položaja ter zagotovili natančno meritev njenih rezultatov in upoštevanje pravil dobrega poslovnega ravnanja; meni, da bi tudi EIB lahko opravila test izjemnih situacij, da se oceni njena kreditna sposobnost;

62.

poziva skupino EIB, naj na svoji spletni strani, če je to primerno in pred odobritvijo projekta, objavi ustrezne informacije o prejemnikih dolgoročnih posojil in jamstev, svojih finančnih posrednikih, merilih za upravičenost za projekte in posojilih tveganega kapitala malim in srednjim podjetjem, zlasti izplačane zneske, število odobrenih posojil in zadevno regijo ter industrijski sektor; priporoča, naj bo vloga EIB bolj osredotočena, selektivna, učinkovita in ciljno naravnana; poziva tudi k ocenam okoljskega, socialnega in makroekonomskega vpliva podprtih projektov;

63.

meni, da bi morala EIB, če želi doseči mala in srednja podjetja, zlasti sklepati partnerstva na višji ravni s preglednimi in odgovornimi finančnimi posredniki, ki so povezani z lokalnim gospodarstvom;

64.

poziva EIB, naj nadaljuje svoja prizadevanja za zagotavljanje učinkovitega prenosa posojil malim in srednjim podjetjem s strani finančnih posrednikov;

65.

poziva EIB, naj pojasni svoje stališče o tako imenovanih projektnih obveznicah EU ali drugih inovativnih finančnih instrumentih, ki temeljijo na sofinanciranju iz proračunov EU in EIB; meni, da bi Komisija morala uvesti projektne obveznice EU, ki bi morale čim prej postati operativne, najbolje še pred proračunskim obdobjem 2014–2020; poziva EIB, naj ima dejavno vlogo pri uresničevanju teh pobud; meni, da bi izvajanje predloga Komisije o projektnih obveznicah EU 2020 lahko prispevalo k razvoju trajnostnih panog in infrastrukture tako v državah članicah kakor tudi na ravni EU; poudarja, da je treba postopke, ki so vzpostavljeni v ta namen, izrecno opredeliti v okviru za upravičenost projektov, ki bo predmet rednega zakonodajnega postopka; meni, da bi morali zahteve glede standardov na področju okolja, sociale, državljanskih pravic in preglednosti spoštovati pri vseh inovativnih finančnih instrumentih;

66.

meni, da bi EIB morala pri odločanju o tem, v katerih infrastrukturah naj bi se izvajala pilotna faza projektnih obveznic, upoštevati finančni položaj držav članic; ta pilotna faza bi morala dati prednost projektom v državah članicah, ki jih pesti majhna rast in imajo likvidnostne težave na finančnih trgih;

67.

poziva EIB, naj oceni in po potrebi pregleda ali spodbudi svoje dejavnosti v državah južnega Sredozemlja, da bi spodbudila naložbe v sektorjih, bistvenih za gospodarski razvoj, delovanje trga, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest, ter naj upošteva demokratični proces in načela pravne države v teh državah; pozdravlja nedavno okrepitev mandata EIB za posojila državam južnega Sredozemlja v višini 1 milijarde EUR in meni, da bi morala EIB objaviti podatke o razvojnem vplivu svojih trenutnih operacij v regiji;

68.

pozdravlja okrepljeno vlogo posojil EIB za strukturne programe pri pomoči državam članicam za financiranje prispevkov za programe, ki jih podpirajo strukturni skladi EU; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EIB zagotovi, da se naložbe v infrastrukturne projekte ne bodo odlagale zaradi gospodarskih težav, s katerimi se spopadajo države članice;

69.

meni, da bi EIB morala izvesti lastno neodvisno oceno jurisdikcij, v katerih deluje, da bi preprečila nezakonite kapitalske tokove in zagotovila, da ne sodeluje v offshore finančnih središčih;

70.

poziva EIB, naj okrepi svoje dejavnosti v tistih državah članicah EU, ki imajo velike in trajne primanjkljaje na tekočih računih, da bi spodbudili socialno in gospodarsko zbliževanje ter povečano finančno vzdržnost in politično trajnost monetarne unije;

71.

poziva EIB, naj pojasni in utemelji svoje stališče glede preoblikovanja Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo v evro-sredozemsko banko;

72.

poziva k reviziji dokumenta EIB iz leta 2007 o energetski politiki, da bi ga uskladili s cilji in časovnimi načrti EU 2050;

73.

ugotavlja, da je v letu 2010 EIB zagotovila 25,9 milijarde EUR tistim regijam EU, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela;

74.

meni, da bi, glede na težave, s katerimi se mala in srednja podjetja srečujejo pri pridobivanju posojil, EIB morala sklepati partnerstva s preglednimi in odgovornimi finančnimi posredniki, ki so povezani z lokalnim gospodarstvom, ter redno objavljati podatke o višini izplačil, njihovih prejemnikih ter regijah in sektorjih industrije, v katere so bila izplačila nakazana;

75.

poudarja, kako pomembni so programi JASPERS, JESSICA, JEREMIE in JASMINE za regionalno zbliževanje in kohezijo v Evropi ter za podporo za mala in srednja podjetja, in poudarja, da bo ustrezno financiranje potrebno tudi v novem programskem obdobju (2014–2020); pozdravlja sodelovanje EIB v evropskem mikrofinančnem instrumentu Progress; poudarja pomen posojil EIB za regionalno zbliževanje v obliki financiranja strukturnih projektov;

76.

ugotavlja, da se bodo v skladu z novim operativnim programom za obdobje 2012–2014 v letu 2012 posojila EIB znižala na 60 milijard EUR v primerjavi s 75 milijardami EUR v letu 2011, kot je navedeno v letnem programu sveta direktorjev;

77.

pozdravlja pomoč, ki jo EIB v sodelovanju s strukturnimi skladi EU zagotavlja državam, ki imajo finančne težave, vključno s posojili za pokritje dela nacionalnega prispevka za projekte, ki jih podpirajo ti skladi; pozdravlja oblikovanje jamstvenega sklada v Grčiji, ki ga financira nacionalni strateški referenčni okvir s podporo in pomočjo EIB in naj bi pripomogel k lažji izvedbi javnih naložb;

78.

pozdravlja novi mehanizem EIB za pritožbe; vendar ugotavlja, da ta mehanizem v letu 2010 ni popolnoma operativen; je seznanjen z velikim porastom števila pritožb zlasti na področju javnih naročil ter okoljskih, socialnih in razvojnih vidikov financiranih projektov; poziva EIB, naj do konca septembra 2012 Evropskemu parlamentu zagotovi ustrezne podatke o nadaljnjih postopkih v zvezi s pritožbami; pozdravlja sprejetje operativnih postopkov mehanizma za pritožbe, ki jih je upravni odbor banke odobril novembra 2011;

79.

poziva EIB, naj poveča potrebno skrbnost glede socialnih vidikov (vključno s spoštovanjem človekovih pravic) v projektnih ciklih, tako s predhodno analizo kot tudi zlasti s spremljanjem med izvajanjem in zaključevanjem projektov;

80.

zahteva, da mora biti skladnost s standardi EU za okoljske in socialne politike sistemski pogoj za dodelitev finančnih sredstev EIB, podjetja ali organizacije, ki ta načela kršijo in so registrirana v jurisdikcijah, ki ne izpolnjujejo standardov, pa bi morala biti učinkovito izključena;

81.

poziva EIB k opredelitvi jasnih "kazalnikov uspešnosti", ki bodo omogočili boljše sledenje dodane vrednosti financiranja ter poglabljanje strokovnega znanja zaposlenih o trajnostnem razvoju, človekovih pravicah ter socialnih vprašanjih in vprašanjih enakosti spolov;

82.

zahteva, da se finančna jamstva EU za Evropsko investicijsko banko poplačajo po povprečni stopnji za poplačilo primerljivih jamstev na finančnem trgu. Tako izračunano poplačilo je lahko predmet odločbe o subvenciji EU za Evropsko investicijsko banko v skladu z običajnimi postopki, če odsotnost poplačila tega jamstva predstavlja del gospodarskega modela v skladu s cilji Unije, zlasti za dejavnosti zunaj EU, in s pravili o delovanju notranjega trga za preprečevanje izkrivljanja konkurence z zasebnim sektorjem;

83.

poziva Evropsko investicijsko banko in Komisijo – z namenom izboljšati učinkovitost in uspešnost sistemov kontrole, spremljanja in nadzora ter izvajanje in delovanje instrumentov in mehanizmov –, naj pripravita vodnik po najboljših praksah, ki bo opredeljeval in vključeval tudi primere slabih praks, kadar so se te pojavile, z namenom pridobiti spoznanja iz preteklih napak;

84.

z vidika preglednosti obžaluje, da v poročilu banke za leto 2010 v poglavju z naslovom "Kapital EIB in zbiranje sredstev v letu 2010" ni predstavljeno in ocenjeno tveganje, povezano z mehanizmom banke same, ki temelji na zelo velikem vpisanem kapitalu, ki pa ga države članice, ki so edine delničarke in katerih bonitetne ocene so se vse od začetka krize leta 2008 postopno zniževale, niso sprostile;

85.

predlaga, da države članice, ki so vključene v Evropsko investicijsko banko, sprejmejo načrt, na primer za obdobje strategije EU 2020, za sprostitev deleža nevplačanega vpisanega kapitala, ki je 31. decembra 2010 znašal približno 190 milijard EUR;

86.

opozarja na skrb vzbujajoče razlike med evropskimi gospodarstvi z vidika konkurenčnosti in inovativnosti;

87.

pozdravlja to, da je EIB znesek naložb, predvidenih za financiranje projektov, povezanih s podnebnimi spremembami na področjih, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, promet, gozdarstvo, inovacije in prilagajanje na podnebne spremembe, povečala s 16 milijard EUR v preteklem letu na 19 milijard EUR v letu 2010, kar je 30 % vseh posojil, ki jih dodeljuje Evropska unija;

88.

pozdravlja dejstvo, da EIB veliko pozornosti namenja podnebnim spremembam, zlasti obnovljivim virom energije; poziva EIB, naj se pri delovanju v energetskem sektorju osredotoči na dostopnost energije za vse, tako da podpre decentralizirane manjše projekte in projekte, ločene od omrežja, zlasti na podeželskih območjih; poziva EIB, naj postopoma opusti projekte, ki bodo najverjetneje imeli hude posledice za okolje, kot so veliki jezovi, tehnologije za zajemanje in skladiščenje ogljika ter tehnologije za fosilna goriva, da ne bi države v razvoju postale preveč odvisne od teh oblik energije;

89.

meni, da bi EIB morala financirati projekte, ki izpolnjujejo stroga okoljska merila, in tako spodbujati trajnostno rast in postopno ukinjanje okolju škodljivega financiranja;

90.

poziva EIB, naj več prispeva za dekarbonizacijo prometnega sektorja; v zvezi s tem meni, da bi morala EIB dati prednost projektom, ki zmanjšujejo povpraševanje po prevozu ter razvijajo javni in kombinirani prevoz;

91.

poziva EIB, naj v namene študij sestavi siv seznam projektov, pri katerih se uporabljajo tehnologije, ki morda sicer ustrezajo evropskim minimalnim standardom, ne pa tudi povprečnim evropskim okoljskim standardom;

92.

ceni podporo, ki jo EIB namenja sektorju za obnovljivo energijo (s strateškim pomenom za uresničitev ciljev glede okoljskih ukrepov EU), ki se je v zadnjih letih znatno povečala (6 milijard EUR v letu 2010 v primerjavi s 500 milijoni EUR leta 2006);

93.

pozdravlja dejstvo, da je EIB izboljšala tudi interno tehnično znanje, tako da je število strokovnjakov, ki se ukvarjajo predvsem s projekti energetske učinkovitosti/obnovljivih virov energije, povečala s 40 % v letu 2007 na 64 % v letu 2011;

94.

poziva EIB, naj še naprej uporablja strožje pogoje za projekte, pri katerih se uporabljajo fosilna goriva, ki žal še vedno predstavljajo 10 % financiranja banke; poudarja, da je zelo pomembno uporabiti te pogoje, da bi čim prej odpravili podporo EIB za energijo, ki se proizvaja z visokimi emisijami ogljika;

95.

poziva EIB, naj zagotovi, da bodo imele tudi lokalne skupnosti koristi od projektov, ki jih banka financira v državah v razvoju, po potrebi pa naj se z njimi tudi posvetuje o naložbenih projektih, ki utegnejo vplivati na njihovo območje; meni, da je treba preveriti okoljsko integriteto projektov, ti pa morajo biti tudi v skladu s cilji EU za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida;

96.

v zvezi z biotsko raznovrstnostjo poziva EIB, naj svoje ukrepe zasnuje na načelu "brez neto izgube"; glede na to opozarja na standarde programa za uravnavanje poslovanja in biotske raznovrstnosti (BBOP);

97.

poziva EIB, naj poveča financiranje projektov, povezanih z upravljanjem vodnih virov, ter se zlasti osredotoči na evropske države v južnem Sredozemlju, pri tem pa nameni posebno pozornost trajnosti oskrbe;

98.

EIB opozarja na vse večje pomanjkanje surovin; poziva EIB, naj razišče, kako bi lahko prispevala k zagotavljanju učinkovitejše rabe surovin v EU;

99.

poziva Komisijo in skupino EIB, naj oblikujeta inovativne finančne instrumente na podlagi skupnega proračuna za naložbe v podporo biotski raznovrstnosti ter skupino EIB, naj zagotovi ustrezne storitve tehničnega in finančnega svetovanja, v skladu s standardi okoljske učinkovitosti banke;

100.

poziva EIB, naj podpre projekte za spodbujanje biotske raznovrstnosti in upravljanje z vodnimi viri ter se zaveže, da ne bo financirala projektov, ki povzročajo znatne spremembe v pomembnih naravnih življenjskih prostorih ali proizvodnjo prepovedanih snovi, projektov gradnje velikih jezov, ki ne upoštevajo priporočil Svetovne komisije za jezove, ali projektov ekstraktivnih dejavnosti (nafta, plin in minerali), ki rušilno vplivajo na okolje in družbo ter niso v skladu s priporočili iz poročila Svetovne banke o ekstraktivnih industrijah;

101.

EIB poziva, naj še naprej uporablja stroga merila za projekte proizvodnje energije iz črnega premoga in lignita, ki jih lahko ta banka zaradi varnosti preskrbe z energijo v EU še vedno podpira, in meni, da je uporaba teh meril izredno pomembna za hitro odpravo podpore banke za energijo, ki se proizvaja z visokimi emisijami ogljika;

102.

ponovno poziva EIB, naj svoje operacije v celoti uskladi s ciljem hitrega prehoda EU na nizkoogljično gospodarstvo in sprejme načrt za postopno opustitev posojil, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z elektrarnami na premog, ter za pomnožitev prizadevanj za večji prenos tehnologij obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti;

103.

poziva EIB, naj izboljša sistem za ocenjevanje in izbiro projektov ter naj ne podpira projektov, ki imajo negativne posledice za podnebje, obenem pa naj okrepi spremljanje izvajanja projektov; o rezultatih, ki jih banka s svojimi naložbami doseže na področju boja proti podnebnim spremembam, pa je treba poročati vsako leto;

104.

predlaga, naj se Komisija v povezavi z EIB (glede na kakovost njenih človeških virov in njene izkušnje pri financiranju pomembne infrastrukture), vključi v proces strateške analize financiranja naložb, ne da bi izločila kateri koli možni scenarij, vključno s subvencijami, sprostitvijo zneskov, ki so jih v kapital EIB vpisale države članice, vpisi EU v kapital EIB, posojili, inovacijskimi instrumenti, finančnim inženiringom, prilagojenim dolgoročnim projektom, ki niso takoj donosni, razvojem jamstvenih sistemov, oblikovanjem naložbenega oddelka v proračunu EU, finančnimi konzorciji evropskih, nacionalnih in lokalnih organov, javno-zasebnimi partnerstvi itd.;

105.

nadalje opozarja, da bo strategija Evropa 2020 verodostojna le, če bo podprta z ustreznimi finančnimi sredstvi, zato podpira pomembnejšo vlogo EIB pri krepitvi spodbujevalne vloge in učinka vzvoda strukturnih skladov ter nadaljnji razvoj in optimalno uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ki vključujejo zlasti EIB in Evropski investicijski sklad ter preostale mednarodne finančne ustanove na osnovi vzajemnosti (npr. kombiniranje subvencij in posojil, instrumenti tveganega kapitala, nove oblike delitve tveganj in garancij);

106.

poziva upravljavske organe EIB, naj razmislijo o možnosti, da Evropska unija postane delničarka banke poleg držav članic, kar bi po njegovem mnenju okrepilo sodelovanje med EIB in Komisijo;

107.

poziva EIB, naj podpre prizadevanja za krepitev zaupanja v državah članicah, ki imajo resne težave – ali pa jim te grozijo –, kar zadeva njihovo finančno stabilnost v evroobmočju, in sicer s sodelovanjem v naložbenih projektih v teh državah in z zagotavljanjem garancij, ki blažijo povečano tveganje v državah;

108.

meni, da bi po spremembah Lizbonske pogodbe in okrepljeni vlogi EIB pri uravnoteženem in stalnem razvoju notranjega trga EIB morala postati bolj odgovorna državljanom EU, in sicer da bi se zanjo moral začeti uporabljati postopek razrešnice v Evropskem parlamentu glede dodeljevanja javnih sredstev, ki se črpajo iz proračuna EU ali iz Evropskega razvojnega sklada, ki ga upravlja EIB;

109.

pozdravlja zavezanost EIB razvoju novega okvira za merjenje učinkov na razvoj (okvir REM) tako za predhodno kot tudi za naknadno ocenjevanje projektov od januarja 2012 dalje, ter spodbuja EIB, naj izboljša preglednost pri uporabi tega okvira z razkritjem celotnega seznama kazalnikov in objavo poročil o spremljanju in sprejetih ukrepih; zahteva, da se ga obvešča o izboljšavah spremljanja rezultatov, ki bodo dosežene z novim okvirom REM;

110.

pozdravlja dejstvo, da je bilo finančno in pogodbeno spremljanje projektov okrepljeno z oblikovanjem nove delovne skupine za spremljanje; zahteva, da se ga obvešča o rezultatih in izboljšavah, ki jih bo dosegla nova delovna skupina za spremljanje;

111.

poziva EIB k sodelovanju pri financiranju naložbenih projektov, katerih namen je podpora raziskav, razvoja in inovacij v tistih državah in regijah, ki so v primeru zunanjih asimetričnih gospodarskih pretresov nesorazmerno prizadete;

112.

poziva EIB, naj svoje projekte financiranja poveže s prizadevanji za zmanjševanje revščine in dosego razvojnih ciljev tisočletja, človekovimi pravicami, družbeno odgovornostjo podjetij, dostojnim delom, okoljskimi načeli in dobrim vodenjem, in sicer z izvajanjem Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

113.

pozdravlja pobudo o projektnih obveznicah strategije Evropa 2020 kot mehanizmu za delitev tveganj med Evropsko komisijo in EIB, ki zagotavlja navzgor omejeno podporo iz proračuna EU, ki bi naj omogočil doseganje učinka vzvoda s sredstvi EU in pritegnil sredstva zasebnih vlagateljev za posamezne infrastrukturne projekte v skladu s cilji strategije Evropa 2020; spodbuja EIB, naj pilotno fazo pobude izvede pred koncem programskega obdobja 2007–2013, da bi ocenila učinkovitost sistema;

114.

priznava napredek, ki ga je EIB dosegla pri določitvi jasnih postopkov glede jurisdikcij, ki ne izpolnjujejo standardov; podpira banko pri njeni politiki nesodelovanja pri operacijah, ki se izvajajo prek nekooperativnih jurisdikcij. poziva Evropsko investicijsko banko, naj oceni izvajanje in delovanje svoje politike do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij (tako imenovane politike NCJ) ter Evropskemu parlamentu poroča pred koncem leta 2012; spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj redno pregleduje in posodablja svojo politiko NCJ ter tako zagotovi, da operacije financiranja Evropske investicijske banke ne bodo prispevale h kakršni koli obliki davčnih utaj, pranja denarja ali financiranja terorizma;

115.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, EIB ter vladam in parlamentom držav članic.