6.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 257/18

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 2. marca 2012,

—

ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Srbijo, ki ga je Evropski parlament odobril 19. januarja 2011 in je v zadnji fazi postopka ratifikacije v državah članicah, ter Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo, ki je začel veljati 1. februarja 2010,

—

ob upoštevanju Sklepa sveta 2008/213/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih evropskega partnerstva s Srbijo in o razveljavitvi Sklepa 2006/56/ES (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 28. februarja 2012,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. oktobra 2010, v katerih ta poziva Komisijo, naj pripravi mnenje o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji, sklepov Sveta z dne 5. decembra 2011 in sklepov Evropskega sveta z dne 9. decembra 2011,

—

ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (SEC(2011)1208) in sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2011 z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2011–2012 (COM(2011)0666),

—

ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije Generalne skupščine OZN z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja in pozdravila pripravljenost EU, da spodbuja dialog med Beogradom in Prištino (2),

—

ob upoštevanju skupne izjave s 5. medparlamentarnega srečanja EU-Srbija 18. in 19. aprila 2011,

—

ob upoštevanju sporazuma o ponovnem sprejemu med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo z dne 8. novembra 2007 (3) in Uredbe Sveta (ES) št. 1244/2009 z dne 30. novembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (4),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/361/SZVP z dne 20. decembra 2010 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Srbijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Republike Srbije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje (5);

—

ob upoštevanju poročila glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, predloženega 7. decembra 2011,

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je predsedstvo v svojih sklepih, objavljenih po Evropskem svetu v Solunu 19. in 20. junija 2003, sprejelo jasno obvezo do vseh držav zahodnega Balkana, da bodo lahko pristopile k Evropski uniji, ko bodo izpolnile postavljena merila, in ker je bila ta obveza ponovno poudarjena v obnovljenem soglasju o širitvi, ki ga je Evropski svet potrdil 14. in 15. decembra 2006, v sklepih Sveta z dne 25. oktobra 2010 in na ministrskem srečanju med EU in zahodnim Balkanom 2. junija 2010;

B.

ker je Komisija v svojem mnenju z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo predlagala, naj Evropski svet Srbiji podeli status kandidatke za članstvo v EU;

C.

ker so konstruktivni pristopi k regionalnemu sodelovanju in dobrim sosedskim odnosom bistven del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

D.

ker lahko Srbija postane pomemben subjekt pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji,

E.

ker dvostranska vprašanja ne bi smela ovirati pristopnega procesa ali se uporabljati kot ovira, marveč bi morali k njim čim prej pristopiti konstruktivno, pri tem pa upoštevati splošne interese in vrednote EU;

1.

pozdravlja odločitev Sveta, da Srbiji s 1. marcem 2012 podeli status države kandidatke; pozdravlja napredek, ki ga je Srbija dosegla v reformnem procesu, in 24. februarja 2012 doseženi dogovor med Beogradom in Prištino o vključujočem regionalnem sodelovanju; poudarja, kako pomembno je, da se nadaljuje dialog med Beogradom in Prištino ter da se doseženi dogovori izvajajo v dobri veri;

2.

meni, da bi se morala čim prej začeti pristopna pogajanja s Srbijo, pod pogojem, da bo izpolnjena osrednja prednostna naloga, ki jo je v svojem mnenju izpostavila Komisija, in se bo nadaljeval reformni proces, saj bo EU s tem pokazala svojo zavezo vključevanju te države v EU; pozdravlja precejšni napredek, ki ga je Srbija naredila pri izpolnjevanju političnih köbenhavnskih meril, kot jih je priznal Evropski svet, in opozarja, da je dodaten napredek v evropskem procesu integracije odvisen od nadaljnjega napredka na tem področju, zlasti od zagotavljanja demokracije in delovanja demokratičnih institucij, podpore načelom pravne države, spoštovanja človekovih pravic, enakopravne in zavezujoče zaščite vseh manjšin v Srbiji v skladu z evropskimi standardi, vzdrževanja dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja, vključno z mirno rešitvijo dvostranskih vprašanj, pa tudi boljšega delovanja tržnega gospodarstva; zlasti poziva srbske oblasti, naj ne organizirajo lokalnih volitev v občinah na severu Kosova, saj bi bilo to v nasprotju z mednarodnim pravom in resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244; poziva srbske oblasti, naj spodbujajo integracijo teh občin v širše Kosovo;

3.

pozdravlja napredek pri ratifikaciji Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in preostale države članice EU poziva, naj brez odlašanja končajo postopke ratifikacije;

4.

poudarja pomen poštenih in preglednih parlamentarnih in lokalnih volitev, ki so predvidene za 6. maj 2012; poudarja, da je treba čim prej dokončati seznam upravičenih volivcev;

5.

pozdravlja izročitev Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo še zadnjih dveh ubežnikov, ki ju je sodišče iskalo, Ratka Mladića in Gorana Hadžića, s čimer je bila dosežena popolnoma zadovoljiva raven sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; poudarja, da pri njunem prijetju ni šlo zgolj za zahtevo, ki je bila pogoj za nadaljnji napredek Srbije na poti v EU, temveč predvsem za korak v smeri zagotavljanja pravice za žrtve konfliktov v nekdanji Jugoslaviji v 90. letih 20. stoletja ter sprave v tej regiji; poziva k nepretrganemu, polnemu in predanemu sodelovanju s sodiščem ter k temeljiti preiskavi in kazenskopravnemu pregonu oseb, ki so sodelovale v podpornih omrežjih in so ubežnikoma omogočala, da sta se tako dolgo skrivala, zlasti v vojaških in civilnih varnostnih službah;

6.

je zelo zaskrbljen zaradi dogodkov na severu Kosova v drugi polovici leta 2011, še posebej zaradi nasilja po julijskih incidentih in napadov na mednarodne sile Kforja, ki so sledili; obsoja ta dejanja in srbsko vlado opozarja, da je njena dolžnost narediti vse v njeni moči za njihovo preprečitev, in ponavlja, da lahko samo neprekinjena politična prizadevanja v dobri veri in s pogajanji dosežene pragmatične in trajnostne rešitve v okviru dialoga med Beogradom in Prištino pod okriljem EU za vedno odpravijo napetosti v regiji, ter opozarja na izredno velik pomen stabilnega odnosa med večinskim in manjšinskim prebivalstvom, ki bo temeljil na vzajemnem spoštovanju; ob tem pozdravlja doseženi dogovor o prostem gibanju in sodelovanje Kosova v regionalnih organizacijah, srbsko vlado pa poziva, naj jih brez odlašanja začne izvajati v celoti; kot prve korake pri izvajanju sporazumov pozdravlja nemoten pretok blaga, ki ga je omogočilo sprejetje carinskih oznak, tehnični protokol o izvajanju sporazuma o integriranem upravljanju meja, začetek predaje Eulexu civilnih matičnih knjig, ki so jih na Kosovu vzele srbske oblasti, ter začetek izvajanja sporazuma o prostem gibanju z dne 26. decembra 2011; pozdravlja izjave predsednika Tadića o tem, da je treba barikade podreti in jih deloma odstraniti; poziva politične voditelje h konstruktivni razpravi, da ne bi ogrozili izvajanja doseženih sporazumov in pogajanj, ki so v teku med Srbijo in Kosovom; opozarja, da je prost pretok ljudi, blaga, idej, storitev in kapitala temeljna vrednota v EU, ter poziva srbske oblasti, naj še naprej spodbujajo trajno odstranitev preostalih barikad za nemoten dostop do mejnih prehodov in njihovo prehajanje, kar bo prispevalo k boljšemu sodelovanju Eulexa s kosovskimi Srbi, Eulexu in Kforju pa bo omogočalo, da v celoti izvršujeta svoj mandat; ob tem pozdravlja odstranitev preostalih dveh cestnih zapor na srbski strani meje, pa tudi kazenske preiskave, ki potekajo proti krivcem za julijske incidente;

7.

pozdravlja, da je bila ponovno potrjena potreba po nepretrganem dialogu med Beogradom in Prištino, saj bi to pomenilo boljše življenjske pogoje za ljudi v Srbiji in na Kosovu, ter poudarja pomen tega procesa za širše regionalno sodelovanje, stabilnost in dinamični pristopni proces; poziva k natančni preiskavi primerov nasilja, zlasti primerov, v katere so bili vključene mednarodne sile Kforja; vseeno opozarja, da bi bila osrednja točka vsega sodelovanja odstranitev vzporednih struktur na Kosovu;

8.

pozdravlja dejstvo, da lahko srbski državljani od decembra 2009 v schengensko območje potujejo brez vizumov, kar je Parlament odločno zagovarjal; v celoti podpira to podaljšanje izvajanja brezvizumske ureditve, čeprav je zaskrbljen zaradi vse večjega števila prosilcev za azil v nekaterih državah članicah EU; poziva oblasti, naj okrepijo prizadevanja, da bi družbi pojasnile nesprejemljivost tovrstnih prošenj ter kazenskopravno preganjale organizatorje „azilnih potovanj“; vendar poudarja, da mora vsak ukrep za preprečevanje zlorabe režima potovanj brez vizumov temeljiti na načelih pravne države in ne sme neupravičeno kršiti temeljnih pravic, kot je samovoljno odrekanje pravice posameznikom, da zapustijo svojo državo; poziva države članice EU, naj pomagajo Srbiji pri njenih prizadevanjih v boju proti organiziranemu kriminalu s področja trgovanja z lažnimi prosilci za azil; poleg tega ugotavlja, da Srbija vedno bolj postaja sprejemna država za prosilce za azil, zato mora vzpostaviti učinkovitejše obravnavanje prošenj za azil;

9.

poudarja, da so številni srbski prosilci za azil v Evropski uniji pripadniki narodnostnih manjšin; poziva srbske oblasti, naj se dejavno spopadejo z njihovimi težavami, na katere še dodatno vpliva trenutni gospodarski položaj in visoka stopnja brezposelnosti, zagotovijo naj njihovo lažje vključevanje v družbo in izboljšajo njihove življenjske pogoje; meni, da bo takšno ukrepanje vodilo do zmanjšanja, postopno pa do odprave osnovnih vzrokov zelo številnih prošenj za azil; poleg tega države članice poziva, naj v sodelovanju s Komisijo in organi kazenskega pregona EU okrepijo prizadevanja za boj proti skupinam organiziranega kriminala, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi;

10.

opominja, da sta spoštovanje in varstvo manjšin pomembna elementa pristopnih meril EU; se strinja z Evropsko komisijo, da mora Srbija izboljšati pravni in institucionalni okvir za varstvo manjšin; zato pozdravlja namen Komisije, kot je naveden v njeni izjavi k zapisniku Sveta z dne 28. februarja 2012, da natančno spremlja tozadevna prizadevanja Srbije, in pričakuje njeno poročilo;

11.

poudarja izjemen pomen boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu za vladavino prava v tej državi; pozdravlja nedavno sprejetje več zakonov s področja boja proti korupciji in srbske oblasti spodbuja, da se osredotočijo na njihovo učinkovito izvajanje; vseeno izraža zaskrbljenost nad nezadostnim izvajanjem in vse večjim vplivom izvršne oblasti pri delu neodvisnih ustanov in medijev; glede na to poudarja, da se položaj Srbije na lestvici zaznave korupcije v zadnjih treh letih ni izboljšal; poudarja, da za spopadanje s korupcijo ne potrebujemo samo izjav ampak pristno politično voljo; spodbuja vlado, naj vzpostavi odločno vodenje protikorupcijskih procesov; ravno tako pozdravlja sodbo ustavnega sodišča o neustavnosti zasedanja več javnih funkcij hkrati, in sicer kot korak v smeri večje preglednosti v javnem sektorju, ki zmanjšuje nevarnost navzkrižja interesov; vseeno poudarja, da prepleteni interesi političnih strank in zasebni interesi vzdržujejo sistemsko korupcijo, kar je običajna in še vedno zelo razširjena težava v tej regiji, ter poziva, naj se pripravi verodostojen seznam kazenskopravnih pregonov v odmevnih zadevah in se izvaja ustrezen sistem varovanja oseb, ki prijavijo takšne primere; prav tako poudarja, da je korupcija v sektorju zdravstva posebno zaskrbljujoča; poziva vlado, naj ukrepa v zvezi s primeri sistemske korupcije in korupcije na visoki ravni, ki jih razkrijeta protikorupcijski svet in agencija za boj proti korupciji, pa tudi, naj zagotovi ustrezna finančna in upravna sredstva za ti agenciji, da bosta lahko opravljali svoje delo in zagotavljali več podpore na visoki ravni za protikorupcijsko strategijo;

12.

je zaskrbljen zaradi osnutka zakona o spremembi zakona o javnih naročilih, ki ni v skladu s strategijo za razvoj javnih naročil srbske vlade; poziva srbsko vlado, naj omogoči primerno javno posvetovanje o osnutku zakona in ga uskladi z uradnimi smernicami vlade o javnih naročilih in z mednarodnimi standardi; poudarja, da spremembe zakona ne smejo oslabiti organa, ki nadzira postopke javnih naročil, saj je bilo to področje opredeljeno kot eden izmed najpomembnejših virov sistemske korupcije v državi;

13.

opozarja na številne nepravilnosti, o katerih obstajajo poročila, zlasti na področjih privatizacijskega procesa in javnih naročil, ter poziva k dejavnejšemu udejstvovanju organov kazenskega pregona, da se zagotovijo temeljite preiskave in se storilci privedejo pred sodišče; ob tem opozarja, da je izjemno pomembno sestaviti temeljit in popoln popis javnega premoženja, da se zagotovi varno in predvidljivo poslovno okolje, poskrbi za nadaljnje vračanje zasebne lastnine brez kakršne koli diskriminacije, zlasti na podlagi etnične pripadnosti, preprečijo postopki, ki vključujejo likvidacijo in stečaj zasebnih podjetij zaradi neprimernega povečanja in retroaktivne uporabe davkov, pregledajo taki primeri in prizadetim ponudi pošteno nadomestilo ter zasebnim interesom prepreči nezakonita razlastitev javnega premoženja; pozdravlja dejstvo, da sprejeti zakon o rehabilitaciji rešuje sporna vprašanja o kolektivni krivdi in da v tem zakonu prevladuje odgovornost posameznika; poziva vlado, naj zagotovi učinkovitost in nediskriminacijo v postopku izvajanja zakona o vračanju premoženja in zakona o rehabilitaciji;

14.

pozdravlja sprejetje zakona o financiranju političnih dejavnosti, saj gre za pomemben korak v smeri preglednosti političnega sistema, in poziva k ustreznemu izvajanju tega zakona, zlasti za vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja transakcij in učinkovitih sankcij;

15.

opozarja na pomen, ki ga ima delo parlamenta, pozdravlja ukrepe, sprejete za krepitev njegove zakonodajne vloge in vloge pri nadzorovanju dela vlade, ter poziva k dodatnim prizadevanjem za nadaljnjo krepitev zmogljivosti za učinkovito izvajanje njegovih nalog, zlasti glede varnostnih služb; zato pozdravlja odločitev o reorganizaciji služb parlamenta s ciljem racionalizacije in večje učinkovitosti njihovega dela;

16.

je seznanjen z reformo sodstva in tožilstva, pa tudi z reorganizacijo sistema za njuno večjo učinkovitost in odpravo sodnih zaostankov, v skladu s priporočili Beneške komisije; vseeno srbsko vlado poziva, naj okrepi prizadevanja za zagotavljanje neodvisnosti in profesionalizma obeh sektorjev, ki bi morala biti predmet globokih in obsežnih reform; poudarja, da sta razvoj nepolitičnega sodstva in delitev pristojnosti bistvena elementa reforme sodstva;

17.

obžaluje nepreglednost in številne pomanjkljivosti v postopku sodnega preskusa in pritožbenem postopku sodnikov in tožilcev, ki niso bili ponovno imenovani, vključno s proceduralnimi napakami in kršitvami standardov ter je zaskrbljen zaradi posledic, ki bi jih te pomanjkljivosti lahko imele na neodvisnost sodstva, delitev oblasti in načela pravne države, pa tudi na pravico do pravičnega sojenja za vse pravosodne delavce, vključno s tistimi, ki so bili razrešeni s položaja poziva oblasti, naj zagotovijo, da bo visoki sodni svet deloval pregledno, neodvisno in polnomočno ter se bo ravnal po doslednih in trdnih, z zakoni jasno opredeljenih merilih brez zunanjih pritiskov; poudarja potrebo po regularnem sistemu ocenjevanja uspešnosti sodnikov, da se s tem zagotovi stalna kakovost sodstva tudi po njegovem dokončanju;

18.

je resno zaskrbljen zaradi ponavljajočih se obtožb o zlorabi člena 359 kazenskega zakonika, ki zadeva zlorabo položaja, pri čemer naj bi neupravičeno zamrznili sredstva številnih podjetij in posameznikov; poudarja, da so te obtožbe spodkopale zaupanje v vladavino prava v državi; poziva oblasti, naj hitro nadaljujejo z revizijo kazenskega zakonika in tako zagotovijo njegovo skladnost z evropskimi standardi, nemudoma pa naj končajo z vlaganjem obtožnic po predpisu o zlorabi položaja v zasebnih podjetjih in podjetjih v večinski zasebni lasti ter ustavijo kazenske postopke; poudarja, da bi morali biti obtoženci po členu 359, pri katerih obstaja sum, da je čas njihovega pripora ali zamrznitve njihovega premoženja nesorazmeren glede na domnevno kaznivo dejanje, upravičeni do takojšnje obnove postopka proti njim, do povrnitve zasebne lastnine in do poštenega nadomestila;

19.

poziva srbske oblasti, naj nemudoma pregledajo sporno privatizacijo in prodajo 24 podjetij, za katere je imela Evropska komisija resne pomisleke glede njihove zakonitosti, med njimi podjetja „Sartid“, „Jugoremedija“, „Mobtel“, „C market“ in ATP Vojvodina, ter naj nemudoma objavijo zaupne dokumente o njihovi privatizaciji in prodaji, ki so bili označeni kot državna skrivnost, saj je to v nasprotju z evropskimi standardi; v zvezi s tem opozarja, da je izjemno pomembno sestaviti temeljit in popoln register javnega premoženja, da se zagotovi varno in predvidljivo poslovno okolje, poskrbi za vračanje zasebne lastnine ter zasebnim interesom prepreči nezakonito odtujevanje javnega premoženja;

20.

opozarja na resne pomanjkljivosti pri delovanju programa za zaščito prič v povezavi s primeri vojnih zločinov, zaradi česar se je določeno število prič prostovoljno odločilo izstopiti iz programa, po tem ko so bile sistematično ustrahovane; poziva notranje ministrstvo in urad tožilca za vojne zločine, naj dejavno sodelujeta v prizadevanjih za zagotavljanje varnosti in dobrega počutja vseh prič, ki sodelujejo v tem programu; poudarja, da je funkcionalen program za zaščito prič izjemno pomemben za vladavino prava v državi, pa tudi kot dokaz politične volje za učinkovito obravnavo primerov vojnih zločinov, ki jih je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo prepustilo nacionalnim sodnim oblastem;

21.

poziva srbske oblasti, naj sprožijo in zagotovijo pravno rehabilitacijo in finančno odškodnino ljudem, ki so bili v preteklosti preganjani zaradi političnih, etničnih ali verskih razlogov, vključno s tistimi, ki so trpeli zaradi pripisovanja kolektivne krivde;

22.

poziva oblasti, naj si še naprej prizadevajo za odpravo zapuščine nekdanjih komunističnih tajnih služb, kot korak v procesu demokratizacije Srbije; opozarja na pomen nadaljnje reforme varnostnega sektorja, večjega parlamentarnega nadzora nad varnostnimi službami in odprtja državnih arhivov, zlasti dokumentov nekdanje tajne policije Udbe; spodbuja oblasti, naj omogočijo dostop do tistih arhivov, ki se nanašajo na nekdanje jugoslovanske republike, in naj jih vrnejo njihovim vladam, če te za to zaprosijo;

23.

pozdravlja napredek pri reformi javne uprave, vendar poudarja, da so še vedno potrebna prizadevanja, da bi ta postala resnično strokovna in neodvisna od političnih vplivov, kar bi bilo možno s celovito uporabo sistema imenovanja in napredovanja, ki bi temeljil na uspešnosti; poziva k večjemu usklajevanju pri izvajanju strategije za reformo javne uprave in k vključitvi lokalne uprave v zakonodajni okvir; opozarja na premajhno zastopanost nacionalnih manjšin v javni upravi in na sodiščih ter v državnih podjetjih;

24.

pozdravlja predloge sprememb zakonov o volitvah in lokalnih volitvah ter zlasti odpravo nedemokratičnih praks, po katerih stranke imenujejo poslance v parlamentu ne glede na vrstni red na volilnih listah in odpravo „bianco odstopnih izjav“, ki omogočajo politični nadzor nad njihovim delom; poziva, naj se takoj po volitvah sprejme zakon o državni volilni komisiji, da se oblikuje neodvisni organ za nadzor volilnega postopka;

25.

pozdravlja vlogo neodvisnih regulativnih organov za večjo učinkovitost in preglednost državnih ustanov; zlasti želi pohvaliti delo varuha človekovih pravic in pooblaščenca za informacije javnega značaja in varstvo osebnih podatkov; poziva oblasti, naj državnemu revizijskemu uradu, komisiji za varstvo konkurence, uradu za javna naročila ter komisiji za varstvo pravic ponudnikov zagotovijo ustrezne finančne, upravne in pisarniške zmogljivosti, da bodo lahko izvajali svoje naloge; ponovno poudarja, da so neodvisni regulativni organi bistveni pri boju proti sistemski korupciji in učinkovitemu nadzoru nad vlado;

26.

ponovno poudarja, da so močni, strokovni in neodvisni mediji ter zagotavljanje interneta nepogrešljiv sestavni del demokratičnega sistema; zato pozdravlja sprejetje strategije o razvoju javnega informacijskega sistema in akcijskega načrta v okviru te strategije ter načrtovani umik države i lastništva vseh medijev; pozdravlja, da strategija spoštuje ustavne pravice glede medijev jezikovnih manjšin; vseeno je zaskrbljen zaradi poskusov nadzora nad mediji in vmešavanja vanje ter poziva oblasti, naj zagotovijo njihovo neodvisnost od političnih pritiskov in drugih vplivov; poziva srbsko vlado, naj zagotovi svobodo in neodvisnost medijev v skladu s standardi EU; je zaskrbljen, ker je bila sprejeta kazenska zakonodaja, ki prepoveduje javne komentarje o sodnih postopkih in sodbah v medijih; je zaskrbljen zaradi groženj, namenjenih srbskim novinarjem, in poziva k temeljiti preiskavi teh groženj, da se za novinarje zagotovi varno okolje, v katerem lahko svoje delo opravljajo učinkovito in brez potrebe po samocenzuri; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe proti koncentraciji lastništva in pomanjkljivi preglednosti v medijih, pa tudi za zagotavljanje enakopravnega dostopa do oglaševalskega trga, tudi do izplačil javnih sredstev za oglaševanje in promocijo; poziva novinarje, naj spoštujejo etični kodeks; ugotavlja, da je raven dostopa do interneta še vedno nizka, priznava njegov pomen za svobodo medijev ter oblasti poziva, naj si čim bolj prizadevajo na tem področju;

27.

obžaluje dejstvo, da so državne oblasti dejansko vsilile blokado medijskega poročanja v državi kar zadeva dogodke na severu Kosova julija 2011 in napačno prikazale vlogo Kforja v teh dogodkih; poudarja pomen svobodnih in neodvisnih medijev za demokracijo in dobro obveščeno javnost;

28.

pozdravlja delovanje demokratično izvoljenih svetov narodnih manjšin, ki predstavljajo narodne manjšine na področjih izobraževanja, kulture, medijev in uporabe uradnega jezika; vendar ugotavlja, da je zelo pomembno polno izvajanje pristojnosti teh manjšinskih samoupravnih organov in da so nujne ustrezne finančne subvencije, ki jih zagotavlja zakon o svetih narodnih manjšin; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prihaja do pritožb nad nepravilnostmi v postopku priprave in pri zakonskih zahtevah za ustanovitev svetov, ter pritožb o kršenju zajamčenih pristojnosti narodnostnih svetov s strani nekaterih ministrstev in lokalnih občin, ter poziva oblasti, naj se nanje odzovejo; pozdravlja sodbe srbskega upravnega sodišča v korist narodnostnega sveta madžarske narodne manjšine v primerih, ki izhajajo iz kršenja pristojnosti narodnostnih svetov s strani lokalnih oblasti;

29.

je zadovoljen, ker so medetnične razmere na splošno dobre in ker se je v državi zmanjšalo število in pogostost incidentov, povezanih z narodno pripadnostjo, vendar spodbuja Srbijo k nadaljnjim prizadevanjem na področju varovanja manjšin z doslednim izvajanjem sprejete zakonodaje; je zaskrbljen zaradi protestov državljanov albanske narodnosti proti diskriminaciji in zaradi napetih razmer v Sandžaku ter poziva vlado, naj med političnimi prednostnimi nalogami nameni večji pomen izboljšanju spoštovanja temeljnih pravic vseh manjšin, vključno z njihovim dostopom do izobraževanja v lastnem jeziku, enakim dostopom do trga dela in pravičnega zastopstva v institucijah; vlado poziva tudi, naj reši problem regionalnih razlik v državi in zagotovi podporo za socialni in gospodarski razvoj Sandžaka in jugovzhodne regije, vključno z dolino Preševo, ter oblikuje strategije za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v teh regijah; pozdravlja sporazum, sklenjen oktobra 2012 v občini Bujanovac, ki predvideva ukrepe za vključitev etničnih Srbov v javno upravo, ter poziva k njegovemu hitremu izvajanju;

30.

ugotavlja, da dve leti po volitvah v manjšinske svete še vedno ni bil oblikovan bošnjaški narodnostni svet zaradi domnevnih postopkovnih pomanjkljivosti pri volilnem procesu, ter poziva k njegovemu čim hitrejšemu oblikovanju in izpolnjevanju predpisov; poziva politične in verske voditelje, naj ne dajejo podžigajočih izjav, ki lahko še zaostrijo napetosti; poziva srbsko vlado, naj se ne opredeli glede napetosti, povezanih z versko skupnostjo v Sandžaku, in naj sprejme ukrepe za zagotovitev dobrih odnosov s to skupnostjo, hkrati pa naj zagotovi njeno pravico do verske svobode;

31.

poudarja pomen popisa prebivalstva pri zbiranju statističnih podatkov, ki so pomembni za razvoj Srbije, zlasti manj razvitih regij; pozdravlja dejstvo, da so bile dejavnosti popisa v Srbiji oktobra 2011 na splošno opravljene uspešno; močno obžaluje pozive k bojkotu popisa s strani politikov albanske narodnosti, ki so jim sledili člani občinskih komisij za popis in veliko število državljanov v Preševu in Bujanovcu; ugotavlja, da oblasti še vedno niso predstavile statističnih podatkov glede narodnosti;

32.

poziva k nadaljnjim korakom za zagotavljanje celovitega izvajanja zakonodajnega okvira za ukrepe proti diskriminaciji; je resno zaskrbljen zaradi pomanjkanja politične volje za dejavno spodbujanje politike strpnosti in spoštovanja temeljnih človekovih pravic, pa tudi za zagotavljanje varnosti udeležencev parade ponosa, napovedane za 2. oktober 2011, ki je bilo izkazano med pripravami na to parado in je privedlo do prepovedi njene organizacije; odločno obsoja podžigajoče in diskriminatorne izjave, ki so jih na to temo podali nekateri politiki in pravoslavni duhovniki; opozarja vlado, da sta svoboda izražanja in svoboda združevanja temeljni človekovi pravici in temeljni vrednoti EU, ki ju mora spoštovati vsaka država, ki želi postati članica EU; pozdravlja odločitev, ki jo je o tej zadevi sprejelo ustavno sodišče 22. decembra 2011; pozdravlja pozitivne ukrepe varuha človekovih pravic in komisarja za varstvo enakosti, namenjene spodbujanju teh vrednot v srbski družbi;

33.

poziva k preiskavi groženj skupin skrajnežev, ki so služile kot utemeljitev za prepoved parade; poudarja pomen prvih obsodb zaradi diskriminacije gejev v Srbiji, vključno s sodbo beograjskega višjega sodišča, s katero je skrajno desničarskega voditelja, ki je med gejevsko parado ponosa leta 2010 spodbujal k nasilju, obsodilo na dvoletno zaporno kazen, vendar opozarja na počasno preiskovanje nasilja, povezanega s parado ponosa leta 2010, ki je doslej privedlo do majhnega števila obsodb z blagimi kaznimi; vseeno pozdravlja ukrepe tožilstva in sodišč, namenjene prepovedi delovanja skupin skrajnežev; poziva državne in mestne oblasti, naj si v skladu z evropskimi standardi prizadevajo za vzpostavitev vzdušja strpnosti, vključno s kampanjami za ozaveščanje proti homofobiji;

34.

pozdravlja napredek pri izboljšanju zaščite otrok ter uvedbi trdne pravne podlage in strategij za boljše spoštovanje otrokovih pravic in za reformo sistema socialne varnosti otrok; vendar je zaskrbljen zaradi počasnega izvajanja sprejete zakonodaje, zlasti glede invalidnih otrok, ki so mnogokrat še vedno dejansko izključeni iz družbe, ter razvoja služb za zaščito otrok na lokalni ravni; zlasti je zaskrbljen zaradi porasta nasilja med mladimi; glede tega poziva oblasti, naj učinkovito ukrepajo pri izvajanju preventivnih ukrepov in sprejmejo vse potrebne korake, da se odpravi nasilje v šolah;

35.

pozdravlja spremembe volilne zakonodaje, s katerimi se je povečal delež žensk v zakonodajnih telesih; poziva oblasti, naj začnejo v kratkem uvajati politike za boj proti diskriminaciji, tudi posredni diskriminaciji, s katero se ženske še vedno soočajo na trgu dela ter na drugih družbenih področjih, in spodbujati ženske k večjemu sodelovanju v političnem življenju države, vključno z vladnimi mesti; je zaskrbljen, ker sta učinkovito izvajanje veljavne zakonodaje in dodatna okrepitev upravnih zmogljivosti še vedno velik izziv, kljub temu da obstajajo zakonodajni in izvršilni organi za boj proti diskriminaciji in za enakost spolov; poziva oblasti, naj okrepijo svoja prizadevanja za izpolnitev tega cilja; poziva k odločnejšim prizadevanjem za preprečevanje in prijavljanje nasilja v družini, pa tudi za zagotavljanje pomoči žrtvam tega nasilja; zato pozdravlja odprtje prve varne hiše na jugu Srbije;

36.

opozarja na težaven položaj romske skupnosti, ki še vedno trpi diskriminacijo na trgu dela in ima težave pri dostopu do ustreznih stanovanj, izobraževanja in zdravstvenega varstva; pozdravlja številne pobude oblasti, namenjene zlasti reševanju vprašanj zdravstvenega stanja, dostopa do izobraževanja in registracije Romov; poziva predstavnike romske skupnosti, naj se dejavno vključijo v ta proces; poziva srbsko vlado, naj v celoti izvaja nacionalno strategijo za izboljšanje položaja Romov in z njo povezan akcijski načrt za izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja Romov v skladu z okvirom EU za nacionalne strategije za integracijo Romov; je zaskrbljen zaradi nizkih stopenj vpisa romskih otrok v šole, zlasti deklic; poziva srbsko vlado, naj zagotovi, da bodo vsi Romi dobili osebne dokumente, saj brez njih ne morejo uživati osnovnih državljanskih pravic; poudarja, da so člani romske skupnosti v Srbiji, ki so zaradi vojne zbežali s Kosova, v še posebej težkem položaju; obsoja prisilne deložacije Romov, tudi otrok in starejših, brez ustreznega posvetovanja in obveščanja ter brez zagotavljanja ustreznih nadomestnih bivališč zanje; poziva oblasti, naj nemudoma končajo to prakso;

37.

poziva srbske oblasti, naj v tesnem sodelovanju z lokalnimi organi oblikujejo institucionalni in zakonodajni okvir za organizacijo storitev socialnega skrbstva, naj bolje usklajujejo opravljanje storitev in podeljevanje pravic, ju prilagodijo lokalnim potrebam in potencialne ter dejanske upravičence vključijo v oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje sistema; poudarja pomen krepitve zmogljivosti občin v ta namen;

38.

poudarja pomen organizacij civilne družbe pri izboljšanju medetničnih odnosov in pri spodbujanju strpnosti ter spremljanju dejavnosti oblasti; poziva vlado in parlament, naj razvijeta usklajen okvir, ki bo omogočal ustrezno posvetovanje z njimi pri razvoju socialne politike, in uskladita njegovo izvajanje; poziva vlado, naj v celoti razišče vse incidente zoper etnične manjšine; je zaskrbljen zaradi groženj aktivistom, zagovornikom človekovih pravic, novinarjem in medijskim hišam, zlasti tistim, ki se ukvarjajo z vojnimi zločini, organiziranim kriminalom, korupcijo, pravicami lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev ter odnosi s Kosovom, in poziva oblasti, naj zagotovijo, da se te grožnje preiščejo, storilci pa privedejo pred sodišče, s čimer bi odpravili sedanjo visoko stopnjo nekaznovanosti;

39.

podpira pobudo RECOM (Regionalna komisija za iskanje in razkrivanje resnice o vojnih zločinih in drugih resnih kršitvah človekovih pravic v nekdanji Jugoslaviji), da bi še dodatno napredovali pri procesu sprave na zahodnem Balkanu;

40.

poudarja, da je Srbija ratificirala pomembne temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela o pravicah delavcev in revidirano Evropsko socialno listino; poudarja, da so kljub ustavnim zagotovilom delavske in sindikalne pravice še vedno omejene, ter poziva Srbijo, naj dodatno okrepi te pravice; je zaskrbljen, ker je socialni dialog še vedno šibek, posvetovanje s socialnimi partnerji pa neredno; poziva k nadaljnjim korakom za okrepitev ekonomskega in socialnega sveta, ki bi zagotovili, da bo imel dejavno vlogo pri krepitvi socialnega dialoga ter dejavnejšo posvetovalno vlogo pri sprejemanju zakonodaje;

41.

poziva Srbijo in Komisijo, naj poskrbita za to, da strukturne reforme in liberalizacija, ki so del napredka k članstvu v EU, ne bodo pripeljale do poslabšanja delovnih pogojev ter delavskih in sindikalnih pravic;

42.

z zadovoljstvom ugotavlja, da pomoč iz instrumenta za predpristopno pomoč v Srbiji dobro deluje; spodbuja vlado in EU, naj poenostavita upravne postopke za financiranje iz instrumenta za predpristopno pomoč, da bi postal dostopnejši manjšim upravičencem in upravičencem, ki so bolj oddaljeni od centra; poudarja, da je treba v prihodnji reviziji finančnega okvira EU ohraniti ustrezno raven predpristopne pomoči;

43.

pozdravlja delo varuha človekovih pravic in poziva oblasti, naj njegovim priporočilom dajo popolno politično podporo in zanje zagotovijo spremljevalne ukrepe, uradu varuha pa zagotovijo ustrezna finančna in upravna sredstva ter uradne zmogljivosti za opravljanje nalog;

44.

pozdravlja pobudo mestnih oblasti v Beogradu, da začnejo kampanjo za imenovanje Beograda za evropsko prestolnico kulture leta 2020, ter spodbuja s tem povezane projekte, ki Beograd in Srbijo zbližujejo z EU na kulturnem področju, zlasti glede medetničnega sobivanja, multikulturnega razumevanja in medverskega dialoga; poziva države članice in Komisijo, naj podprejo kandidaturo Beograda; glede tega poziva srbski parlament, naj sprejme in izvaja potrebne posebne zakone za ureditev kulturnih dejavnosti ter sprejme strategijo za razvoj kulture za boljše izvajanje zakona o kulturi;

45.

ponovno poudarja pomen vključujočega regionalnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu in pozdravlja dejavno sodelovanje Srbije v regionalnih pobudah ter na dvostranskih srečanjih, ki promovirajo dobrososedske odnose, in njeno vse bolj dejavno vlogo pri spodbujanju sprave v regiji; pozdravlja uradni obisk predsednika Tadića v Bosni in Hercegovini ter njegovo podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti države; poziva srbsko vlado, naj zagotovi, da bodo njeni neposredni odnosi z organi Republike Srbske v skladu z omenjeno podporo in ne bodo rušili celovitosti, suverenosti, pristojnosti in učinkovitega delovanja institucij Bosne in Hercegovine; nadalje poziva srbske oblasti, naj podpirajo reforme v BiH, ki so usmerjene v krepitev in racionalizacijo institucij države v povezavi z reformami, povezanimi z EU; poziva obe vladi, naj se sestaneta na posebni skupni seji, da bi dosegli boljšo usklajenost reform, povezanih z EU; pozdravlja pobude in dosežke pri izboljšanju političnih odnosov med Hrvaško in Srbijo, ki sta jih začela in vzpostavila predsednika Josipović in Tadić; ponovno poudarja, da so pozitivni dvostranski odnosi dobra osnova za reševanje odprtih mejnih vprašanj in da tožbi glede genocida, ki sta ju podali državi ena proti drugi, ne bi smeli ovirati nadaljnjega napredka na tem področju; spodbuja srbske oblasti, naj z državami bivše Jugoslavije in drugimi sosednjimi državami tesno sodelujejo pri reševanju vseh odprtih problemov pravnega nasledstva; spodbuja čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo, tudi v okviru strategije EU za Podonavje;

46.

pozdravlja dejavno sodelovanje Srbije pri napredku sarajevskega procesa in podpis ministrske deklaracije o rešitvi vprašanja razseljenosti in iskanju trajnih rešitev za begunce in razseljene osebe, ki so jo 7. novembra 2011 poleg Srbije podpisale tudi Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Črna Gora; z veseljem pričakuje konferenco regionalnih donatorjev, ki bo 24. aprila 2012 v Sarajevu, na kateri bo predstavljen skupen regionalni stanovanjski program, ki naj bi pokril preostale potrebe, in upa, da bo zagotovljena precejšnja pomoč za nastanitev beguncev in razseljenih oseb v vseh državah, pri čemer bo zagotovljen sorazmeren delež Srbiji, ki je med državami, ki gostijo največje število razseljenih oseb v Evropi;

47.

pozdravlja izboljšanje odnosov med Črno goro in Srbijo; poziva k tesnejšemu usklajevanju njunih vlad pri reformah, povezanih z EU, in še posebej pri prizadevanjih za spoprijemanje s skupnimi izzivi, povezanimi s pravno državo, zlasti ukrepe za boj proti organiziranemu kriminalu; spodbuja obe vladi, naj pospešita prizadevanja pri iskanju rešitve za odprta mejna vprašanja;

48.

pozdravlja sporazum med Srbijo in Makedonijo o prostem gibanju državljanov, poleg sporazumov, ki jih je Srbija že podpisala s Črno Goro ter Bosno in Hercegovino; upa, da bodo takšne sporazume, ki izboljšujejo dvostranske odnose in priložnosti za zadevne prebivalce, lahko podpisale vse države v regiji;

49.

poudarja pomen dejavnosti odbora za zgodovinsko spravo in ponovno poudarja, da bi neprekinjen dialog lahko izboljšal odnose; vendar obžaluje, da je večji del zgodovinskih arhivov, zlasti arhivov nekdanje tajne policije Udbe, še vedno nedostopnih; poleg tega poziva k popolni in temeljiti preiskavi pokolov iz obdobja 1944–1945;

50.

poziva oblasti, naj razmeroma uspešno Vojvodino predstavljajo kot zgled za manj razvite regije v Srbiji; poziva oblasti, naj dve leti po sprejetju statuta Vojvodine, čim prej sprejmejo zakon o financiranju pokrajine, ki je povezan s tem;

51.

priporoča, naj bodo v okviru podpore EU državnemu procesu reform evropska sredstva neposredno dostopna svetom narodnih manjšin in organizacijam civilne družbe v Srbiji;

52.

spodbuja oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe in odprejo mejne regije sosednjim državam, da bi olajšale trgovinske in gospodarske povezave; poudarja, da je treba na mejnem prehodu Ribarci-Oltomantsi odpreti terminal za gospodarska vozila in blago, da bi izboljšali lokalni gospodarski razvoj;

53.

poudarja izjemen pomen visokokakovostnega izobraževanja za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj Srbije ter za zmanjšanje visoke brezposelnosti v državi, zlasti med mladimi; poziva oblasti, naj dejavno sodelujejo pri spodbujanju pomena izobraževanja med mladimi ter naj več vlagajo v visoko izobraževanje; poudarja, da so potrebne javne naložbe v zaposlovanje univerzitetnih diplomantov, s katerimi bi javni sektor postal učinkovitejši in ki bi preprečile nadaljnji beg možganov, ki bi hudo oviral dolgoročni napredek države;

54.

poziva k večjim prizadevanjem za zagotavljanje neomejenega in kakovostnega izobraževanja v jezikih manjšin na državni in pokrajinski ravni, saj je nujno za ohranjanje etnične in kulturne identitete, pravice, ki je že zagotovljena z ustavnimi sredstvi in z zveznim zakonom iz leta 2002 o zaščiti pravic in svoboščin narodnih manjšin ter je v skladu s smernicami iz okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, in še posebej za zagotavljanje vseh potrebnih učbenikov ter drugega učnega materiala; zato pozdravlja odprtje dvojezične univerzitetne fakultete v Bujanovcu, ki sprejema tako študente albanske kot srbske narodnosti; spodbuja Srbijo naj ta politični model uporabi tudi za druge manjšine, kjer je to primerno; spodbuja obe manjšini in večinsko srbsko skupnost, naj se zaradi boljšega razumevanja učijo jezikov druga druge; poudarja, da je treba spoštovati kulturno raznolikost etničnih manjšin z omogočanjem neoviranega širjenja kulturnih centrov, elektronskih in tiskanih medijev ter knjižnic, ki primerno skrbijo za kulturne potrebe teh skupnosti;

55.

poziva srbsko vlado, naj reši vprašanje priznavanja izobrazbe, pridobljene na Mednarodni univerzi Novi Pazar v Sandžaku, ter poudarja, da je treba zagotoviti neodvisnost in nepristranskost komisije za akreditacije in zagotavljanje kakovosti;

56.

pozdravlja pomembne ukrepe, sprejete za vzpostavitev delujočega tržnega gospodarstva, in dejavnosti vlade, ki so privedle do izboljšanja finančnega in makroekonomskega položaja Srbije; ugotavlja, da je bila sprejeta odločitev, da se do izvolitve nove vlade zamrzne „stand-by“ sporazum z Mednarodnim denarnim skladom; poudarja, da mora Srbija nadaljevati strukturne reforme, da bi se nadgradila proizvodna zmogljivost gospodarstva, in da mora država zmanjšati proračunski primanjkljaj; opozarja, da je svetovna finančna in gospodarska kriza negativno vplivala na družbo, zlasti na najranljivejše skupine; poziva oblasti, naj si na vse načine prizadevajo za zmanjšanje negativnih posledic krize pri teh skupinah (revščina, nezaposlenost, socialna izključenost), ter naj se spoprime z njihovimi temeljnimi vzroki z razvijanjem potrebnih socialnih in gospodarskih politik;

57.

poudarja, da je resnična vladavina prava v državi nujna, da se pritegnejo tuje naložbe, izboljšajo pogoji za hitrejši prehod gospodarstva k odprtemu trgu in ustvari boljše poslovno okolje; zato opozarja, da obstoj monopolov močno ovira takšen prehod, in poziva vlado, naj še naprej sprejema ukrepe za njihovo odpravljanje; poudarja, da je treba odpraviti birokracijo, povečati konkurenčnost in vlogo zasebnega sektorja;

58.

pozdravlja prizadevanja vlade, da bi razvila uspešen sektor malih in srednjih podjetij s pomočjo sprejetja in izvajanja zadevne zakonodaje in uvedbo upravnih organov za pomoč tem podjetjem; hkrati poziva, naj se več naporov nameni omogočanju ustanavljanja malih in srednjih podjetij z zmanjševanjem upravnih bremen ter togosti na trgu dela in večjim dostopom do financiranja; poziva vlado, naj za mala in srednja podjetja uporabi opredelitev, ki je popolnoma v skladu s priporočili EU;

59.

poziva srbsko vlado, naj sprejme vse ukrepe, nujne za okrepitev sodelovanja z malimi in srednjimi podjetji v sosednjih regijah; poudarja, da je ta vidik nujen za bolj koristno vključevanje srbskega gospodarstva v trgovinski sistem Unije;

60.

pozdravlja občuten napredek Srbije pri usklajevanju s pravnim redom EU na področju okolja; poziva k nadaljnjim vztrajnim prizadevanjem na tem področju, ki naj se osredotočajo na izvrševanje zakonodaje; poziva oblasti, naj pospešijo svoja prizadevanja, zlasti kar zadeva kakovost vode in odstranjevanje odpadkov; spodbuja Srbijo, naj sprejme cilje na področju podnebnih sprememb v skladu s cilji Evropske unije;

61.

pozdravlja sklenitev sporazuma EU-Srbija, ki vzpostavlja okvir za srbsko sodelovanje pri operacijah EU za krizno upravljanje, ter pozdravlja, da je država pripravljena sodelovati pri dveh operacijah skupne varnostne in obrambne politike EU, in sicer pri EUTM in EU NAVFOR v Somaliji;

62.

poziva k dodatnim prizadevanjem za razvoj trajnostnega omrežja javnega prevoza v Srbiji in še posebej k izboljšanju železniškega sistema in prometa po celinskih plovnih poteh (koridor VII), pa tudi cestne infrastrukture, vključno s hitrim dokončanjem desetega koridorja; poudarja pomen izboljšanja povezav s sosednjimi državami, da se spodbuja mobilnost državljanov;

63.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Srbije.