32003R1782

Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003

z dne 29. septembra 2003

o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001

VSEBINA

NASLOV I PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

NASLOV II SPLOŠNE DOLOČBE

Poglavje 1 Navzkrižna skladnost

Poglavje 2 Modulacija in finančna disciplina

Poglavje 3 Sistem kmetijskega svetovanja

Poglavje 4 Integrirani administrativni in kontrolni sistem

Poglavje 5 Druge splošne določbe

NASLOV III SHEMA ENOTNEGA PLAČILA

Poglavje 1 Splošne določbe

Poglavje 2 Določitev zneska

Poglavje 3 Pravice do plačila

Oddelek 1 Pravice do plačila na površino

Oddelek 2 Pravice, za katere veljajo posebni pogoji

Poglavje 4 Raba zemljišč v okviru sheme enotnega plačila

Oddelek 1 Raba zemljišč

Oddelek 2 Pravice za praho

Poglavje 5 Regionalno in neobvezno izvajanje

Oddelek 1 Regionalno izvajanje

Oddelek 2 Delno izvajanje

Oddelek 3 Neobvezne izključitve

Oddelek 4 Neobvezen prenos

NASLOV IV DRUGE SHEME POMOČI

Poglavje 1 Premija za trdo pšenico posebne kakovosti

Poglavje 2 Premija za stročnice

Poglavje 3 Posebno plačilo za riž

Poglavje 4 Plačilo na površino za lupinarje

Poglavje 5 Pomoč za energetske rastline

Poglavje 6 Pomoč za škrobni krompir

Poglavje 7 Mlečna premija in dodatna plačila

Poglavje 8 Posebna regionalna pomoč za poljščine

Poglavje 9 Pomoč za seme

Poglavje 10 Plačilo na površino za poljščine

Poglavje 11 Premije za ovce in koze

Poglavje 12 Plačila za govedo in teleta

Poglavje 13 Pomoč za zrnate stročnice

NASLOV V PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

PRILOGA I Seznam shem podpore, ki izpolnjujejo kriterije, določene v členu 1

PRILOGA II Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 12(2)

PRILOGA III Predpisane zahteve ravnanja, navedene v členih 3 in 4

PRILOGA IV Dobri kmetijski in okoljski pogoji, navedeno v členu 5

PRILOGA V Združljive sheme podpore, navedene v členu 26

PRILOGA VI Seznam neposrednih plačil v povezavi z enotnim plačilom, navedenim v členu 33

PRILOGA VII Izračun referenčnega zneska, navedenega v členu 37

PRILOGA VIII Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 41

PRILOGA IX Seznam poljščin, navedenih v členu 66

PRILOGA X Tradicionalna proizvodna območja za trdo pšenico, navedeno v členu 74

PRILOGA XI Seznam vrst semen, navedenih v členu 99

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36, 37 in 299(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Določiti je treba skupne pogoje za neposredna plačila iz različnih shem dohodkovne podpore v okviru skupne kmetijske politike.

(2) Celotno plačilo neposredne pomoči mora biti pogojeno z izpolnitvijo pravil v zvezi s kmetijskim zemljiščem, kmetijsko proizvodnjo in dejavnostjo. Namen teh pravil je vključiti v skupne ureditve trgov osnovne standarde za okolje, varno hrano, zdravje in dobro počutje živali ter dobre kmetijske in okoljske pogoje. Če ti osnovni standardi niso izpolnjeni morajo države članice v celoti ali delno odvzeti neposredno pomoč na podlagi sorazmernih, objektivnih in stopnjevitih meril. Tak odvzem ne vpliva na sankcije, ki so določene ali ki bodo določene v drugih določbah zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

(3) Da bi se izognili opuščanju kmetijskih zemljišč in da bi zagotovili, da se ta obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, je treba uvesti standarde, katerih podlaga so lahko ali pa ne predpisi držav članic. Zato je primerno ustanoviti okvir Skupnosti, v katerem lahko države članice sprejmejo standarde ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij vključno z razmerami prsti in podnebja ter obstoječimi sistemi kmetovanja (raba zemljišč, kolobar, načini kmetovanja) in strukturami kmetijskih gospodarstev.

(4) Ker imajo trajni travniki ugoden učinek na okolje je primerno sprejeti ukrepe za spodbuditev ohranjevanja obstoječih trajnih travnikov, da ne bi prišlo do množičnega spreminjanja njihove namembnosti v orna zemljišča.

(5) Da bi dosegli boljšo uravnoteženost med tistimi orodji politike, katerih namen je spodbuditi trajnostno kmetijstvo, in tistimi, katerih namen je spodbuditi razvoj podeželja, je treba uvesti sistem postopnega obveznega zmanjševanja neposrednih plačil po vsej Skupnosti od leta 2005 do leta 2012. Vsa neposredna plačila, ki presegajo določene zneske, je treba vsako leto zmanjšati za določen odstotek. Tako dobljene prihranke je treba uporabiti za financiranje ukrepov za razvoj podeželja in jih razdeliti med države članice glede na objektivna merila, ki jih je treba določiti. Pri tem pa je primerno določiti, da se določen odstotek teh zneskov ohrani v državah članicah, kjer se ustvari. Do leta 2005 lahko države članice še naprej uporabljajo trenutno neobvezno modulacijo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1259/1999 z dne 17. maja 1999 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike [4].

(6) Da bi zagotovili, da zneski za financiranje skupne kmetijske politike (podnaslov 1a) ustrezajo letnim zgornjim mejam, določenim v finančnih perspektivah, je primerno predvideti finančni mehanizem za prilagoditev neposrednih plačil, kjer je to potrebno. Prilagoditev neposredne podpore je treba določiti, kadar predvidevanja kažejo, da je v danem proračunskem letu prekoračen podnaslov 1a z varnostno mejo v višini 300 milijonov EUR.

(7) Glede na strukturne prilagoditve, ki izhajajo iz odprave intervencije za rž, je primerno določiti prehodne ukrepe za nekatere regije, kjer se proizvaja rž, ki se financirajo z delom zneskov, ustvarjenih z modulacijo.

(8) Da bi kmetom pomagali izpolniti standarde modernega visoko kakovostnega kmetijstva, morajo države članice ustanoviti celovit sistem, ki ponuja svetovanje komercialnim kmetijam. Sistem kmetijskega svetovanja naj bi pomagal kmetom, da bolje spoznajo evidenco blaga in postopke na kmetiji, povezane z okoljem, varno hrano ter zdravjem in dobrim počutjem živali, ne da bi kakor koli vplival na njihovo obveznost in odgovornost spoštovanja teh standardov.

(9) Da bi pospešili uvedbo sistema kmetijskega svetovanja, bi bilo treba določiti rok, v katerem bi morale države članice uvesti ta sistem. Vstop v sistem bi moral biti za kmete prostovoljen, prednost pa bi morali imeti tisti, ki v direktnih plačilih prejmejo več od določenega zneska na leto. Ker je za ta sistem značilno, da nudi nasvete kmetom, je primerno, da se informacije, pridobljene med dejavnostjo svetovanja, obravnavajo kot zaupne, razen v primerih resnih kršitev zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

(10) Države članice morajo v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [5] sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so transakcije, ki se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), dejansko izvedene in pravilno izvršene, ter da preprečijo in obravnavajo nepravilnosti.

(11) Da bi izboljšali učinkovitost in uporabnost administrativnih in kontrolnih mehanizmov je treba prilagoditi sistem, uveden z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za nekatere sheme pomoči Skupnosti [6], tako, da se vključijo shema enotnega plačila, sheme podpore za trdo pšenico, stročnice, energetske rastline, riž, krompirjev škrob, lupinarje, mleko, seme in zrnate stročnice ter posebne regionalne pomoči kakor tudi kontrolo nad uporabo pravil navzkrižne skladnosti, modulacije in sistema kmetijskega svetovanja. Predvideti je treba tudi možnost, da se kasneje vključijo druge sheme pomoči.

(12) Za namene učinkovite kontrole in preprečevanja vlaganja večkratnih zahtevkov za pomoč različnim plačilnim agencijam v eni državi članici mora vsaka država članica ustanoviti enotni sistem za evidenco identitete kmetov, ki vlagajo zahtevke za pomoč v okviru integriranega sistema.

(13) Različne sestavine integriranega sistema so namenjene bolj učinkovitejši administraciji in kontroli. Zato bi morale biti države članice v primeru shem Skupnosti, ki niso zajeti v tej uredbi, pooblaščene, da uporabijo navedeni sistem pod pogojem, da na noben način ne ravnajo v nasprotju z zadevnimi določbami.

(14) Glede na zapletenost sistema in veliko število zahtevkov za pomoč, ki jih je treba obravnavati, je nujno, da se uporabijo ustrezni tehnični viri ter ustrezne administrativne in kontrolne metode. Zato bi moral integriran sistem v vsaki državi članici imeti računalniško vodeno bazo podatkov, sistem identifikacije enot rabe ali poljin, zahtevke kmetov za pomoč, usklajen sistem kontrole ter, v shemi enotnega plačila, sistem za identifikacijo in evidenco pravic do plačila.

(15) Da bi omogočili obdelavo zbranih podatkov in njihovo uporabo za preverjanje zahtevkov za pomoč je treba uvesti računalniško vodene baze podatkov visoke zmogljivosti, ki omogočajo zlasti izvajanje navzkrižnega preverjanja.

(16) Identifikacija enot rabe ali poljin je ključni element za pravilno uporabo shem, ki so povezani s površino. Izkušnje so pokazale, da imajo obstoječe metode nekatere pomanjkljivosti. Zato je treba predvideti uvedbo sistema identificiranja s pomočjo daljinskega zaznavanja, kadar je to potrebno.

(17) Zaradi poenostavitve bi bilo treba države članice pooblastiti, da določijo vlaganje enotnega zahtevka za več shem pomoči in da zamenjajo letne zahtevke s trajnimi zahtevki, ki jih je treba le letno potrditi.

(18) Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da uporabijo zneske, ki se ustvarijo zaradi znižanj plačil v okviru modulacije za nekatere dodatne ukrepe v okviru podpore za razvoj podeželja, predvidene z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) [7].

(19) Ker zneskov, ki bodo ustvarjeni kot posledica navzkrižne skladnosti, ni mogoče dovolj vnaprej predvideti za uporabo za dodatne ukrepe v okviru podpore za razvoj podeželja, jih je treba knjižiti v dobro Jamstvenega oddelka EKUJS, z izjemo določenega odstotka, ki naj bi ga ohranile države članice.

(20) Plačila, predvidena s shemami podpore Skupnosti, morajo pristojni državni organi prejemnikom plačati v celoti, pri čemer se odštejejo vsa znižanja, predvidena s to uredbo, ter v predpisanih rokih.

(21) Sheme podpore v okviru skupne kmetijske politike predvidevajo neposredno dohodkovno podporo, zlasti z namenom, da se kmetijski skupnosti zagotovi primeren življenjski standard. Ta cilj je tesno povezan z ohranitvijo podeželja. Da bi se izognili neprimernim dodelitvam sredstev Skupnosti se podpora ne bi smela izplačati kmetom, ki so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil.

(22) Skupne sheme podpore je treba prilagoditi razvojem, in sicer, kadar je potrebno, v kratkih rokih. Prejemniki se zato ne morejo zanašati na nespremenljivost pogojev za podporo in morajo biti pripravljeni na možen pregled shem glede na tržni razvoj.

(23) Glede na znatne proračunske posledice podpore v obliki neposrednih plačil in da bi se njihov vpliv bolje ocenil je treba sheme Skupnosti ustrezno oceniti.

(24) Povečevanje konkurenčnosti kmetijstva Skupnosti in spodbujanje kakovosti hrane in okoljskih standardov imata za nujno posledico znižanje institucionalnih cen za kmetijske proizvode in povišanje stroškov proizvodnje za kmetijska gospodarstva v Skupnosti. Da bi dosegli te cilje in spodbudili bolj tržno usmerjeno in trajnostno kmetijstvo je treba dokončati prehod iz podpore za proizvodnjo na podporo za proizvajalce z uvedbo sistema nevezane dohodkovne podpore za vsako kmetijo. Čeprav bodo zaradi take nevezanosti dejanski zneski, plačani kmetom, ostali nespremenjeni, se bo znatno povečala učinkovitost dohodkovne pomoči. Zato je primerno, da je enotno plačilo na kmetijo pogojeno z upoštevanjem navzkrižne skladnosti okolja, varne hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter ohranitve kmetij in dobre kmetijske in okoljske pogoje.

(25) Tak sistem bi moral združiti več obstoječih neposrednih plačil, ki jih kmet prejme iz različnih shem, v enotno plačilo, ki se določi na podlagi prejšnjih pravic v referenčnem obdobju ob upoštevanju celotne izvedbe ukrepov, ki jih je uvedla Agenda 2000, in sprememb zneskov pomoči, določenih v tej uredbi.

(26) Ker bodo koristi zaradi administrativne poenostavitve večje, če je vključenih več sektorjev, bi morala shema v prvi fazi zajeti vse proizvode, vključene v režim poljščin, kakor tudi zrnate stročnice, seme, govedo in ovce. V shemo bi morala prav tako biti vključena revidirana plačila za riž in trdo pšenico kakor tudi plačila v mlečnem sektorju, ko se bo reforma v celoti izvedla. V shemo je treba vključiti še plačila za škrobni krompir in posušeno krmo, med tem ko je treba ohraniti ločena plačila za predelovalno industrijo.

(27) Določiti je treba posebne ukrepe za konopljo, da se zagotovi, da se nezakonite pridelke ne more skriti med pridelke, upravičene do enotnega plačila, kar bi lahko škodljivo vplivalo na skupno tržno ureditev za konopljo. Zato je treba zagotoviti, da se plačila na površino dodelijo le za površine, posajene s sortami konoplje, ki nudijo določena zagotovila glede vsebnosti psihotropnih snovi. Sklicevanja na posebne ukrepe, predvidene z Uredbo Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 2000 o skupni ureditvi trgov za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna [8], je treba primerno prilagoditi.

(28) Da bi se kmetje lahko svobodno odločali o tem, kaj bodo pridelovali na svoji zemlji, vključno s proizvodi, ki še vedno sodijo v vezano podporo, s čemer povečujejo tržno usmerjenost, enotno plačilo ne bi smelo biti pogojeno s proizvajanjem katerega koli določenega proizvoda. Vendar pa bi bilo treba, da bi se izognili izkrivljanju konkurence, nekatere proizvode izključiti iz proizvodnje na upravičenih zemljiščih.

(29) Da bi določili znesek, do katerega bi moral biti kmet upravičen v okviru nove sheme, se je primerno sklicevati na zneske, ki so mu bili dodeljeni med referenčnim obdobjem. Ustanoviti je treba nacionalno rezervo za upoštevanje posebnih razmer. Ta rezerva se lahko uporabi tudi za lažjo udeležbo novih kmetov v shemi. Enotno plačilo je treba določiti na ravni kmetije.

(30) Celoten znesek, do katerega je kmetija upravičena, je treba razdeliti (pravice do plačila) in povezati z določenim številom upravičenih hektarjev, ki ga je treba določiti, da se omogoči prenos pravic do premije. Da bi se izognili špekulativnim prenosom, ki bi povzročili kopičenje pravic do plačila brez ustrezne kmetijske podlage je pri dodeljevanju pomoči primerno določiti povezavo med pravicami in določenim številom upravičenih hektarjev kakor tudi možnost omejitve prenosa pravic v regiji. Določiti je treba posebne določbe za pomoč, ki ni neposredno povezana z območjem, ob upoštevanju posebnih razmer v ovčjereji in kozjereji.

(31) Da bi zagotovili, da skupna raven podpore in pravic ne presega trenutnih proračunskih omejitev na ravni Skupnosti ali na nacionalni ravni ter, kjer je to primerno, na regionalni ravni, je primerno določiti nacionalne zgornje meje, ki se izračunajo kot vsota vseh sredstev, dodeljenih v vsaki državi članici za plačilo pomoči v okviru ustreznih shem podpor, med referenčnim obdobjem in ob upoštevanju kasnejših prilagoditev. Pri prekoračitvi zgornje meje je treba predvideti sorazmerna znižanja.

(32) Da bi ohranili ugodne učinke prahe za kontrolo dobave in okrepili njene ugodne učinke za okolje v okviru novega sistema podpore, bi bilo treba ohraniti pogoje prahe za orna zemljišča.

(33) Da bi se lahko države članice prilagodile posebnim razmeram, bi morale imeti možnost, da opredelijo določeno ravnotežje med individualnimi pravicami do plačila in regionalnimi ali nacionalnimi povprečji ter med obstoječimi plačili in enotnim plačilom. Predvideti je treba posebno odstopanje od prepovedi gojenja sadja in zelenjave vključno z namiznim krompirjem, da v primeru regionalizacije ne bi prišlo do motnje proizvodnje, medtem ko bi se kakršni koli učinki na izkrivljanje konkurence zmanjševali na najnižjo raven. Da bi se upoštevale posebne kmetijske razmere države članice je primerno tudi predvideti možnost, da lahko država članica zaprosi za prehodno obdobje za izvajanje sheme enotnega plačila, pri čemer pa se še naprej upoštevajo proračunske zgornje meje, določene za shemo enotnega plačila. V primeru resnega izkrivljanja konkurence med prehodnim obdobjem in da bi zagotovili spoštovanje mednarodnih obveznosti Skupnosti je primerno zagotoviti, da lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za obvladovanje takih situacij.

(34) V primeru neobveznega ali prehodnega izvajanja je za zaščito upravičenih pričakovanj kmetov primerno določiti datum, do katerega morajo države članice sprejeti odločitev glede uporabe sheme enotnega plačila. Poleg tega je treba, da bi zagotovili nadaljevanje trenutnih shem, določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči, Komisiji pa prepustiti določitev izvedbenih pravil.

(35) Da bi se ohranila vloga proizvodnje trde pšenice v tradicionalnih proizvodnih območjih in okrepilo dodeljevanje pomoči za trdo pšenico, ki izpolnjuje določene minimalne zahteve glede kakovosti, je v prehodnem obdobju primerno zmanjšati trenuten specifičen dodatek za trdo pšenico v tradicionalnih območjih in odpraviti posebno pomoč v določenih območjih. Do te pomoči bi moralo biti upravičeno le gojenje za pridelavo trde pšenice za uporabo v proizvodnji pšeničnega zdroba in testenin.

(36) Da bi okrepili vlogo beljakovinsko bogatih stročnic in spodbudili povečanje proizvodnje teh poljščin, je primerno predvideti dodatno plačilo za kmete, ki proizvajajo te poljščine. Da bi zagotovili pravilno uporabo nove sheme, je treba določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči. Če se največja zajamčena površina prekorači, je treba določiti največjo zajamčeno površino in uporabiti sorazmerna zmanjšanja.

(37) Da bi se ohranila vloga proizvodnje riža v tradicionalnih proizvodnih območjih, je primerno predvideti dodatno plačilo za proizvajalce riža. Da bi zagotovili pravilno uporabo nove sheme, je treba določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči. Če se površine prekoračijo, je treba določiti je treba nacionalne osnovne površine in uporabiti zmanjšanja, če se površine prekoračijo.

(38) Določiti je treba nove ureditve za podporo za lupinarje, da bi se izognili možnim opustitvam proizvodnje lupinarjev v tradicionalnih območjih in kasnejšim negativnim posledicam za okolje, podeželje, družbo in gospodarstvo. Da bi zagotovili pravilno uporabo novih ureditev, je treba določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči vključno z minimalno gostoto dreves in velikostjo parcel. Za namene upoštevanja posebnih potreb bi morale države članice imeti možnost, da zagotovijo dodatno pomoč.

(39) Da bi se izognili prekoračitvi proračuna, je treba določiti največjo zajamčeno površino in uporabiti sorazmerna znižanja, če se največja zajamčena površina prekorači, predvsem v državah članicah, ki so prekoračile svoje površine. Da bi zagotovili uravnoteženo uporabo v vsej Skupnosti je treba to površino dodeliti sorazmerno s površinami za proizvodnjo lupinarjev v državah članicah. Države članice bi morale biti odgovorne za dodeljevanje površin na svojih ozemljih. Površine, za katere veljajo načrti za izboljšanje, ne smejo biti upravičene do pomoči v okviru nove sheme, dokler načrt ne preneha veljati.

(40) Da bi izkoristili uspešnost načrtov za izboljšanje pri prerazvrstitvah dobave lahko države članice upravičenost do pomoči Skupnosti in nacionalne pomoči pogojujejo s članstvom v organizacijah proizvajalcev. Da bi se izognili motnjam je treba zagotoviti nemoten prehod na novo shemo.

(41) Trenutno podpora energetskim rastlinam izvira iz možnosti gojenja industrijskih poljščin na zemljišču v prahi. Energetske rastline zavzemajo največji delež proizvodnje poljščin, ki niso hrana, na zemljišču v prahi. Določiti je treba posebno pomoč za energetske rastline z namenom povečanja nadomestitve ogljikovega dioksida. Določiti je treba največjo zajamčeno površino in uporabiti sorazmerna zmanjšanja, če se največja zajamčena površina prekorači. Določbe je treba pregledati po predpisanem obdobju ob upoštevanju izvajanja pobude Skupnosti za biogoriva.

(42) Da bi ohranili proizvodnjo škroba v tradicionalnih proizvodnih območjih in priznali vlogo proizvodnje krompirja v agronomskem ciklusu, je primerno predvidetidodatno plačilo za proizvajalce krompirjevega škroba. Poleg tega je treba, glede na to, da se mora sistem plačila za proizvajalce škrobnega krompirja delno vključiti v shemo enotnega plačila, spremeniti Uredbo Sveta (EC) št. 1868/94 z dne 27. julija 1994 o uvedbi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba [9].

(43) Z vključitvijo poljščin, goveda in ovc se shema enotnega plačila razširi na premije, ki se plačujejo v najbolj obrobnih regijah in na Egejskih otokih, da bi dosegli nadaljnjo poenostavitev in da bi se izognili nadaljnji veljavi pravnega in administrativnega okvira za omejeno število kmetov na teh območjih. Da bi ohranili vlogo nekaterih vrst proizvodnje v navedenih regijah Skupnosti pa je primerno predvideti, da se lahko države članice odločijo, da teh plačil ne vključijo v shemo enotnega plačila. Enaka možnost bi morala veljati za dodatna plačila v nekaterih regijah Švedske in Finske ter za pomoč za seme. V teh primerih je treba, da bi zagotovili nadaljevanje trenutnih shem, določiti nekatere pogoje za upravičenost do pomoči, Komisiji pa prepustiti določitev izvedbenih pravil.

(44) Da bi olajšali prehod med trenutnimi shemami za plačila za poljščine in premije za živali na novo shemo enotnega plačila, je primerno predvideti nekatere prilagoditve trenutnim neposrednim plačilom v navedenih sektorjih.

(45) Kmetijska dejavnost na Azorih je zelo odvisna od proizvodnje mleka. Zato je priporočljivo obnoviti in podaljšati ukrepe, sprejete v členu 23 Uredbe (ES) št. 1453/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Azore in Madeiro [10], in glede omejitev proizvodnje določiti odstopanje od nekaterih določb skupne tržne ureditve za mleko in mlečne proizvode za skupno obdobje šestih tržnih let s pričetkom leta 1999/2000, da bi se upoštevala raven razvoja in pogoji lokalne proizvodnje. Ta ukrep bi moral v obdobju svoje veljavnosti sektorju na Azorih omogočiti, da se še naprej prestrukturira, ne da bi posegali na trg z mlekom niti znatno vplivali na pravilno delovanje sheme prelevmanov na ravni Portugalske ali Skupnosti.

(46) Uporaba sheme enotnega plačila na kmetijo bo dejansko pomenila, da program spreminjanja namembnosti zemljišč, ki so trenutno namenjena poljščinam, v zemljišča za ekstenzivno živinorejo na Portugalskem, določen v Uredbi (ES) št. 1017/94 [11], postane brezpredmeten. Uredbo (ES) št. 1017/94 je zato treba razveljaviti z začetkom veljavnosti sheme enotnega plačila.

(47) Zaradi navedenih sprememb in novih določb je treba razveljaviti uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92, (ES) št. 1577/96 z dne 30. julija 1996 o uvedbi posebnega ukrepa v zvezi z nekaterimi zrnatimi stročnicami [12] in (ES) št. 1251/1999 z dne 17. maja 1999 o uvedbi sistema podpor za proizvajalce nekaterih poljščin [13]. Preklicati je treba tudi Uredbo (ES) št. 1259/1999 z izjemo nekaterih določb, ki določajo posebne začasne in neobvezne režime.

(48) Posebne določbe v zvezi z neposrednimi plačili v uredbah Sveta (EGS) št. 2358/71 z dne 26. oktobra 1971 o skupni ureditvi trga za semena [14], št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za majhne otoke v Egejskem morju [15], (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso [16], (ES) št. 1452/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode v korist francoskih čezmorskih departmajev [17], (ES) št. 1454/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode v korist Kanarskih otokov [18] in(ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso [19] so postale brezpredmetne in bi jih bilo zato treba črtati.

(49) Ob uveljavitvi te uredbe Skupnost sestavlja 15 držav članic. Ob upoštevanju dejstva, da bodo v skladu s Pristopno pogodbo iz leta 2003 nove države članice pristopile 1. maja 2004, je to uredbo treba prilagoditi glede na datum pristopa v skladu s postopkom, predvidenim z navedeno pogodbo, da bi se lahko uporabljala v novih državah članicah.

(50) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvrševanje izvedbenih pooblastil, ki so bila prenesena na Komisijo [20] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa:

- skupna pravila o neposrednih plačilih iz shem dohodkovne podpore v okviru skupne kmetijske politike, ki se financirajo iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), naštetih v Prilogi I, razen tistih, ki so predvidena z Uredbo (ES) št. 1257/1999;

- dohodkovno podporo za kmete (v nadaljnjem besedilu: "shema enotnega plačila");

- sheme podpore za kmete, ki proizvajajo trdo pšenico, stročnice, riž, lupinaje, energetske rastline, škrobni krompir, mleko, seme, poljščine, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso ter zrnate stročnice.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) "kmet" je fizična ali pravna oseba oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je združenju in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja na ozemlju Skupnosti, kot je navedeno v členu 299 Pogodbe, in ki opravlja kmetijsko dejavnost,

(b) "kmetijsko gospodarstvo" so vse proizvodne enote, s katerimi upravlja kmet in ki se nahajajo na ozemlju iste države članice,

(c) "kmetijska dejavnost" je proizvodnja, vzreja ali gojenje kmetijskih proizvodov vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali ali ohranjanje zemljišča po dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, določeno v členu 5,

(d) "neposredno plačilo" je plačilo, dodeljeno neposredno kmetom v okviru ene od shem dohodkovne podpore iz Priloge I,

(e) "plačila v danem koledarskem letu" ali "plačila v referenčnem obdobju" so plačila, ki so ali ki bodo odobrena v zvezi z zadevnim(i) letom(i), vključno z vsemi plačili v zvezi z drugimi obdobji, ki se začnejo v navedenem(ih) koledarskem(ih) letu(ih),

(f) "kmetijski proizvodi" so proizvodi, navedeni v Prilogi I Pogodbe, vključno z bombažem, vendar z izjemo ribiških proizvodov.

NASLOV II SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE 1 NAVZKRIŽNA SKLADNOST

Člen 3

Glavne zahteve

1. Kmet, ki prejema neposredna plačila, mora spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III v skladu s časovnim razporedom, določenim v navedeni prilogi, ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v členu 5.

2. Pristojni državni organ mora kmetu posredovati seznam predpisanih zahtev ravnanja ter zahtev v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, ki jih je treba spoštovati.

Člen 4

Predpisane zahteve ravnanja

1. Predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III se določijo z zakonodajo Skupnosti na naslednjih področjih:

- javno zdravje, zdravje živali in rastlin,

- okolje,

- dobro počutje živali.

2. Predpisi, navedeni v Prilogi III, se uporabljajo v okviru te uredbe v občasno spremenjenih različicah in, v primeru direktiv, v obliki kot jih izvajajo države članice.

Člen 5

Dobri kmetijski in okoljski pogoji

1. Države članice zagotovijo, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne zahteve za dobre kmetijske in okoljske pogoje na podlagi okvira, določenega v Prilogi IV, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnih območij, vključno z razmerami prsti in podnebja, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjem, načini kmetovanja in strukturami kmetijskih gospodarstev. To ne vpliva na standarde, ki urejajo dobro kmetijsko prakso kot se uporabljajo v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999, niti na kmetijsko-okoljske ukrepe, ki se uporabljajo nad referenčno ravnjo dobre kmetijske prakse.

2. Države članice zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni travniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ostanejo trajni travniki.

Vendar pa lahko država članica v ustrezno utemeljenih okoliščinah odstopa od prvega pododstavka, če sprejme ukrepe, da bi preprečila znatno zmanjšanje skupne površine trajnih travnikov.

Prvi pododstavek ne velja za zemljišča pod trajnimi travniki, ki se bodo pogozdili, če je taka pogozditev skladna z okoljem in ne vključuje plantaže božičnih dreves niti hitro rastočih vrst, ki se gojijo kratkoročno.

Člen 6

Znižanje plačil ali izključitev iz plačil

1. Če kot posledica ukrepanja ali neukrepanja, ki se lahko pripiše neposredno posameznemu kmetu, niso izpolnjene predpisane zahteve ravnanja ali dobri kmetijski in okoljski pogoji, se celotni znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobril v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neizpolnitve, po uporabi členov 10 in 11, zmanjša ali prekliče v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v členu 7.

2. Znižanja ali izključitve iz odstavka 1 se uporabijo le, če je neizpolnitev povezana z:

(a) kmetijsko dejavnostjo ali

(b) kmetijskim zemljiščem gospodarstva, vključno z enotami rabe ali poljinami v prahi.

Člen 7

Podrobna pravila za znižanje ali izključitev

1. Podrobna pravila za znižanja ali izključitve iz člena 6, se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2). V tej zvezi je treba upoštevati resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene neskladnosti, kakor tudi merila, določena v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.

2. Če gre za malomarnost, odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajoče se neskladnosti pa 15 %.

3. Če gre za namerno povzročeno neskladnost, odstotek znižanja načeloma ne sme biti manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se uporablja eno ali več koledarskih let.

4. V vsakem primeru pa celotni znesek znižanj in izključitev za eno koledarsko leto ne sme presegati celotnega zneska iz člena 6(1).

Člen 8

Pregled

Komisija mora najkasneje do 31. decembra 2007 predložiti poročilo o uporabi sistema navzkrižne skladnosti, kateremu mora po potrebi priložiti ustrezne predloge, predvsem z namenom spremembe seznama predpisanih zahtev ravnanja, navedenih v Prilogi III.

Člen 9

Zneski, ki izhajajo iz navzkrižne skladnosti

Znesek, ki se ustvari zaradi uporabe tega poglavja, je treba knjižiti v dobro Jamstvenega oddelka EKUJS. Država članica lahko zadrži 25 % tega zneska.

POGLAVJE 2 MODULACIJA IN FINANČNA DISCIPLINA

Člen 10

Modulacija

1. Vsi zneski neposrednih plačil, ki naj bi se odobrili v danem koledarskem letu kmetu v dani državi članici, se znižajo za vsako leto do leta 2012 za naslednje odstotke:

- 2005: 3 %,

- 2006: 4 %,

- 2007: 5 %,

- 2008: 5 %,

- 2009: 5 %,

- 2010: 5 %,

- 2011: 5 %,

- 2012: 5 %.

2. Zneski, ki se ustvarijo zaradi uporabe znižanj iz odstavka 1, so po odbitku celotnih zneskov, predvidenih v Prilogi II, na razpolago kot dodatna podpora Skupnosti za ukrepe v okviru programiranja razvoja podeželja, ki se financira iz Jamstvenega oddelka EKUJS v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

3. Znesek, ki ustreza eni odstotni točki, se dodeli državi članici, kjer so bili ustvarjeni ustrezni zneski. Ostali zneski se dodelijo zadevnim državam članicam v skladu s postopkom iz člena 144(2) na podlagi naslednjih meril:

- kmetijska površina,

- zaposlenost v kmetijstvu,

- bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po kupni moči.

Vendar pa vsaka država članica prejme najmanj 80 % celotnih zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v tej državi članici.

4. Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 3 se v primeru, ko je v državi članici delež rži kot del celotne proizvodnje žit v tej državi članici povprečno presegal 5 % med obdobjem od leta 2000 do leta 2002 in je njen delež celotne proizvodnje rži v Skupnosti presegel 50 % v istem obdobju, tej državi članici ponovno dodeli vsaj 90 % zneskov, ustvarjenih zaradi modulacije v zadevni državi članici, do vključno leta 2013.

V takem primeru mora biti brez vpliva na možnost, predvideno s členom 69, vsaj 10 % zneska, dodeljenega zadevni državi članici, na voljo za ukrepe, navedene v odstavku 2 tega člena v regijah pridelave rži.

V tem odstavku "žita" pomenijo žita, navedena v Prilogi IX.

5. Odstavek 1 se ne uporablja za neposredna plačila, ki se odobrijo kmetom v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter na Kanarskih in Egejskih otokih.

Člen 11

Finančna disciplina

1. Z začetkom od proračuna za leto 2007 se z namenom, da bi zagotovili, da zneski za financiranje skupne kmetijske politike, trenutno pod podnaslovom 1a (tržni ukrepi in neposredne pomoči), ustrezajo letnim zgornjim mejam, določenim v Sklepu predstavnikov vlad držav članic, ki so se 18. novembra 2002 sestali v okviru Sveta, glede sklepov Evropskega sveta, ki je 24. in 25. oktobra 2002 zasedal v Bruslju, določi prilagoditev neposrednih plačil, kadar predvidevanja kažejo, da bodo v danem proračunskem letu prekoračeni zneski, predvideni v podnaslovu 1a, ob upoštevanju meje v višini 300 milijonov EUR pod predvidenimi zneski in pred uporabo modulacije, določene v členu 10(2). To ne vpliva na finančne perspektive za obdobje od leta 2007 - 2013.

2. Svet na predlog Komisije, ki ga predstavi najkasneje do 31. marca v koledarskem letu, za katero veljajo prilagoditve iz odstavka 1, določi prilagoditve najkasneje do 30. junija v koledarskem letu, za katero veljajo.

Člen 12

Dodaten znesek pomoči

1. Dodaten znesek pomoči se odobri kmetom, ki prejemajo neposredna plačila v skladu s to uredbo.

Dodaten znesek pomoči je enak znesku, ki se dobi z uporabo odstotkov znižanja za tisto koledarsko leto v skladu s členom 10 za prvih 5000 EUR neposrednih plačil ali manj.

2. Celotni dodatni zneski pomoči, ki se lahko odobrijo v državi članici v koledarskem letu, ne smejo presegati zgornjih mej, določenih v Prilogi II. Kadar je potrebno države članice preidejo na linearno odstotno uskladitev dodatnih zneskov pomoči, da bi se držale zgornjih mej, določenih v Prilogi II.

3. Za dodaten znesek pomoči ne veljajo znižanja iz člena 10.

4. Z začetkom od proračuna za leto 2007 Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) pregleda zgornje meje, določene v Prilogi II, da bi upoštevala strukturne spremembe kmetijskih gospodarstev.

POGLAVJE 3 SISTEM KMETIJSKEGA SVETOVANJA

Člen 13

Sistem kmetijskega svetovanja

1. S 1. januarjem 2007 države članice vzpostavijo sistem svetovanja kmetom glede upravljanja z zemljišči in s kmetijami (v nadaljnjem besedilu "sistem kmetijskega svetovanja"), ki ga vodi en ali več imenovanih organov ali zasebnih subjektov.

2. Svetovalna dejavnost zajema vsaj predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje iz Poglavja I.

Člen 14

Pogoji

1. Kmetje lahko sodelujejo v sistemu kmetijskega svetovanja prostovoljno.

2. Države članice dajo prednost kmetom, ki prejemajo več kot 15000 EUR neposrednih plačil na leto.

Člen 15

Obveznosti odobrenih zasebnih subjektov in imenovanih organov

Brez vpliva na nacionalno zakonodajo v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov, države članice zagotovijo, da zasebni subjekti in imenovani organi iz člena 13 ne razkrijejo osebnih ali posameznikovih informacij in podatkov, ki jih pridobijo med dejavnostjo svetovanja, drugim osebam, razen kmetu, ki upravlja zadevno kmetijsko gospodarstvo, z izjemo kakršne koli nepravilnosti ali kršitve, ki je ugotovljena med njihovo dejavnostjo, in ki je zajeta v obveznosti, določeni v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji, o obveščanju javne oblasti, zlasti v primeru kaznivih dejanj.

Člen 16

Pregled

Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 predloži poročilo o uporabi sistema kmetijskega svetovanja, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge za obvezno sodelovanje v sistemu.

POGLAVJE 4 INTEGRIRAN ADMINISTRATIVNI IN KONTROLNI SISTEM

Člen 17

Področje uporabe

Vsaka država članica vzpostavi integrirani administrativni in kontrolni sistem, v nadaljnjem besedilu: "integrirani sistem".

Integrirani sistem se uporablja za sheme podpor, vzpostavljene v skladu z naslovi III in IV te uredbe ter členom 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999.

V potrebnem obsegu se uporablja tudi za administracijo in kontrolo pravil, določenih v poglavjih 1, 2 in 3.

Člen 18

Elementi integriranega sistema

1. Integriran sistem vsebuje naslednje elemente:

(a) računalniško zbirko podatkov,

(b) identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine,

(c) sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila iz člena 21,

(d) zahtevke za pomoč,

(e) integriran kontrolni sistem,

(f) enoten sistem za registracijo identitete vsakega kmeta, ki vloži zahtevek za pomoč.

2. V primeru uporabe členov 67, 68, 69, 70 in 71 integrirani sistem zajema sistem identifikacije in registracije živali, vzpostavljen v skladu z Direktivo 92/102/EGS [21] in Uredbo (ES) št. 1760/2000 [22].

Člen 19

Računalniška zbirka podatkov

1. V računalniško zbirko podatkov se za vsako kmetijsko gospodarstvo zapisujejo podatki, pridobljeni iz zahtevkov za pomoč.

Ta zbirka podatkov omogoča zlasti neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za koledarsko in/ali tržno leto od začetka leta 2000.

2. Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane zbirke podatkov, pod pogojem, da se te baze podatkov kakor tudi administrativni postopki za zapisovanje in dostopanje do podatkov, oblikovani homogeno na vsem ozemlju države članice in da so medsebojno združljivi, tako da omogočajo navzkrižno preverjanje.

Člen 20

Identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine

Identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine se vzpostavi na podlagi kart in katastrskih dokumentov ali drugih kartografskih virov. Pri tem se uporabljajo tehnike računalniškega geografskega informacijskega sistema vključujoč po možnosti zračne ali prostorskimi ortoposnetke z enotnim standardom, ki zagotavlja natančnost, ki ustreza kartografskemu merilu najmanj 1:10000.

Člen 21

Sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila

1. Vzpostavi se sistem za identifikacijo in registracijo pravic do plačila, ki omogoča preverjanje pravic in navzkrižno preverjanje z zahtevki za pomoč in identifikacijskim sistemom za enote rabe ali poljine.

2. Ta sistem omogoča neposreden in takojšen vpogled prek pristojnega organa države članice v podatke za najmanj tri zaporedna predhodna koledarska in/ali tržna leta.

Člen 22

Zahtevki za pomoč

1. Vsako leto kmet vloži zahtevek za neposredna plačila, za katerega velja integriran sistem, pri čemer navede, kadar je primerno:

- vse enote rabe ali poljine gospodarstva,

- število in znesek pravic do plačila,

- vse druge informacije, predvidene s to uredbo ali ki jih določi zadevna država članica.

2. Država članica lahko določi, da mora zahtevek za pomoč vsebovati le spremembe glede na zahtevek za pomoč, vložen predhodno leto. Država članica razdeli predtiskane obrazce na podlagi ugotovljenih površin iz predhodnega leta, in zagotovi grafični material, ki prikazuje lokacijo teh površin.

3. Država članica lahko določi, da enoten zahtevek za pomoč zajema več shem podpor ali vse sheme podpore iz Priloge I ali druge sheme podpore.

Člen 23

Preverjanje pogojev za upravičenost

1. Države članice opravijo administrativne kontrole zahtevkov za pomoč vključno s preverjanjem upravičenih površin in ustreznih pravic do plačila.

2. Administrativne kontrole se dopolnijo s sistemom preverjanja na kraju samem, da se preveri upravičenost do pomoči. V ta namen države članice sestavijo načrt vzorčenja kmetijskih gospodarstev.

Države članice lahko uporabijo tehnike daljinskega zaznavanja za kontrolo enot rabe ali poljin na kraju samem.

3. Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za usklajevanje kontrol, predvidenih v tem poglavju.

Kadar država članica predvideva prenos nekaterih vidikov dela, ki ga je treba opraviti v skladu s tem poglavjem, na specializirane agencije ali podjetja, imenovani organ zadrži kontrolo nad in odgovornost za to delo.

Člen 24

Znižanja ali izključitve

1. Kadar se ugotovi, da kmet ne izpolnjuje pogojev za upravičenost, ki se nanašajo na odobritev pomoči, predvidene v tej uredbi ali v členu 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999, se brez vpliva na znižanja in izključitve, predvidene v členu 6 te uredbe, za plačilo ali del plačila, ki je odobreno ali se bo odobrilo in za katero so izpolnjeni pogoji za upravičenost, opravijo znižanja in izključitve, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe.

2. Odstotek znižanja se postopoma dviguje glede na resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljenega neskladja do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči za eno ali več koledarskih let.

Člen 25

Kontrola navzkrižne skladnosti

1. Države članice opravljajo kontrolo na kraju samem, da bi preverile, ali kmet izpolnjuje obveznosti, navedene v poglavju 1.

2. Države članice lahko uporabijo svoje obstoječe administrativne in kontrolne sisteme, da zagotovijo upoštevanje predpisanih zahtev ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, kot so opredeljena v poglavju 1.

Ti sistemi, in predvsem sistem za identifikacijo in registracijo živali, določen v skladu z Direktivo 92/102/EGS in Uredbo (ES) št. 1760/2000, morajo biti v smislu člena 26 te uredbe združljivi z integriranim sistemom.

Člen 26

Združljivost

Za namene uporabe shem podpore, navedenih v Prilogi V, morajo države članice zagotoviti, da so administrativni in kontrolni postopki, ki se uporabljajo za te sheme, združljivi z integriranim sistemom v naslednjih vidikih:

(a) računalniško zbirko podatkov,

(b) identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine,

(c) adminsitrativnimi kontrolami.

V ta namen se sistemi vzpostavijo tako, da je brez kakršnih koli težav ali navzkrižij mogoče njihovo skupno delovanje ali izmenjava podatkov med njimi.

Države članica lahko za namene uporabe shem podpor Skupnosti ali nacionalnih shem podpor, ki niso navedene v Prilogi V, vključijo v njihove administrativne in kontrolne postopke eno ali več sestavin integriranega sistema.

Člen 27

Obveščanje in preverjanje

1. Komisijo je treba redno obveščati o uporabi integriranega sistema.

Komisija organizira izmenjavo mnenj v zvezi s tem z državami članicami.

2. Pooblaščeni predstavniki, ki jih imenuje Komisija, lahko potem, ko o tem pravočasno obvestijo pristojne organe, ki jih to zadeva, opravijo:

- kakršen koli pregled ali kontrolo v zvezi z ukrepi, sprejetimi z namenom vzpostavitve in izvajanja integriranega sistema,

- preglede specializiranih agencij in podjetij, navedenih v členu 23(3).

Uradniki iz zadevne države članice lahko sodelujejo pri takih pregledih. Navedena pooblastila za izvajanje pregledov ne vplivajo na uporabo določb nacionalne zakonodaje, v katerih so določeni ukrepi rezervirani za uradnike, ki so posebej določeni z nacionalno zakonodajo. Pooblaščeni predstavniki, ki jih imenuje Komisija, zlasti ne smejo sodelovati v obiskih na domu ali pri uradnih zasliševanjih osumljenih oseb v skladu z nacionalno zakonodajo države članice. Imajo pa dostop do tako pridobljenih informacij.

3. Brez vpliva na odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema lahko Komisija zahteva pomoč specializiranih organov ali oseb, da bi olajšala vzpostavitev, spremljanje in uporabo integriranega sistema in zlasti da bi pristojnim organom držav članic zagotovila tehnično svetovanje, če bi zanj zaprosile.

POGLAVJE 5 DRUGE SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 28

Plačilo

1. Plačila v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se v celoti izplačajo upravičencem, razen kjer ta uredba določa drugače.

2. Plačila se opravijo enkrat letno v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

Dodaten znesek pomoči, naveden v členu 12, pa se izplača najkasneje do 30. septembra v koledarskem letu, ki sledi zadevnemu koledarskemu letu.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena in v skladu s postopkom iz člena 144(2) lahko Komisija:

(a) podaljša rok izplačila za plačila, predvidena v členu 5(1) Uredbe Sveta 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in maščobe [23];

(b) določi predplačila;

(c) države članice glede na proračunski položaj pooblasti, da pred 1. decembrom plačajo predplačila v regijah, kjer so zaradi izjemnih razmer kmetje v hudih finančnih težavah:

- v višini do 50 % plačil,

ali

- v višini do 80 % plačil v primeru, ko so predplačila že predvidena.

Člen 29

Omejitve plačila

Brez vpliva na kakršne koli posebne določbe v posameznih shemah podpore se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, ki so potrebni za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Člen 30

Pregled

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez vpliva na možnost pregleda v katerem koli trenutku glede na razvoj trga in proračunske razmere.

Člen 31

Ocena

Za presojo učinkovitosti plačil v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi I, se opravi ocena teh plačil, s katero se določi njihov učinek glede na njihove cilje in analizira njihov vpliv na ustrezne trge.

Člen 32

Intervencije v skladu z Uredb (ES) št. 1258/1999

Sheme podpore iz Priloge I se obravnavajo kot "intervencija", kot je opredeljena v členu 1(2)(b) in členu 2(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999.

NASLOV III SHEMA ENOTNEGA PLAČILA

POGLAVJE 1 SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 33

Upravičenost

1. Kmetje so upravičeni iz sheme enotnega plačila, če:

(a) jim je bilo odobreno plačilo v referenčnem obdobju, navedenem v členu 38, v okviru vsaj ene izmed shem podpore, navedene v Prilogi VI, ali

(b) so kmetijsko gospodarstvo ali del kmetijskega gospodarstva prejeli kot dejansko ali pričakovano dediščino od kmeta, ki je izpolnjeval pogoje, navedene pod točko (a), ali

(c) so prejeli pravico do plačila iz nacionalne rezerve ali s prenosom.

2. Če kmet, ki mu je bilo odobreno neposredno plačilo v referenčnem obdobju, spremeni svoj pravni status ali ime v tem obdobju ali najkasneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, je upravičen do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmet, ki je prvotno upravljal s kmetijskim gospodarstvom.

3. V primeru združitev v referenčnem obdobju ali najkasneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, je kmet, ki upravlja z novim kmetijskim gospodarstvom, upravičen do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmetje, ki so upravljali s prvotnimi kmetijskimi gospodarstvi.

V primeru cepitev v referenčnem obdobju ali najkasneje do 31. decembra v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, so kmetje, ki upravljajo s kmetijskimi gospodarstvi, pro rata upravičeni do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji, kot kmet, ki je upravljal s prvotnim kmetijskim gospodarstvom.

Člen 34

Uporaba

1. V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila pristojni organ države članice pošlje obrazec zahtevka kmetom, navedenim v členu 33(1)(a), z navedbo:

(a) zneska, navedenega v poglavju 2 (v nadaljnjem besedilu: "referenčni znesek");

(b) števila hektarjev, navedenih v členu 43;

(c) števila in vrednosti pravic do plačila, kot so opredeljene v poglavju 3.

2. Kmetje vložijo zahtevke za shemo enotnega plačila do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najkasneje do 15. maja.

Vendar pa lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) dovoli, da se datum 15. maj v nekaterih območjih, kjer so zaradi izjemnih podnebnih razmer običajni datumi neprimerni, odloži.

3. Razen v primeru višje sile in izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4) se pravice ne dodelijo kmetom, navedenim v členu 33(1)(a) in (b), ter tistim, ki prejemajo pravice do plačila iz nacionalne rezerve, če ne vložijo zahtevka za shemo enotnega plačila do 15. maja prvega leta uporabe sheme enotnega plačila.

Zneski, ustvarjeni iz navedenih nedodeljenih pravic, se vrnejo v nacionalno rezervo, navedeno v členu 42, in se lahko ponovno dodelijo do datuma, ki ga določi država članica, vendar najkasneje do 15. avgusta prvega leta uporabe sheme enotnega plačila.

Člen 35

Dvojni zahtevki

Površina, ki ustreza številu upravičenih hektarjev, kot je določeno v členu 44(2), za katero se vloži zahtevek za enotno plačilo, je lahko tudi predmet zahtevka za katero koli drugo neposredno plačilo kakor tudi za katero koli drugo pomoč, ki ni zajeta v tej uredbi, razen če je določeno drugače.

Člen 36

Plačilo

1. Pomoč v okviru sheme enotnega plačila se izplača glede na pravice do plačila, kot je določeno v poglavju 3, za ustrezno število upravičenih hektarjev, kot je določeno v členu 44(2).

2. Države članice se lahko odločijo kombinirati plačila v okviru sheme enotnega plačila s plačili v okviru katerega koli druge sheme podpore.

POGLAVJE 2 DOLOČITEV ZNESKA

Člen 37

Izračun referenčnega zneska

1. Referenčni znesek je triletno povprečje celotnih zneskov plačil, ki so bila odobrena kmetu v okviru shem podpore, navedenih v Prilogi VI, izračunan in prilagojen v skladu s Prilogo VII v vsakem koledarskem letu referenčnega obdobja, navedenega v členu 38.

2. Z odstopanjem od odstavka 1, kadar kmet prične opravljati kmetijsko dejavnost v referenčnem obdobju, povprečje temelji na plačilih, ki so mu bila odobrena v koledarskem letu ali koledarskih letih, v katerih je opravljal kmetijsko dejavnost.

Člen 38

Referenčno obdobje

Referenčno obdobje zajema koledarska leta 2000, 2001 in 2002.

Člen 39

Uporaba modulacije in navzkrižne skladnosti, določene z Uredbo (ES) št. 1259/1999

Kadar se uporabljata člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 1259/1999 med referenčnim obdobjem, so zneski, navedeni v Prilogi VII, taki, kot bi bili odobreni pred uporabo navedenih členov.

Člen 40

Težavni primeri

1. Z odstopanjem od člena 37 ima kmet, čigar proizvodnja je bila oškodovana med referenčnim obdobjem zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, ki so se pojavile pred ali med navedenim referenčnim obdobjem, pravico zaprositi, da se referenčni znesek izračuna na podlagi koledarskega leta ali koledarskih let v referenčnem obdobju, ko ni bila prizadejana škoda zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin.

2. Če je bila med celotnim referenčnim obdobjem proizvodnja prizadeta zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, država članica izračuna referenčni znesek na podlagi obdobja od leta 1997 do leta 1999. V tem primeru uporablja odstavek 1 s potrebnimi spremembami.

3. O primeru višje sile ali izjemnih okoliščinah, o katerem se pristojen organ prepriča na podlagi ustreznih dokazov, mora zadevni kmet pisno obvestiti organ v roku, ki ga določi vsaka država članica.

4. Višja sila ali izjemne okoliščine prizna pristojen organ v primerih, kot so:

(a) smrt kmeta;

(b) kmetova dolgotrajna nezmožnost za delo;

(c) huda naravna katastrofa, ki resno vpliva na kmetijsko zemljišče gospodarstva;

(d) uničenje prostorov za živali na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(e) epidemija živalske bolezni, ki prizadene del ali vso kmetovo živino.

5. Odstavki 1, 2 in 3 tega člena se s potrebnimi spremembami uporabljajo za kmete, ki so med referenčnim obdobjem morali izpolnjevati kmetijsko-okoljske obveznosti v skladu z Uredbama (EGS) št. 2078/92 [24] in (EC) št. 1257/1999.

V primeru, do so obveznosti zajemale tako referenčno obdobje in obdobje, navedeno v odstavku 2 tega člena, države članice določijo v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, referenčni znesek po podrobnih pravilih, ki jih opredeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 41

Zgornja meja

1. Za vsako državo članico seštevek referenčnih zneskov ne sme presegati nacionalne zgornje meje, navedene v Prilogi VIII.

2. Kadar je potrebno država članica preide na linearno odstotno znižanje referenčnih zneskov, da zagotovi spoštovanje zgornje meje.

Člen 42

Nacionalna rezerva

1. Države članice po odbitku vseh možnih znižanj po členu 41(2) preidejo na linearno odstotno znižanje referenčnih zneskov, da bi ustvarile nacionalno rezervo. To znižanje ne sme presegati 3 %.

2. Nacionalna rezerva poleg tega zajema razliko med zgornjo mejo, navedeno v Prilogi VIII, in seštevkom referenčnih zneskov, ki naj bi se odobrili kmetom v okviru sheme enotnega plačila, pred znižanjem, navedenim v drugem stavku odstavka 1.

3. Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo za prednostno dodelitev referenčnih zneskov kmetom, ki so začeli opravljati kmetijsko dejavnost po 31. decembru 2002 ali v letu 2002, vendar niso prejeli nobenega neposrednega plačila v navedenem letu, v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence.

4. Države članice uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, določile referenčne zneske za kmete, ki so se znašli v posebnih razmerah, kot jih opredeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

5. Države članice lahko uporabijo nacionalno rezervo z namenom, da bi določile v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, referenčne zneske za kmete na območjih, na katerih se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja, povezani z določeno obliko javne intervencije, ki so namenjeni preprečitvi opuščanja zemljišč in/ali kompenzaciji določene škode, ki jo utrpijo kmetje na navedenih območjih.

6. Pri uporabi odstavkov 3 do 5 lahko države članice povečajo znesek na enoto v mejah regionalnega povprečja vrednosti pravic, in/ali število pravic, dodeljenih kmetom.

7. Države članice preidejo na linearno znižanje pravic, v kolikor njihova nacionalna rezerva ne zadostuje za pokrivanje primerov iz odstavkov 3 in 4.

8. Razen v primeru prenosa na podlagi dejanske ali pričakovane dediščine in z odstopanjem od člena 46, se pravice, določene z uporabo nacionalne rezerve, ne prenesejo pet let od njihove dodelitve.

Z odstopanjem od člena 45(1) se vsaka pravica, ki se ni uporabila med vsakim letom petletnega obdobja, takoj vrne v nacionalno rezervo.

9. Z odstopanjem od členov 33 in 34 se v primeru, če se kmetijsko gospodarstvo, del kmetijskega gospodarstva ali pravice do premije prodajo ali oddajo v zakup za šest let ali več med referenčnim obdobjem ali najkasneje 29. septembra 2003, del pravic, ki naj bi se dodelile prodajalcu ali zakupodajalcu, lahko vrne v nacionalno rezervo pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

POGLAVJE 3 PRAVICE DO PLAČILA

Oddelek 1 Pravice do plačila na površino

Člen 43

Določitev pravic do plačila

1. Brez vpliva na člen 48 kmet prejme pravico do plačila na hektar, ki se izračuna tako, da se referenčni znesek deli s triletnim povprečnim številom vseh hektarjev, na podlagi katerih je imel kmet med referenčnim obdobjem pravico do neposrednih plačil, navedenih v Prilogi VI.

Celotno število pravic do plačila je enako zgoraj navedenemu povprečnemu številu hektarjev.

Vendar pa je v primeru, navedenem v členu 37(2), celotno število pravic do plačila enako povprečnemu številu hektarjev v enakem obdobju, kot se uporabi za določitev referenčnih zneskov, in za te pravice do plačila se uporabi člen 42(8).

2. Število hektarjev, navedeno v odstavku 2, poleg tega zajema še:

(a) v primeru krompirjevega škroba, posušene krme in pomoči za semena iz Priloge VII, število hektarjev, za proizvodnjo katerih je bila odobrena pomoč med referenčnim obdobjem, kot je izračunano v točkah B, D in F Priloge VII;

(b) vsa krmna površina v referenčnem obdobju.

3. Za namen odstavka 2(b) tega člena "krmna površina" pomeni površino kmetijskega gospodarstva, ki je bila celo koledarsko leto v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 [25] na voljo za rejo živali, vključno s površinami v skupni rabi in površinami, ki so se uporabljale za mešano obdelovanje. Krmna površina ne zajema:

- zgradb, gozdov, ribnikov, poti,

- površin, ki se uporabljajo za druge pridelke, ki so upravičeni do pomoči Skupnosti, ali za trajne ali hortikulturne nasade,

- površin, ki izpolnjujejo pogoje za sistem podpor pridelovalcem nekaterih poljščin, ki se uporabljajo za shemo pomoči za posušeno krmo ali za katere velja nacionalna shema ali shema Skupnosti za praho.

4. Pravice do plačila na hektar se ne spreminjajo, razen če je določeno drugače.

Člen 44

Uporaba pravic do plačila

1. Na podlagi vsake pravice do plačila, ki vključuje upravičen hektar, se pridobi pravica do plačila zneska, ki ga določa pravica do plačila.

2. "Upravičen hektar" pomeni vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja kot orno zemljišče in trajni travnik, razen površin, ki se uporabljajo za trajne nasade, gozdove ali nekmetijske dejavnosti.

3. Kmet prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenemu hektarju, ki je vključen v katero koli pravico do plačila. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te parcele na razpolago kmetu najmanj 10 mesecev od datuma, ki ga določi država članica, vendar ne prej kot od 1. septembra v koledarskem letu pred letom vložitve zahtevka za udeležbo v shemi enotnega plačila.

4. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah pooblastijo kmeta, da spremeni svojo prijavo, v kolikor spoštuje število hektarjev, ki ustrezajo njegovim pravicam do plačila, ter pogoje za dodelitev enotnega plačila za zadevno površino.

Člen 45

Neuporabljene pravice do plačila

1. Vsaka pravica do plačila, ki ni bila uporabljena v obdobju 3 let, se dodeli v nacionalno rezervo.

2. Vendar pa se neuporabljene pravice do plačila ne vrnejo v nacionalno rezervo v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4).

Člen 46

Prenos pravic do plačila

1. Pravice do plačila se lahko prenesejo le na drugega kmeta s sedežem v isti državi članici, razen v primeru prenosa na podlagi dejanske ali pričakovane dediščine.

Vendar pa se tudi v primeru dejanske ali pričakovane dediščine lahko pravice do plačila uporabijo le v državi članici, kjer so bile ugotovljene.

Država članica lahko določi, da se pravice do plačila lahko prenesejo ali uporabijo le v isti regiji.

2. Pravice do plačila se lahko prenesejo s prodajo ali katero koli drugo obliko dokončnega prenosa, z ali brez zemljišča. Po drugi strani pa se zakup ali podobne vrste prenosa dovolijo le, če prenos pravic do plačila vključuje prenos ustreznega števila upravičenih hektarjev.

Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, kot je navedeno v členu 40(4), lahko kmet prenese svoje pravice do plačila brez zemljišča le, ko je v smislu člena 44 uporabil najmanj 80 % svojih pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu ali ko seje prostovoljno odrekel v korist nacionalne rezerve vsem pravicam do plačila, ki jih ni uporabil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila.

3. V primeru prodaje pravic do plačila, z ali brez zemljišča, lahko države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti določijo, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo, ali da se njihov znesek na enoto zmanjša v prid nacionalne rezerve v skladu z merili, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Oddelek 2 Pravice do plačila, za katere veljajo posebni pogoji

Člen 47

Plačila, iz katerih izhajajo pravice do plačila, za katere veljajo posebni pogoji

1. Z odstopanjem od členov 43 in 44 se naslednji zneski, ki izhajajo iz plačil, odobrenih v referenčnem obdobju, vključijo v referenčni znesek v skladu s pogoji, določenimi v členu 48 in točki C Priloge VII:

(a) izvensezonska premija, določena v členu 5 Uredbe (ES) št. 1254/1999;

(b) klavna premija, določena v členu 11 Uredbe (ES) št. 1254/1999;

(c) posebna premija za moško govedo in premija za krave dojilje, kadar je bil kmet oproščen zahteve o obremenitvi v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999, če kmet ni zaprosil za ekstenzifikacijsko plačilo, določeno v členu 13 navedene uredbe;

(d) dodatna plačila, določena v členu 14 Uredbe (ES) št. 1254/1999, kadar se plačajo poleg pomoči, določene v točkah (a), (b) in (c) tega odstavka;

(e) pomoči, določene v okviru sheme pomoči za ovce in koze:

- v koledarskih letih 2000 in 2001 v členu 5 Uredbe (ES) št. 2467/98 in v členu 1 Uredbe (EGS) št. 1323/90 [26],

- v koledarskem letu 2002 v členih 4, 5 in 11(1) ter v prvi, drugi in četrti alinei člena 11(2) Uredbe (ES) št. 2529/2001.

2. Z odstopanjem od členov 33, 43 in 44 se z začetkom od leta 2007 zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, kot je določeno v členih 95 in 96, in ki naj bi se odobrili v letu 2007, vključijo v shemo enotnega plačila v skladu s pogoji, določenimi v členih 48 do 50.

Člen 48

Določitev pravic do plačila, za katere veljajo posebni pogoji

Ko so kmetu odobrena plačila iz člena 47, vendar v referenčnem obdobju nima hektarjev, opredeljenih v členu 43, ali upravičenost na hektar predstavlja znesek, ki presega 5000 EUR, je kmet ustrezno upravičen do pravice do plačila:

(a) ki je enaka referenčnemu znesku, ki ustreza neposrednim plačilom, ki so mu bila odobrena v triletnem povprečnem obdobju;

(b) za vsakih 5000 EUR ali del referenčnega zneska, ki ustreza neposrednim plačilom, ki so mu bila odobrena v triletnem povprečnem obdobju.

Člen 49

Pogoji

1. Če ni v tem oddelku drugače določeno, za pravice do plačila, za katere veljajo posebni pogoji, veljajo druge določbe tega naslova.

2. Z odstopanjem od členov 36(1) in 44(1), kmetu, ki ima take pravice do plačila, za katere v referenčnem obdobju ni imel hektarjev, država članica dovoli odstopanje od obveznosti, da zagotovi število upravičenih hektarjev, enako številu pravic, pod pogojem, da ohrani najmanj 50 % kmetijske dejavnosti, ki jo je opravljal v referenčnem obdobju, izražene v glavah velike živine (GVŽ).

V primeru prenosa pravic do plačila ima prevzemnik pravico do tega odstopanja le, če se prenesejo vse pravice do plačila, za katero velja odstopanje.

3. Pravice za plačilo, določene v skladu s členom 48, se ne spreminjajo.

Člen 50

Mlečna premija in dodatna plačila

1. Brez vpliva na člen 48 in z odstopanjem od členov 37 in 43 kmet prejme dodaten znesek na pravico, ki ga dobimo, ko delimo zneske, ki se odobrijo v skladu s členi 95 in 96, s številom pravic, ki jih ima v letu 2007, razen pravic do plačila za praho.

Znesek na enoto vsake pravice do plačila, ki jo ima v letu 2007, se poveča za ta dodatni znesek.

2. V primerih, ko kmet nima nobene pravice se uporabljata člena 48 in 49 s potrebnimi spremembami. V tem primeru za namen uporabe člena 48 izraz "hektarji" pomeni upravičene hektarje, ki jih ima kmet v letu 2007.

POGLAVJE 4 RABA ZEMLJIŠČ V OKVIRU SHEME ENOTNEGA PLAČILA

Oddelek 1 Raba zemljišč

Člen 51

Kmetijska raba zemljišč

Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost, razen za trajne nasade in razen za proizvodnjo proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo [27] in členu 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo [28] in za krompir, razen če je namenjen izdelavi krompirjevega škroba, za katerega se odobri pomoč v skladu s členom 93 te uredbe.

Člen 52

Proizvodnja konoplje

1. V primeru proizvodnje konoplje iz oznake KN 53021000, vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne sme presegati 0,2 %, proizvodnja pa mora biti zajeta v pogodbi ali obveznosti, kot je navedeno v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1673/2000. Države članice ustanovijo sistem preverjanja vsebnosti tetrahidrokanabinola v pridelku, ki se prideluje vsaj na 30 % površin vezanih na konopljo, ki se goji za vlakna, za katero je sklenjena pogodba ali obveznost. Če pa država članica uvede sistem predhodne odobritve za tako pridelavo, mora biti minimum vsaj 20 %.

2. V skladu s postopkom iz člena 144(2) je dodelitev plačil pogojena z uporabo certificiranih semen nekaterih sort in s prijavo površin, vezanih na pridelavo konoplje, ki se goji za vlakna.

Oddelek 2 Pravice za plačilo za praho

Člen 53

Določitev pravic za plačilo za praho

1. Z odstopanjem od členov 37 in 43 te Uredbe se, ko je v referenčnem obdobju za kmeta veljala obveznost, da opusti obdelavo dela zemljišča svojega kmetijskega gospodarstva v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1251/1999, triletni povprečni znesek, ki ustreza plačilu za obvezno praho, izračunano in prilagojeno v skladu s prilogo VII, in triletno povprečno število hektarjev v obvezni prahi ne vključita v določitev pravic, navedenih v členu 43 te uredbe.

2. V primeru, navedenem v odstavku 1, kmet prejme pravico na hektar (v nadaljnjem besedilu "pravica za praho"), ki se izračuna tako, da se deli triletni povprečni znesek za praho s triletnim povprečnim številom hektarjev v prahi, kot je navedeno v odstavku 1.

Celotno število pravic za praho je enako povprečnemu številu hektarjev v obvezni prahi.

Člen 54

Uporaba pravic za praho

1. Na podlagi vsake pravice za praho, ki vključuje hektar, upravičen do pravice za praho, se pridobi pravica do plačila zneska, ki ga določa pravica za praho.

2. Z odstopanjem od člena 44(2) "hektar, upravičen do pravice za praho" pomeni katero koli kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja kot orno zemljišče, razen površin, ki so se na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, uporabljale za trajne nasade, gozdove, nekmetijske dejavnosti ali trajne travnike.

Vendar pa se lahko na podlagi zahtevka, oddanega po 28. juniju 1995, naslednje površine obravnavajo, kot da so v prahi:

- površine v prahi v skladu s členi 22 do 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999, ki se ne uporabljajo v nobene kmetijske niti pridobitne namene, razen tistih, ki so dopustni za druga zemljišča v prahi v skladu s to uredbo, ali

- površine, pogozdene v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

3. Kmetje opustijo pridelavo na hektarjih, upravičenih do pravic za praho.

4. Površine v prahi morajo zajemati najmanj 0,1 ha po velikosti in 10 metrov po širini. Iz ustrezno utemeljenih okoljskih razlogov lahko države članice sprejmejo površine, ki so široke najmanj 5 metrov in velike najmanj 0,05 ha.

5. Države članice lahko pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2), odstopajo od prvega pododstavka odstavka 2 tega člena, če sprejmejo ukrepe za preprečitev kakršnega koli znatnega povečanja celotne kmetijske površine, upravičene do pravic za praho.

6. Z odstopanjem od členov 36(1) in 44(1) se pravice za praho uveljavljajo pred vsemi drugimi pravicami.

7. Obveznost prahe velja še naprej v zvezi s prenesenimi pravicami za praho.

Člen 55

Izvzetje iz prahe

Za kmeta ne velja obveznost iz člena 54, če:

(a) se njegovo celotno kmetijsko gospodarstvo s celotno proizvodnjo upravlja v skladu z obveznostmi, opredeljenimi v Uredbi Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 oorganski pridelavi kmetijskih proizvodov in označbah, ki opozarjajo na tovrstno pridelavo kmetijskih proizvodov in živil [29];

(b) se zemljišče v prahi uporablja za preskrbo materialov za proizvodnjo izdelkov znotraj Skupnosti, ki niso prvotno namenjeni za prehrano ljudi ali živali, pod pogojem, da se uporabljajo učinkoviti kontrolni sistemi.

Člen 56

Uporaba zemljišč v prahi

1. Zemljišče v prahi je treba ohranjati v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, kot je določeno v členu 5.

Brez vpliva na člen 55 se zemljišče v prahi ne sme uporabljati za kmetijske namene niti za proizvodnjo kakršnega koli pridelka za komercialne namene.

2. Na njih se lahko kolobari.

3. Če bo količina stranskih proizvodov, namenjenih živalski krmi ali človeški hrani, ki bo verjetno nastala kot posledica pridelave oljnic na zemljišču v prahi v skladu s členom 55(b), na podlagi predvidenih količin, zajetih v pogodbe, sklenjene s kmeti, presegala 1 milijon ton letno, izraženih v protivrednosti sojine moke, se, da bi omejili tako količino na 1 milijon ton, zmanjša znesek predvidene količine po vsaki pogodbi, ki se lahko uporabi za živalsko krmo ali človeško hrano.

4. Države članice lahko plačajo nacionalno pomoč v višini do 50 % stroškov, povezanih z uvedbo pridelave večletnih poljščin, namenjenih proizvodnji biomase na zemljišču v prahi.

Člen 57

Uporaba drugih določb

Če ni drugače določeno v tem oddelku se za pravice za praho uporabljajo druge določbe iz tega naslova.

POGLAVJE 5 REGIONALNO IN NEOBVEZNO IZVAJANJE

Oddelek 1 Regionalno izvajanje

Člen 58

Regionalna dodelitev zgornje meje, navedene v členu 41

1. Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči, da bo uporabila shemo enotnega plačila, predvideno v poglavjih 1 do 4, na regionalni ravni pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

2. Države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi merili.

Države članice z manj kot tremi milijoni upravičenih hektarjev se lahko obravnavajo kot ena regija.

3. Država članica porazdeli zgornjo mejo, navedeno v členu 41, med regije v skladu z objektivnimi merili.

Člen 59

Regionalizacija sheme enotnega plačila

1. V ustrezno utemeljenih primerih in v skladu z objektivnimi merili lahko države članice razdelijo celoten znesek regionalne zgornje meje, določene v členu 58, ali njen del med vse kmete, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo v zadevni regiji, vključno s tistimi, ki ne izpolnjujejo meril za upravičenost iz člena 33.

2. V takem primeru delitve celotnega zneska regionalne zgornje meje kmetje prejmejo pravice, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se regionalna zgornja meja, določena v členu 58, deli s številom upravičenih hektarjev v smislu člena 44(2), ki so določeni na regionalni ravni.

3. V primeru delne delitve celotnega zneska regionalne zgornje meje kmetje prejmejo pravice, katerih znesek na enoto se izračuna tako, da se ustrezni del regionalne zgornje meje, določene v členu 58, deli s številom upravičenih hektarjev v smislu člena 44(2), ki so določeni na regionalni ravni.

V primeru, ko je kmet upravičen tudi do pravic, izračunanih na podlagi ostalega dela regionalnih zgornjih mej, se regionalni znesek na enoto vsake njegove pravice, razen pravic za praho, poveča za znesek, ki ustreza referenčnemu znesku, ki se deli s številom pravic kmeta, določenih v skladu z odstavkom 4.

Člena 48 in 49 se uporabljata s potrebnimi spremembami.

4. Število pravic na kmeta je enako številu hektarjev, ki jih prijavi v skladu s členom 44(2) v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 40(4).

Člen 60

Uporaba zemljišč

1. Kadar država članica izkoristi možnost, predvideno v členu 59, lahko kmetje z odstopanjem od člena 51 in v skladu z določbami tega člena uporabijo tudi parcele, prijavljene po členu 44(3), za proizvodnjo proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96, ter krompirja, ki ni namenjen izdelavi krompirjevega škroba, za katerega se odobri pomoč po členu 93 te uredbe, z izjemo trajnih nasadov.

2. Država članica določi število hektarjev, ki se lahko uporabijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, tako, da v skladu z objektivnimi merili razdeli povprečno število hektarjev, ki so se uporabljali za proizvodnjo proizvodov iz odstavka 1 na nacionalni ravni med triletnim obdobjem od leta 2000 do leta 2002, med regije, opredeljene v skladu s členom 58(2). Povprečno število hektarjev na nacionalni ravni in število hektarjev na regionalni ravni določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) in na podlagi podatkov, ki jih sporoči država članica.

3. V mejah, določenih po odstavku 2 za zadevno regijo lahko kmet izkoristi možnost iz odstavka 1:

(a) v mejah števila hektarjev, ki jih je uporabil za proizvodnjo proizvodov iz odstavka 1 v letu 2003;

(b) v primeru uporabe členov 40 in 42(4) s potrebnimi spremembami, v mejah števila hektarjev, ki se določijo v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in preprečuje izkrivljanje trga in konkurence.

4. V mejah števila hektarjev, ki ostanejo na razpolago po uporabi odstavka 3, lahko kmetje proizvajajo proizvode iz odstavka 1 na številu hektarjev, razen števila hektarjev iz odstavka 3, v mejah števila hektarjev, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz odstavka 1 v letu 2004 in/ali 2005, pri čemer imajo prednost kmetje, ki so že v letu 2004 proizvajali proizvode v mejah števila hektarjev, uporabljenih v 2004.

V primeru uporabe člena 71 se leti 2004 in 2005 nadomestita v tem zaporedju z letom pred letom uporabe sheme enotnega plačila, in s samim letom uporabe.

5. Za določitev individualnih omejitev iz odstavkov 3 in 4 države članice uporabijo individualne podatke kmeta, če so na razpolago, ali vse druge zadovoljive dokaze, ki jih kmet predloži.

6. Število hektarjev, za katero se v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena ugotovi, da se lahko odobrijo, nikakor ne sme preseči števila upravičenih hektarjev, določenih v členu 44(2), ki so prijavljeni v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila.

7. Odobritev se uporabi v zadevni regiji skupaj z ustrezno pravico do plačila.

8. Komisija najkasneje do leta 2007 Svetu predloži poročilo in po potrebi priloži ustrezne predloge v zvezi z možnimi posledicami izvajanja tega člena s strani držav članic za tržne in strukturne razvoje.

Člen 61

Travinje

V primeru uporabe člena 59 lahko države članice v skladu z objektivnimi merili v okviru regionalnih zgornjih mej ali dela regionalnih zgornjih mej določijo tudi različne vrednosti na enoto pravic, ki se dodelijo kmetom, kot so navedeni v členu 59(1), za hektarje, ki se uporabljajo kot travinje na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, in za vse druge upravičene hektarje ali pa za hektarje, ki se uporabljajo kot trajni travniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ter za vse druge upravičene hektarje.

Člen 62

Mlečna premija in dodatna plačila

Z odstopanjem od člena 47(2) lahko država članica določi, da se zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, predvidenih v členih 95 in 96, na nacionalni ali regionalni ravni v celoti ali delno vključijo v shemo enotnega plačila z začetkom od leta 2005. Pravice, določene na podlagi tega odstavka, se ustrezno spremenijo.

Referenčni znesek za ta plačila je enak zneskom, ki se odobrijo v skladu s členoma 95 in 96 in ki se izračunajo na podlagi individualne referenčne količine za mleko, ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu na dan 31. marca v letu popolne ali delne vključitve teh plačil v shemo enotnega plačila.

Členi 48 do 50 se uporabljajo s potrebnimi spremembami.

Člen 63

Pogoji za pravice, določene v skladu s tem oddelkom

1. V primeru uporabe člena 59 se lahko pravice, določene v skladu s tem oddelkom, prenesejo ali uporabijo le v eni regiji ali med regijami, kjer so pravice na hektar enake.

2. V primeru uporabe člena 59 in z odstopanjem od člena 53 vsak kmet v zadevni regiji prejme pravice za praho.

Število pravic za praho se določi tako, da se kmetovo upravičeno zemljišče v smislu člena 54(2), prijavljeno v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila, pomnoži s stopnjo prahe.

Stopnja prahe se izračuna tako, da se osnovna stopnja obvezne prahe v višini 10 % pomnoži z deležem v zadevni regiji med zemljiščem, za katero so odobrena plačila na površino s poljščinami iz Priloge VI v referenčnem obdobju, in upravičenim zemljiščem v smislu člena 54(2) v referenčnem obdobju.

Vrednost pravic za praho je regionalna vrednost za pravice do plačila, kot so določene v skladu s členom 59(2) ali, odvisno od primera, prvim pododstavkom člena 59(3).

Pravic za praho ne prejmejo kmetje, ki prijavijo manj kot je število hektarjev v smislu člena 54(2), ki bi bilo potrebno, da se proizvede število ton, ki je enako 92 tonam žita, kot je opredeljeno v Prilogi IX, na podlagi donosov, določenih v skladu z načrtom regionalizacije, ki velja za zadevno regijo v letu pred letom uporabe sheme enotnega plačila, deljeno z deležem, navedenim v tretjem pododstavku odstavka 2 tega člena.

3. Z odstopanjem od členov 43(4) in 49(3) lahko države članice najkasneje do 1. avgusta 2004 in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti določijo tudi, da se za pravice, določene po tem oddelku, opravijo postopne spremembe v skladu s predhodno določenimi koraki in objektivnimi merili.

4. Če ni drugače določeno v tem oddelku se uporabljajo druge določbe iz tega naslova.

Oddelek 2 Delno izvajanje

Člen 64

Splošne določbe

1. Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči, da bo na nacionalni ali regionalni ravni uporabila shemo enotnega plačila, predvideno v poglavjih 1 do 4, pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

2. Glede na izbiro, ki jo opravi vsaka država članica, Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) določi zgornjo mejo za vsako od neposrednih plačil, navedenih v členih 66, 67, 68 in 69, v tem zaporedju.

Ta zgornja meja je enaka sestavini vsake vrste neposrednega plačila v nacionalnih zgornjih mejah, navedenih v členu 41, ki se pomnoži z odstotki znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 66, 67, 68 in 69.

Celotni znesek določenih zgornjih mej se odšteje od nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 v skladu s postopkom iz člena 144(2).

3. Komisija najkasneje dve leti po izvajanju sheme enotnega plačila s strani vseh držav članic ali najkasneje do 31. decembra 2009 Svetu predloži poročilo in po potrebi priloži ustrezne predloge v zvezi z možnimi posledicami izvajanja možnosti, predvidenih v oddelkih 2 in 3, s strani držav članic za tržne in strukturne razvoje.

Člen 65

Določitev pravic v skladu s tem oddelkom

1. Za dodelitev pravic kmetom se po kakršnem koli možnem znižanju po členu 41 sestavina referenčnega zneska, ki izvira iz vsakega neposrednega plačila, navedenega v členih 66, 67, 68 in 69, zniža za odstotek, ki ga določijo države članica v okviru meje, določene v členih 66, 67, 68 in 69, v tem zaporedju.

2. Če ni drugače določeno v tem oddelku se za pravice, določene za preostali del referenčnega zneska, uporabljajo druge določbe iz tega naslova.

Člen 66

Plačila za poljščine

V primeru plačil za poljščine lahko države članice:

(a) zadržijo do 25 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza plačilom na površino za poljščine, navedenim v Prilogi VI, razen obveznega plačila za praho.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pridelovalcem poljščin iz Priloge IX, in, v primeru držav članic, kjer koruza ni tradicionalen pridelek, travno silažo na hektarski osnovi, do največ 25 % plačil na hektar, navedenih v Prilogi VI, ki se dodelijo pod pogoji iz poglavja 10 naslova IV.

ali

(a) zadržijo do 40 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza dodatnemu plačilu za trdo pšenico iz Priloge VI.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pridelovalcem trde pšenice iz Priloge IX na hektarski osnovi do največ 40 % dodatnega plačila na hektar za trdo pšenico, navedenega v Prilogi VI, ki je dodeljeno ali se bo dodelilo pod pogoji iz poglavja 10 naslova IV.

Člen 67

Plačila za ovce in koze

Države članice lahko zadržijo do 50 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza plačilom za ovce in koze iz Priloge VI.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri kmetom, ki redijo ovce in koze, do največ 50 % plačil za ovce in koze, navedenih v Prilogi VI, ki se dodelijo pod pogoji iz poglavja 11 naslova IV.

Člen 68

Plačila za govedo in teleta

1. V primeru plačil za govedo in teleta lahko države članice zadržijo do 100 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza klavni premiji iz Priloge VI za teleta.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pri zakolu telet do največ 100 % klavne premije za teleta, navedene v Prilogi VI, ki se dodeli pod pogoji iz poglavja 12 naslova IV.

2. Države članice lahko tudi:

(a) (i) zadržijo do 100 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza premiji za krave dojilje iz Priloge VI.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri za ohranjanje krav dojilj do največ 100 % premije za krave dojilje, navedene v Prilogi VI, ki se dodeli pod pogoji iz poglavja 12 naslova IV;

in

(ii) zadržijo do 40 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza klavni premiji iz Priloge VI za goveje živali, razen za teleta.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pri zakolu govejih živali, razen telet, do največ 40 % klavne premije iz Priloge VI za goveje živali, razen za teleta, ki se dodeli pod pogoji iz poglavja 12 naslova IV;

ali

(b) (i) zadržijo do 100 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza klavni premiji iz Priloge VI za goveje živali, razen za teleta.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pri zakolu govejih živali, razen telet, do največ 100 % klavne premije iz Priloge VI za goveje živali, razen za teleta, ki se dodeli pod pogoji iz poglavja 12 naslova IV;

ali

(ii) zadržijo do 75 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza posebni premiji za moško govedo iz Priloge VI.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri do največ 75 % posebne premije za moško govedo, navedene v Prilogi VI, ki se dodeli pod pogoji iz poglavja 12 naslova IV.

Člen 69

Neobvezno izvajanje za posebne vrste kmetovanja in kakovostno proizvodnjo

Države članice lahko zadržijo do 10 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41, ki ustreza vsakemu sektorju Priloge VI. V primeru sektorjev poljščin, goveda in telet ter ovc in koz se to zadržanje upošteva za namene uporabe najvišjih odstotkov, določenih v členih 66, 67 in 68 v tem zaporedju.

V tem primeru in v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), zadevna država članica vsako leto izplača dodatno plačilo kmetom v sektorju ali sektorjih, na katere se nanaša zadrževanje.

Dodatno plačilo se odobri za posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za zaščito in izboljšanje okolja ali za izboljšanje kakovosti in trženja kmetijskih proizvodov, pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Oddelek 3 Neobvezne izključitve

Člen 70

Neobvezna izključitev nekaterih neposrednih plačil

1. Država članica se lahko najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči iz sheme enotnega plačila izključiti:

(a) eno ali več neposrednih plačil, odobrenih v referenčnem obdobju v skladu s:

- členom 4(4) Uredbe (ES) št. 1251/1999,

- členom 3 Uredbe (ES) št. 2358/71.

V tem primeru se uporabljata člena 64 in 65 s potrebnimi spremembami;

(b) vsa druga neposredna plačila, opredeljena v Prilogi VI, ki se odobrijo kmetom v referenčnim obdobju v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri ter na Kanarskih in Egejskih otokih, ter neposredna plačila, ki se dodelijo v referenčnem obdobju v skladu s:

- členom 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93,

- členom 9 Uredbe (ES) št. 1452/2001,

- členoma 13 in 22(2) do (6) Uredbe (ES) št. 1453/2001,

- členoma 5 in 6 Uredbe (ES) št. 1454/2001.

2. Brez vpliva na člen 6(2) Uredbe (EGS) št. 2019/93, člen 9(2) Uredbe (ES) št. 1452/2001, člena 13(2) in 22(2) Uredbe (ES) št. 1453/2001 in člen 5(2) Uredbe (ES) št. 1454/2001 države članice dodelijo neposredna plačila iz odstavka 1 tega člena v okviru zgornjih mej, določenih v skladu s členom 64(2) te uredbe, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV te uredbe, členu 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93, členu 9 Uredbe (ES) št. 1452/2001, členih 13 in 22(2) do (4) Uredbe (ES) št. 1453/2001 in členu 5 Uredbe (ES) št. 1454/2001.

Celotni znesek določenih zgornjih mej se odšteje od nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Oddelek 4 Neobvezen prenos

Člen 71

Obdobje neobveznega prenosa

1. Kadar tako narekujejo posebne kmetijske razmere, se lahko država članica najkasneje do 1. avgusta 2004 odloči uporabiti shemo enotnega plačila po prehodnem obdobju, ki poteče bodisi 31. decembra 2005 bodisi 31. decembra 2006.

Kadar se zadevna država članica odloči uporabiti shemo enotnega plačila pred iztekom prehodnega obdobja, se mora odločiti najkasneje do 1. avgusta v koledarskem letu pred koledarskim letom, v zvezi s katerim se bo shema enotnega plačila uporabljala.

2. Brez vpliva na člen 70(2) te uredbe, zadevna država članica v prehodnem obdobju uporabi neposredna plačila, navedena v Prilogi VI, pod pogoji, opredeljenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV te uredbe, členu 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93, členu 9 Uredbe (ES) št. 1452/2001, členih 13 in 22(2) do (4) Uredbe (ES) št. 1453/2001, in členu 5 Uredbe (ES) št. 1454/2001, v okviru proračunskih zgornjih mej, ki ustrezajo sestavini teh neposrednih plačil v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 41, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) za vsako od neposrednih plačil.

V primeru plačila za posušeno krmo države članice dodelijo pomoč pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2) v okviru zgoraj navedenih proračunskih omejitev.

3. Shema enotnega plačila se uporablja od 1. januarja v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem se izteče prehodno obdobje.

V tem primeru zadevna država članica sprejme odločitve, navedene v členih 58(1), 63(3), 64(1) in 70, do 1. avgusta 2005 ali 2006 glede na rok, določen v odstavku 1 tega člena.

4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) sprejme potrebne ukrepe v primeru, ko uporaba navedenega prehodnega obdobja povzroči hude motnje konkurence na trgu Skupnosti, in z namenom, da bi zagotovila spoštovanje mednarodnih obveznosti Skupnosti.

NASLOV IV DRUGE SHEME POMOČI

POGLAVJE 1 PREMIJA ZA TRDO PŠENICO POSEBNE KAKOVOSTI

Člen 72

Področje uporabe

Pomoč se odobri pridelovalcem trde pšenice, ki sodi v oznako KN 10011000, pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

Člen 73

Znesek in upravičenost

1. Pomoč znaša 40 EUR na hektar.

2. Odobritev plačil je pogojena z uporabo določenih količin certificiranih semen sort, ki so v proizvodnem območju priznane kot visoke kakovosti za proizvodnjo pšeničnega zdroba ali testenin.

Člen 74

Območja

1. Pomoč se odobri za nacionalne osnovne površine v tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X.

Osnovne površine so naslednje:

Grčija | 617000 ha |

Španija | 594000 ha |

Francija | 208000 ha |

Italija | 1646000 ha |

Avstrija | 7000 ha |

Portugalska | 118000 ha |

2. Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo osnovno površino na podosnovne površine.

Člen 75

Prekoračitev površine

1. Če površina, za katero se zaprosi pomoč, prekorači osnovno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša.

2. Kadar država članica razdeli svojo osnovno površino na podosnovne površine, se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi le za kmete na podosnovnih površinah, kjer je omejitev bila prekoračena. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevni državi članici površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

POGLAVJE 2 PREMIJA ZA STROČNICE

Člen 76

Področje uporabe

Pomoč se odobri pridelovalcem stročnic pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

Stročnice zajemajo:

- grah iz oznake KN 071310,

- bob iz oznake KN 071350,

- sladko lupino iz oznake KN ex12092950.

Člen 77

Znesek in upravičenost

Pomoč znaša 55,57 EUR na hektar stročnic, ki se poberejo po fazi mlečne zrelosti.

Vendar pa je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze mlečne zrelosti zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

Člen 78

Površina

1. S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 1400000 ha, za katero se lahko odobri pomoč.

2. Če površina, za katero se zaprosi pomoč, presega največjo zajamčeno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša v skladu s postopkom iz člena 144(2).

POGLAVJE 3 POSEBNO PLAČILO ZA RIŽ

Člen 79

Področje uporabe

Pomoč se odobri proizvajalcem riža, ki sodi v oznako KN 100610, pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

Člen 80

Znesek in upravičenost

1. Pomoč se odobri na hektar zemljišča, posejanega z rižem, kadar se pridelek ohrani vsaj do začetka cvetenja pod običajnimi pogoji rasti.

Vendar pa je do pomoči upravičen pridelek, ki se goji na površinah, ki so v celoti posejane in se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne doseže faze cvetenja zaradi izjemnih vremenskih pogojev, ki so jih zadevne države članice priznale, v kolikor se zadevne površine ne uporabljajo v noben drug namen do te faze rasti.

2. Pomoč je glede na donose v zadevnih državah članicah naslednja:

| Tržno leto 2004/2005 in v primeru uporabe člena 71 (EUR/ha) | Tržno leto 2004/2005 in dalje (EUR/ha) |

Španija | 1123,95 | 476,25 |

Francija:

—matično ozemlje | 971,73 | 411,75 |

—Francoska Gvajana | 1329,27 | 563,25 |

Grčija | 1323,96 | 561,00 |

Italija | 1069,08 | 453,00 |

Portugalska | 1070,85 | 453,75. |

Člen 81

Površine

Nacionalna osnovna površina se uvede za vsako državo članico proizvajalko. Vendar se za Francijo uvedeta dve osnovno površini. Osnovne površine so naslednje:

Španija | 104973 ha |

Francija:

—matično ozemlje | 19050 ha |

—Francoska Gvajana | 4190 ha |

Grčija | 20333 ha |

Italija | 219588 ha |

Portugalska | 24667 ha. |

Država članica lahko v skladu z objektivnimi merili razdeli svojo osnovno površino ali površine v podosnovne površine.

Člen 82

Prekoračitev površin

1. Kadar v neki državi članici površina, na kateri se prideluje riž, v danem letu preseže osnovno površino, navedeno v členu 81, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, sorazmerno zmanjša v tem letu.

2. Kadar država članica razdeli svojo osnovno površino ali površine na podosnovne površine, se zmanjšanje, predvideno v odstavku 1, uporabi le za kmete na podosnovnih površinah, kjer je omejitev bila prekoračena. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevni državi članici površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

POGLAVJE 4 PLAČILO NA POVRŠINO ZA LUPINARJE

Člen 83

Pomoč Skupnosti

1. Pomoč Skupnosti se odobri proizvajalcem lupinarjev pod pogoji, opredeljenimi v tem poglavju.

Lupinarji so:

- mandlji iz oznak KN 080211 in 080212,

- lešniki iz oznak KN 080221 in 080222,

- orehi iz oznak KN 080231 in 080232,

- pistacije iz oznake KN 080250,

- rožiči iz oznake KN 12121010.

2. Države članice lahko pomoč razlikujejo glede na proizvode ali s povečevanjem ali zmanjševanjem nacionalnih zajamčenih površin (v nadaljnjem besedilu: "NZP"), določenih v členu 84(3). Vendar pa v vsaki državi članici celoten znesek pomoči, odobrene v danem letu, ne sme presegati zgornje meje, navedene v členu 84(1).

Člen 84

Površine

1. Država članica odobri pomoč Skupnosti v okviru zgornje meje, ki se izračuna tako, da se število hektarjev NZP v tej državi članici, kot je določeno v odstavku 3, pomnoži s povprečnim zneskom v višini 120,75 EUR.

2. S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 800000 ha.

3. Največja zajamčena površina iz odstavka 2 se razdeli v naslednje Nacionalne zajamčene površine (NZP)

Belgija | 100 ha |

Nemčija | 1500 ha |

Francija | 17300 ha |

Grčija | 41100 ha |

Italija | 130100 ha |

Luksemburg | 100 ha |

Nizozemska | 100 ha |

Avstrija | 100 ha |

Portugalska | 41300 ha. |

Španija | 568200 ha |

Združeno kraljestvo | 100 ha. |

4. Država članica lahko razdeli svoje NZP v podpovršine v skladu z objektivnimi merili, zlasti na regionalni ravni ali glede na proizvodnjo.

Člen 85

Prekoračitev podosnovnih površin

Kadar država članica razdeli svoje NZP na podosnovne površine in je pri tem ena ali več podosnovnih površin prekoračenih, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč Skupnosti, sorazmerno zmanjša v tem letu za kmete na podosnovnih površinah, kjer so presežene omejitve. To zmanjšanje se opravi, kadar so v zadevnih državah članicah površine na podosnovnih površinah, ki niso dosegle omejitev, ponovno razdeljene na podosnovne površine, na katerih so te omejitve presežene.

Člen 86

Pogoji za upravičenost

1. Plačilo pomoči Skupnosti je pogojeno zlasti z minimalno velikostjo parcele in gostoto dreves.

2. Površine iz načrtov za izboljšanje v smislu člena 14(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 1035/72 z dne 18. maja 1972 o vzpostavitvi skupne tržne ureditve za sadje in zelenjavo [30] postanejo upravičene do pomoči iz te sheme 1. januarja v letu, ki sledi letu, ko se je načrt za izboljšanje iztekel.

3. Države članice lahko odobritev pomoči Skupnosti pogojijo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 11 ali 14 Uredbe (ES) št. 2200/96.

4. Če se uporabi določba iz odstavka 3, lahko države članice določijo, da se plačilo pomoči iz odstavka 1 opravi organizaciji proizvajalcev v korist njenih članov. Znesek pomoči, ki ga prejme organizacija proizvajalcev, se plača njenim članom. Vendar pa lahko države članice pooblastijo organizacijo proizvajalcev, da kot plačilo za storitve, ki jih opravlja za svoje člane, od zneska pomoči Skupnosti odbije do največ 2 %.

Člen 87

Državna pomoč

1. Države članice lahko odobrijo državno pomoč poleg pomoči Skupnosti do največ 120,75 EUR na hektar na leto.

2. Državna pomoč se lahko plača le za površine, za katere se prejema pomoč Skupnosti.

3. Države članice lahko odobritev državne pomoči pogojijo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 11 ali 14 Uredbe (ES) št. 2200/96.

POGLAVJE 5 POMOČ ZA ENERGETSKE RASTLINE

Člen 88

Pomoč

Pomoč v višini 45 EUR na hektar na leto se odobri za površine, posejane z energetskimi rastlinami, ki se uporabljajo v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju.

Energetske rastline so pridelki, ki se dobavljajo posebno za proizvodnjo naslednjih energentov:

- proizvodov, ki se obravnavajo kot biogoriva, navedena v točki 2 člena 2 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2003/30/ES z dne 8. maja 2003 o spodbujanju uporabe biogoriv ali drugih obnovljivih goriv za prevoz [31],

- električne ali toplotne energije, ki se proizvaja iz biomase.

Člen 89

Površine

1. S tem se določi največja zajamčena površina v velikosti 1500000 ha, za katero se lahko odobri pomoč.

2. Če površina, za katero se zaprosi pomoč, presega največjo zajamčeno površino, se površina na kmeta, za katero se zaprosi pomoč, v tem letu sorazmerno zmanjša v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 90

Pogoji za upravičenost

Pomoč se odobri samo v zvezi s površinami, za katere je proizvodnja zajeta v pogodbi med kmetom in predelovalno industrijo, razen v primeru predelave, ki jo opravlja kmet sam na kmetijskem gospodarstvu.

Površine, za katere je vložen zahtevek za shemo za energetske rastline, se ne smejo obravnavati, kot da so v prahi za namene zahteve po prahi, navedene v členu 6(1) Uredbe (ES) št. 1251/1999 in v členih 54(2), 63(2) in 107(1) te uredbe.

Člen 91

Pregled seznama energetskih rastlin

Proizvodi se lahko dodajo ali črtajo iz člena 88 v skladu s postopkom iz člena 144(2).

Člen 92

Pregled sheme za energetske rastline

Komisija mora Svetu do 31. decembra 2006 poslati poročilo o izvajanju sheme in mu, kadar je to primerno, priložiti predloge ob upoštevanju izvajanja pobude EU za biogoriva.

POGLAVJE 6 POMOČ ZA ŠKROBNI KROMPIR

Člen 93

Pomoč

Pomoč se določi za kmete, ki proizvajajo krompir, namenjen proizvodnji krompirjevega škroba. Znesek plačila velja za količino krompirja, ki je potrebna za proizvodnjo ene tone škroba. Plačilo znaša:

- 110,54 EUR za tržno leto 2004/2005 in v primeru uporabe člena 71,

- 66,32 EUR od tržnega leta 2005/2006 dalje.

Prilagodi se glede na vsebnost škroba v krompirju.

Člen 94

Pogoji

Pomoč se plača samo v zvezi s količino krompirja, ki je zajeta v pogodbi o pridelavi med pridelovalcem krompirja in proizvajalcem škroba, v mejah kvote, dodeljene zadevnemu podjetju, kakor je navedeno v členu 2(2) Uredbe (ES) št. 1868/94.

POGLAVJE 7 MLEČNA PREMIJA IN DODATNO PLAČILO

Člen 95

Mlečna premija

1. Od leta 2004 do leta 2007 so proizvajalci mleka upravičeni do mlečne premije. Odobri se na koledarsko leto, na kmetijsko gospodarstvo in na tono individualne referenčne količine, upravičene do premije in ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu.

2. Brez vpliva na odstavek 3 in na znižanja, ki izhajajo iz uporabe odstavka 4, se individualna referenčna količina za mleko, ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu na dan 31. marca v zadevnem koledarskem letu, izražena v tonah, pomnoži z:

- 8,15 EUR/t za koledarsko leto 2004,

- 16,31 EUR/t za koledarsko leto 2005,

- 24,49 EUR/t za koledarski leti 2006 in 2007, in

v primeru uporabe člena 70, za naslednja koledarska leta.

3. Individualne referenčne količine, ki so bile predmet začasnih prenosov v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28.decembra 1992 o uvedbi dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov [32] ali s členom 16 Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov [33] na dan 31. marca v zadevnem koledarskem letu, se obravnavajo, kot da so na voljo na kmetijskem gospodarstvu prevzemnika za to koledarsko leto.

4. Za namene uporabe odstavka 2, kjer na dan 31. marca v koledarskem letu vsota vseh individualnih referenčnih količin v državi članici presega vsoto ustreznih celotnih količin te države članice, navedenih v Prilogi I Uredbe (EGS) št. 3950/92, za 12-mesečno obdobje v letu 1999/2000, zadevna država članica na podlagi objektivnih meril sprejme potrebne ukrepe, da bi ustrezno zmanjšala celoten znesek individualnih referenčnih količin na svojem ozemlju, ki so upravičene do premije.

Člen 96

Dodatna plačila

1. Od leta 2004 do leta 2007 države članice vsako leto odobrijo dodatna plačila proizvajalcem na svojih ozemljih v skupnem letnem znesku, kot je določeno v odstavku 2. Taka plačila se izplačajo v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo proizvajalcev in preprečuje izkrivljanja trga in konkurence. Taka plačila tudi ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen.

Premijski dodatki se odobrijo le kot dodaten znesek na znesek premije, kot je določeno v členu 95(2).

2. Dodatna plačila: celotni zneski, izraženi v milijonih EUR:

| 2004 | 2005 | 2006 in 2007 |

Belgija | 12,12 | 24,30 | 36,45 |

Danska | 16,31 | 32,70 | 49,05 |

Nemčija | 101,99 | 204,53 | 306,79 |

Grčija | 2,31 | 4,63 | 6,94 |

Španija | 20,38 | 40,86 | 61,29 |

Francija | 88,70 | 177,89 | 266,84 |

Irska | 19,20 | 38,50 | 57,76 |

Italija | 36,34 | 72,89 | 109,33 |

Luksemburg | 0,98 | 1,97 | 2,96 |

Nizozemska | 40,53 | 81,29 | 121,93 |

Avstrija | 10,06 | 20,18 | 30,27 |

Portugalska | 6,85 | 13,74 | 20,62 |

Finska | 8,81 | 17,66 | 26,49 |

Švedska | 12,09 | 24,24 | 36,37 |

Združeno kraljestvo | 53,40 | 107,09 | 160,64 |

Člen 97

Opredelitev

V tem poglavju se uporablja opredelitev pojma "proizvajalec", kot je določena v členu 5 Uredbe (ES) št. 1788/2003.

POGLAVJE 8 POSEBNA REGIONALNA POMOČ ZA POLJŠČINE

Člen 98

Pomoč

V primeru uporabe člena 70 se na Finskem in Švedskem severno od 62. vzporednika in v nekaterih sosednjih območjih s primerljivimi klimatskimi pogoji, ki še posebej otežujejo kmetijsko dejavnost, kmetom, ki proizvajajo žita, oljnice, laneno seme ter lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna, odobri posebna pomoč v višini 24 EUR/t, ki se pomnoži z donosi, določenimi v načrtu regionalizacije za zadevno regijo v okviru zgornje meje, ki jo določi Komisija v skladu s členom 64(2), glede na element te pomoči v zgornji meji, navedeni v členu 41.

Kadar celoten znesek pomoči, za katero se zaprosi, prekorači določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tistem letu sorazmerno zmanjša.

POGLAVJE 9 POMOČ ZA SEME

Člen 99

Pomoč

1. V primeru uporabe člena 70 države članice na letni osnovi odobrijo pomoči, določene v Prilogi XI, za proizvodnjo osnovnega semena ali certificiranih semen ene ali več vrst, navedenih v prilogi XI.

2. V primeru, ko se za površino, sprejeto za certificiranje, za katero se je zaprosilo za pomoč za seme, zaprosi tudi za pomoč v okviru sheme enotnega plačila, se zmanjša znesek pomoči za seme, razen v primeru vrst, navedenih v točkah 1 in 2 Priloge XI, vendar ne na manj kot nič, za znesek pomoči v okviru sheme enotnega plačila, ki se v danem letu odobri za zadevno površino.

3. Znesek pomoči, za katerega se zaprosi, ne sme presegati zgornje meje, ki jo določi Komisija v skladu s členom 64(2), glede na elemente pomoči za seme za zadevne vrste v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 41.

Kadar celoten znesek pomoči, za katero se zaprosi, prekorači določeno zgornjo mero, se pomoč na kmeta v tistem letu sorazmerno zmanjša.

4. Sorte Cannabis sativa L., za katere se plača pomoč, predvidena s tem členom, se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2).

POGLAVJE 10 PLAČILO NA POVRŠINO ZA POLJŠČINE

Člen 100

Področje uporabe in opredelitve

1. V primeru uporabe člena 66 države članice odobrijo pridelovalcem poljščin pomoč, ki jo zadevna država članica izbere v skladu z navedenim členom, pod pogoji, določenimi v tem poglavju, razen če ni drugače določeno.

2. V tem poglavju:

- traja tržno leto od 1. julija do 30. junija,

- "poljščine" pomenijo poljščine, ki so navedene v Prilogi IX.

3. V državah članicah, kjer koruza ni tradicionalna poljščina, se lahko plačilo na površino za poljščine uveljavlja za travno silažo pod enakimi pogoji, kot veljajo za poljščine.

Člen 101

Osnovne površine

Plačilo na površino se določi na hektarski osnovi in se razlikuje po regijah.

Plačilo na površino se odobri za površino, ki je posejana s poljščinami, ali površino v prahi v skladu s členom 107 te uredbe, in ki ne presega skupnega števila hektarov regionalne osnovne površine ali površin, kakor je določeno v Prilogi VI Uredbe Komisije (ES) št. 2316/1999 [35], ob upoštevanju uporabe Uredbe (ES) št. 1017/94.

Regija v tem smislu pomeni državo članico ali regijo znotraj države članice po izbiri zadevne države članice. V primeru uporabe člena 66 te uredbe se površina ali površine, določene v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 2316/1999, zmanjšajo za število hektarov, ki ustreza pravicam za praho, določenim v skladu s členom 53 in 63(2) te uredbe, v zadevni regiji.

Člen 102

Prekoračitev osnovnih površin in zgornje meje

1. Kadar seštevek površin, za katere se uveljavlja plačilo po shemi za poljščine, vključno s praho, predvideno v skladu z navedeno shemo v primeru uporabe člena 71, presega osnovno površino, se med istim tržnim letom v zadevni regiji upravičena površina na kmeta sorazmerno zniža za vsa plačila, odobrena v skladu s tem poglavjem.

2. Seštevek zahtevanih plačil ne sme biti višji od zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2). Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v tistem letu sorazmerno zniža.

3. V primeru uporabe člena 71 se površine, ki v skladu s tem poglavjem niso predmet zahtevka za plačilo, temveč se uporabljajo za namene zahtevka za pomoč v skladu s poglavjem 12, prav tako upoštevajo pri izračunu površin, za katere se zahteva plačilo.

4. Če je v državi članici travna silaža upravičena do plačil na površino za poljščine, se opredeli ločena osnovna površina. Če se osnovna površina za poljščine ali travno silažo v določenem tržnem letu ne doseže, se za isto tržno leto razlika v hektarjih dodeli na ustrezno osnovno površino.

5. Kadar se država članica odloči, da bo določila eno ali več nacionalnih osnovnih površin, lahko vsako nacionalno osnovno površino razdeli na podosnovne površine v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi država članica.

Za uporabo tega odstavka se osnovni površini "Secano" in "Regadío" upoštevata kot nacionalni osnovni površini.

V primeru prekoračitve nacionalne osnovne površine lahko zadevna država članica v skladu z objektivnimi merili v celoti ali delno usmeri izvajanje ukrepa iz odstavka 1 na podosnovne površine, pri katerih je bila ugotovljena prekoračitev.

Države članice, ki so se odločile uporabiti možnosti, predvidene s tem odstavkom, kmete in Komisijo do 15. septembra obvestijo o svojih odločitvah in podrobnih pravilih za njihovo uporabo.

Člen 103

Regionalizacijski načrt

Uporablja se regionalizacijski načrt, ki ga določijo države članice skladno s členom 3 Uredbe (ES) št. 1251/1999.

Zadevna država članica lahko regionalizacijski načrt revidira na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo v skladu z objektivnimi merili.

Člen 104

Osnovni znesek

1. Plačilo na površino se izračuna tako, da se osnovni znesek na tono pomnoži s povprečnim donosom žit, določenim v regionalizacijskem načrtu za zadevno regijo.

2. Izračun iz odstavka 1 se izvede z uporabo povprečnega donosa žit. Vendar se donos "koruze" uporablja za koruzo, kadar se koruza obravnava ločeno, donos "žit z izjemo koruze" pa se uporablja za žita, oljnice, laneno seme ter lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna.

3. Osnovni znesek za poljščine in, v primeru uporabe člena 71, za praho, znaša od tržnega leta 2005/2006 naprej 63,00 EUR/t.

Člen 105

Dodatek za trdo pšenico

1. Dodatek k plačilu na površino:

- v višini 291 EUR/ha za tržno leto 2005/2006,

- v višini 285 EUR/ha za tržno leto 2006/2007 in naprej,

se plača za površino, posejano s trdo pšenico na tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi X, ob upoštevanju naslednjih omejitev:

Grčija | 617000 ha |

Španija | 594000 ha |

Francija | 208000 ha |

Italija | 1646000 ha |

Avstrija | 7000 ha |

Portugalska | 118000 ha. |

2. Če seštevek površin, za katere se zahteva dodatek k plačilu na površino, med tržnim letom preseže zgoraj navedene omejitve, se površina na kmeta, za katero se lahko izplača dodatek, sorazmerno zniža.

Vendarle lahko v skladu z omejitvami na državo članico, določenimi v odstavku 1, države članice porazdelijo površine, naštete v navedenem odstavku, med proizvodna območja, kakor so opredeljena v Prilogi X, ali po potrebi med proizvodne regije regionalizacijskega načrta glede na obseg proizvodnje trde pšenice v obdobju od 1993 do 1997. V takem primeru se, če seštevek površin znotraj regije, za katero se zahteva dodatek k plačilu na površino, med tržnim letom presega ustrezno regionalno mejo, površina na kmeta v navedeni proizvodni regiji, za katero se lahko izplača dodatek, sorazmerno zniža. Zmanjšanje se opravi, ko se znotraj države članice površine v regijah, ki niso dosegle svojih regionalnih omejitev, razporedijo na regije, znotraj katerih so te omejitve presežene.

3. V regijah, kjer je proizvodnja trde pšenice dobro uveljavljena, razen v regijah iz Priloge X, se odobri posebna pomoč v višini 46 EUR/ha za tržno leto 2005/2006 do meje naslednjega števila hektarov:

Nemčija | 10000 ha |

Španija | 4000 ha |

Francija | 50000 ha |

Italija | 4000 ha |

Združeno kraljestvo | 5000 ha. |

Člen 106

Lan in konoplja

Za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna, se plačilo na površino glede na okoliščine opravi samo ob sklenitvi pogodbe ali sprejetju zaveze, kakor je predvideno v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1673/2000.

Za konopljo, ki se goji za vlakna, se plačilo na površino opravi po pogojih, predvidenih v členu 52.

Člen 107

Praha

1. V primeru uporabe člena 71 so kmetje, ki zaprosijo za plačilo na površino, obvezani del zemljišča na njihovem kmetijskem gospodarstvu dati v praho, za to obveznost pa prejmejo nadomestilo.

2. Obveznost prahe za vsakega kmeta, ki vloži zahtevek za plačila na površino, se določi kot sorazmerni delež njegove površine, posejane s poljščinami, za katero se vlaga zahtevek za plačilo in ki se v skladu s tem poglavjem pusti v prahi.

Osnovna stopnja obvezne prahe za tržni leti 2005/2006 in 2006/2007 je 10 %.

3. Zemljišče v prahi se lahko uporabi za:

- proizvodnjo materialov za izdelavo proizvodov na območju Skupnosti, ki niso neposredno namenjeni prehrani ljudi ali živali, če se uporabijo učinkoviti kontrolni sistemi;

- gojenje metuljnic na kmetijskem gospodarstvu, katerega celotna njegova proizvodnja je skladna z obveznostmi, določenimi v Uredbi (EGS) št. 2092/91.

Države članice so pooblaščene, da plačajo nacionalno pomoč do višine 50 % stroškov, povezanih z uvedbo večletnih nasadov, namenjenih za proizvodnjo biomase na zemljišču v prahi.

4. Za spoštovanje omejitve v višini enega milijona ton iz člena 56(3) se upošteva količina stranskih proizvodov, namenjenih živalski krmi ali človeški hrani, ki bi lahko bili na voljo kot posledica gojenja oljnic na zemljišču v prahi v skladu s prvo alineo odstavka 3.

5. Ko se za namakano zemljišče določijo drugačni pridelki kot za nenamakano, se uporabi plačilo za praho za nenamakano zemljišče.

6. Kmetom se lahko odobri plačilo za praho na zemljišču, ki ga prostovoljno pustijo v prahi v obsegu, ki presega njihovo obveznost. Države članice lahko kmetom dovolijo pustiti v prahi do najmanj 10 % površine, posejane s poljščinami, za katero je vložen zahtevek za plačilo, ter v skladu s tem členom, puščeno v prahi. Država članica lahko določi višje odstotke ob upoštevanju posebnih razmer in ob zagotavljanju zadostne zasedbe kmetijskega zemljišča.

V primeru uporabe člena 66 se ta odstavek uporablja ob upoštevanju podrobnih pravil, ki jih sprejme Komisija, v skladu s postopkom, navedenim v členu 144(2).

7. Kmetje, ki vložijo zahtevek za plačilo na površino, ki ne presega površine, potrebne za proizvodnjo 92 ton žit na podlagi donosov, določenih za njihovo regijo, niso zavezani obveznosti prahe. Za te kmete se uporablja odstavek 6.

8. Brez poseganja v člen 108 se površine:

- pod praho v skladu s kmetijskim okoljem (členi 22 do 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999), ki niso uporabljene v kmetijske niti v druge pridobitne namene, razen sprejetih za druga zemljišča pod praho skladno s to uredbo, ali

- pogozdene v skladu s pogozdovanjem (člen 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999),

na podlagi zahtevka, vloženega po 28. juniju 1995, do katere koli omejitve na kmetijsko gospodarstvo, ki jo lahko postavi zadevna država članica, lahko štejejo kot praha, zato da zadostijo zahtevi glede prahe iz odstavka 1. Ta omejitev je določena zgolj do mere, ki je potrebna, da bi se izognili nesorazmernemu znesku razpoložljivih proračunskih sredstev, ki se nanašajo na zadevno shemo, osredotočeno na majhno število kmetij.

Vendar se na teh površinah plačilo na površino, opredeljeno v členu 104 te uredbe, ne odobri in podpora, odobrena v skladu s členom 24(1) ali drugo alineo člena 31(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, se omeji na znesek, ki je kvečjemu enak plačilu na površino pod praho, opredeljenemu v členu 104 te uredbe.

Države članice se lahko odločijo, da sheme, predvidene v tem odstavku, ne izvajajo pri novem prosilcu v kateri koli regiji, kjer obstaja stalna nevarnost občutne prekoračitve regionalne osnovne površine.

9. Površine v prahi ne smejo biti manjše od 0,1 hektarja in širše od 10 metrov. Države članice lahko zaradi ustrezno utemeljenih okoljskih razlogov sprejmejo površine, ki so široke najmanj 5 metrov in velike 0,05 hektarja.

Člen 108

Upravičena zemljišča

Do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila na dan, ki je predviden za vložitev zahtevkov za pomoč na površino za leto 2003, trajni travniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v nekmetijske namene.

Države članice lahko po pogojih, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 144(2), odstopajo od prvega pododstavka tega člena, če sprejmejo ukrepe, da bi preprečile kakršno koli znatno povečanje skupnega števila upravičenih kmetijskih zemljišč.

Člen 109

Sejanje in zahtevek

Da bi kmet izpolnil pogoje za pridobitev plačila na površino, mora najkasneje do 31. maja pred ustrezno žetvijo posejati semena in najkasneje do 15. maja vložiti zahtevek.

Člen 110

Izvedbene določbe

Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2); gre zlasti za pravila, ki:

- se nanašajo na določitev in upravljanje osnovnih površin,

- se nanašajo na določitev regionalizacijskih načrtov proizvodnje,

- se nanašajo na travno silažo,

- se nanašajo na odobritev plačila na površino,

- se nanašajo na najmanjšo površino, upravičeno do plačila; pri takih pravilih se upoštevajo zlasti zahteve glede spremljanja in zaželene učinkovitosti zadevne sheme,

- pri trdi pšenici določajo upravičenost do dodatka k plačilu na površino in pogoje za upravičenost do posebne pomoči, ter zlasti opredelitev regij, ki jih je treba upoštevati,

- se nanašajo na praho, in zlasti tista, ki se nanašajo na člen 107(3); ti pogoji opredelijo, katere krmne metuljnice se lahko gojijo na zemljišču v prahi in lahko glede na prvo alineo prvega odstavka navedenega odstavka vključujejo gojenje posevkov brez nadomestila.

V skladu z istim postopkom lahko Komisija:

- pogojuje odobritev plačil z uporabo:

(i) posebnih semen;

(ii) certificiranih semen pri trdi pšenici ter lanu in konoplji, ki se ju goji za vlakna;

(iii) nekaterih vrst pri oljnicah, trdi pšenici, lanenemu semenu ter lanu in konoplji, ki se ju goji za vlakna;

- ali predvidi možnost, da države članice odobritev plačil pogojijo s takimi pogoji,

- dovoli spreminjanje datumov iz člena 109 v nekaterih območjih, kjer so zaradi izjemnih klimatskih razmer običajni datumi neprimerni.

POGLAVJE 11 PREMIJE ZA OVCE IN KOZE

Člen 111

Področje uporabe

V primeru uporabe člena 67 države članice letno odobrijo premije ali dodatna plačila kmetom, ki redijo ovce in koze pod pogoji, predvidenimi s tem poglavjem, če ni določeno drugače.

Člen 112

Opredelitve

V tem poglavju se uporabljata naslednji opredelitvi:

(a) "ovca" pomeni katero koli ovčjo samico, ki je vsaj enkrat jagnjila ali ki je stara vsaj eno leto;

(b) "koza" pomeni katero koli kozjo samico, ki je vsaj enkrat jarila ali ki je stara vsaj eno leto.

Člen 113

Premije za ovce in koze

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi ovce, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo ovc samic (premija za ovce).

2. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi koze, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo koz (premija za koze). Ta premija se dodeli kmetom na specifičnih območjih, kjer sta pri proizvodnji izpolnjeni dve merili:

(a) vzreja koz je usmerjena predvsem v proizvodnjo kozjega mesa;

(b) tehnike vzreje koz in ovc so si po naravi podobne.

Seznam takšnih območij se določi ob uporabi postopka, navedenega v členu 144(2).

3. Premija za ovce in premija za koze se dodelita v obliki letnega plačila na upravičeno žival na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja. Minimalno število živali, v zvezi s katerimi se vloži zahtevek za premijo, določi država članica. Ta minimum ne sme biti manjši od 10 oziroma večji od 50.

4. Znesek premije na ovco je 21 EUR. Za kmete, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode, ki temeljijo na ovčjem mleku, pa znaša premija na ovco 16,8 EUR.

5. Znesek premije na kozo je 16,8 EUR.

Člen 114

Dodatna premija

1. Dodatna premija se plača kmetom na območjih, kjer pomeni vzreja ovc in koz tradicionalno dejavnost ali pomembno prispeva k podeželskemu gospodarstvu. Države članice opredelijo ta območja. V vsakem primeru se dodatna premija odobri kmetu, čigar kmetijsko gospodarstvo ima na območjih z omejenimi možnostmi, opredeljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1257/1999, vsaj 50 odstotkov zemljišča, ki se uporablja za kmetijstvo.

2. Dodatna premija se odobri tudi kmetu, ki izvaja sezonsko selitev živali, če:

(a) se vsaj 90 odstotkov živali, v zvezi s katerimi se zaprosi za premijo, pase vsaj 90 zaporednih dni na območjih, ki izpolnjujejo pogoje in so določena v skladu z odstavkom 1, in

(b) se sedež kmetijskega gospodarstva nahaja na natančno opredeljenem geografskem območju, za katerega je država članica določila, da je sezonska selitev živali tradicionalna praksa reje ovac in/ali koz ter da so te selitve živali potrebne zaradi pomanjkanja zadostne količine krme med obdobjem sezonske selitve živali.

3. Znesek dodatne premije se določi na 7 EUR na ovco in kozo. Dodatna premija se odobri pod enakimi pogoji, kakor so določeni za dodeljevanje premije za ovce in koze.

Člen 115

Skupne določbe

1. Premije se kmetom prejemnikom plačajo na podlagi števila ovc in/ali koz, ki jih redijo na svojem kmetijskem gospodarstvu prek minimalnega obdobja, ki se določi v skladu s postopkom, navedenim v členu 144(2).

2. Potem ko začne veljati uredba, ki določa nova pravila za identifikacijo in registracijo ovc in koz, je treba vsako žival identificirati in registrirati v skladu s temi pravili, da lahko postane upravičena do premije.

Člen 116

Individualne omejitve

1. 1. januarja 2005 se individualna zgornja meja na kmeta, navedena v členu 113(3), izenači s številom pravic do premije, ki jih je kmet imel na dan 31. decembra 2004 v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premije na njihovem območju ne preseže nacionalne zgornje meje, določene v odstavku 4, in da se lahko ohranijo nacionalne rezerve, navedene v členu 118.

3. Pravice do premije, ki so bile umaknjene v skladu z ukrepom, sprejetim v skladu z odstavkom 2, se ukinejo.

4. Uporabljajo se naslednje zgornje meje:

Država članica | Pravice (x 1000) |

Belgija | 70 |

Danska | 104 |

Nemčija | 2432 |

Grčija | 11023 |

Španija | 19580 |

Francija | 7842 |

Irska | 4956 |

Italija | 9575 |

Luksemburg | 4 |

Nizozemska | 930 |

Avstrija | 206 |

Portugalska | 2690 |

Finska | 80 |

Švedska | 180 |

Združeno kraljestvo | 19492 |

Skupaj | 79164 |

Člen 117

Prenos pravic do premije

1. Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo.

2. Kmet tudi lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

V primeru prenosa pravic brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic do premije, ki ne presega 15 odstotkov, brez nadomestila preda nacionalni rezervi države članice, v kateri se nahaja njegovo kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

Države članice lahko pridobijo pravice do premije od kmetov, ki se prostovoljno strinjajo, da bodo v celoti ali delno predali svoje pravice. V tem primeru se lahko plačila za pridobitev takšnih pravic takšnim kmetom plačajo ali iz državnih proračunov ali pa v skladu z določili pete alinee člena 119(2).

Z odstopanjem od odstavka 1 in v ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko države članice določijo, da v primeru prodaje ali drugačnega prenosa kmetijskega gospodarstva opravi prenos pravic posrednik nacionalne rezerve.

3. Države članice lahko sprejmejo potrebne ukrepe, da se izognejo umiku pravic do premije iz občutljivih območij ali regij, kjer je ovčjereja še posebej pomembna za lokalno gospodarstvo.

4. Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, odobrijo začasne prenose tistega dela pravic do premije, ki ga kmet, ki mu ta del pripada, nima namena uporabiti.

Člen 118

Nacionalna rezerva

1. Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premije.

2. Vsaka pravica do premije, ki se umakne v skladu s členom 117(2) ali z drugimi določbami Skupnosti, se doda nacionalni rezervi.

3. Države članice lahko dodelijo pravice do premije kmetom v okviru meja svojih nacionalnih rezerv. Pri dodeljevanju dajejo prednost zlasti novincem, mladim kmetom ali drugim prednostnim kmetom.

Člen 119

Dodatna plačila

1. V primeru uporabe člena 71 države članice letno plačujejo dodatna plačila, katerih celotni obseg je enak zneskom, določenim v odstavku 3 tega člena.

Države članice se lahko odločijo dopolniti celotni obseg, določen v odstavku 3 tega člena, tako da znižajo zneske plačil, navedene v členu 113. Znižanje zneskov, ki se lahko uporablja na regionalni osnovi, ne sme presegati enega eura.

Plačila se izvršujejo letno v skladu z objektivnimi merili, ki zlasti vključujejo ustrezne proizvodne strukture in pogoje, ter na način, ki zagotavlja enako obravnavanje proizvajalcev ter preprečevanje izkrivljanje trga in konkurence. Takšna plačila tudi ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen. Lahko se izvršijo na regionalni osnovi.

2. Plačila lahko še zlasti vključujejo naslednje:

- plačila kmetom, ki se ukvarjajo s specifičnimi tipi proizvodnje, zlasti v zvezi s kakovostjo, ki so pomembni za lokalno gospodarstvo ali varstvo okolja;

- povečanje premije, določene v členu 113. Dodatni zneski so lahko posledica uporabe zahtev glede obremenitve, ki jih določi država članica v skladu z lokalnimi pogoji;

- podporo za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev kmetov ali razvoj organizacij proizvajalcev;

- plačila na površino, namenjena kmetom, ki se dodelijo na hektar krmne površine, ki jo ima kmet na voljo skozi celotno zadevno koledarsko leto in v zvezi s katero se za isto leto ne zahteva nobenih plačil v okviru sistema podpor proizvajalcem nekaterih poljščin, sistema pomoči za posušeno krmo in shem pomoči Skupnosti za trajne ali hortikulturne nasade;

- plačila kmetom, ki prostovoljno predajo svoje pravice v skladu s členom 117(2);

- podporo za izboljšanje in racionalizacijo predelave in trženja ovčjega in kozjega mesa.

3. Uporabljajo se naslednji celotni zneski:

(Izraženo v tisoč eurih) |

Belgija | 64 |

Danska | 79 |

Nemčija | 1793 |

Grčija | 8767 |

Španija | 18827 |

Francija | 7083 |

Irska | 4875 |

Italija | 6920 |

Luksemburg | 4 |

Nizozemska | 743 |

Avstrija | 185 |

Portugalska | 2275 |

Finska | 61 |

Švedska | 162 |

Združeno kraljestvo | 20162 |

Člen 120

Zgornje meje

Vsota zneskov vsake premije ali dodatnega plačila, ki se zahteva, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2).

Če celoten znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se v zadevnem letu pomoč na kmeta sorazmerno zniža.

POGLAVJE 12 PLAČILA ZA GOVEDO IN TELETA

Člen 121

Področje uporabe

V primeru uporabe člena 68 države članice pod pogoji, določenimi v tem poglavju, razen če ni določeno drugače, odobrijo pomoč ali pomoči, ki jo(jih) je zadevna država članica izbrala v skladu z navedenim členom.

Člen 122

Opredelitve

V tem poglavju:

(a) "regija" pomeni državo članico ali regijo v državi članici, po izbiri zadevne države članice,

(b) "bik" pomeni nekastrirano govedo moškega spola,

(b) "vol" pomeni kastrirano govedo moškega spola,

(d) "krava dojilja" pomeni kravo, ki pripada mesni pasmi ali izhaja iz križanja z mesno pasmo ter pripada čredi, namenjeni vzreji telet za proizvodnjo mesa,

(e) "telica" pomeni govedo ženskega spola v starosti od osmih mesecev, ki še ni telila.

Člen 123

Posebna premija

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo moškega spola, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do posebne premije. Ta premija se odobri v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmetijsko gospodarstvo v okviru omejitev regionalnih zgornjih meja za največ 90 živali za vsako starostno obdobje, navedeno v odstavku 2.

2. Posebna premija se odobri največ:

(a) enkrat v življenju vsakega bika, starejšega od devet mesecev, ali

(b) dvakrat v življenju vsakega vola:

- prvič v starosti devetih mesecev,

- drugič po tem, ko je dopolnil 21 mesecev.

3. Da postane upravičena do posebne premije:

(a) mora imeti kmet vsako žival, zajeto v zahtevku, na pitanju določeno obdobje, ki se ga opredeli;

(b) mora imeti vsaka žival do zakola ali izvoza živalski potni list iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanju govejega mesain proizvodov iz govejega mesa [37], ki vsebuje vse ustrezne informacije o njenem premijskem statusu, ali, če ta ni na voljo, enakovreden uradni dokument.

4. Če v določeni regiji skupno število bikov, starejših od devet mesecev, in volov v starosti od devet do dvajset mesecev, za katere je bil vložen zahtevek in ki zadovoljujejo pogoje za dodelitev posebne premije, presega regionalno zgornjo mejo, navedeno v odstavku 8, se število vseh upravičenih živali iz odstavkov 2(a) in (b) na kmeta za zadevno leto sorazmerno zmanjša.

V smislu tega člena pomeni "regionalna zgornja meja" število živali, ki so v regiji in na koledarsko leto upravičene do koristi, ki jih prinaša posebna premija.

5. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 4, (se) lahko države članice:

- na podlagi objektivnih meril, ki so del politike razvoja podeželja, in samo pod pogojem, da upoštevajo okoljske in zaposlitvene vidike, spremenijo ali opustijo omejitev 90 živali na kmetijsko gospodarstvo in starostno obdobje, in

- pri izvrševanju tega pooblastila odločijo za uporabo člena 4 tako, da se doseže obseg zahtevanih znižanj za uskladitev z veljavno regionalno zgornjo mejo, ne da bi države takšne omejitve uporabile za male kmete, ki glede zadevnega leta niso predložili zahtevkov za posebno premijo za več kot minimalno število živali, ki ga je določila zadevna država članica.

6. Države članice se lahko odločijo, da bodo posebno premijo odobrile ob zakolu. V tem primeru se za bike starostno merilo, navedeno v odstavku 2(a), nadomesti z minimalno maso klavnega trupa, ki je 185 kilogramov.

Premija se plača ali vrne kmetom.

Združenemu kraljestvu se odobri, da v Severni Irski uporabi sistem dodeljevanja posebne premije, ki se razlikuje od sistema, uporabljenega na preostalem delu njegovega ozemlja.

7. Znesek posebne premije se določi pri:

(a) 210 EUR za upravičenega bika;

(b) 150 EUR za upravičenega vola in starostno obdobje.

8. Uporabljajo se naslednje regionalne zgornje meje:

Belgija | 235149 |

Danska | 277110 |

Nemčija | 1782700 |

Grčija | 143134 |

Španija | 713999 |

Francija | 1754732 |

Irska | 1077458 |

Italija | 598746 |

Luksemburg | 18962 |

Nizozemska | 157932 |

Avstrija | 373400 |

Portugalska | 175075 |

Finska | 250000 |

Švedska | 250000 |

Združeno kraljestvo | 1419811 |

Člen 124

Izvensezonska premija

1. V primeru uporabe člena 71, kadar v državi članici število volov:

(a) zaklanih v določenem letu, preseže 60 % celotnega letnega zakola goveda moškega spola, in

(b) zaklanih v obdobju od 1. septembra do 30. novembra v določenem letu, preseže 35 % celotnega letnega zakola volov,

so lahko kmetje na podlagi zahtevka upravičeni do dodatne premije k posebni premiji (izvensezonska premija). Vendar če se oba zgoraj navedena sprožitvena odstotka dosežeta na Irskem ali v Severni Irski, se premija uporabi na Irskem in v Severni Irski.

Za uporabo tega člena v Združenem kraljestvu se Severna Irska šteje za ločeno enoto.

2. Znesek te premije znaša:

- 72,45 EUR na žival, zaklano v prvih petnajstih tednih v določenem letu,

- 54,34 EUR na žival, zaklano v šestnajstem in sedemnajstem tednu v določenem letu,

- 36,23 EUR na žival, zaklano v obdobju od 18. do 21. tedna v določenem letu, in

- 18,11 EUR na žival, zaklano v 22. in 23. tednu v določenem letu.

3. Kadar se odstotek iz odstavka 1(b) ne doseže ob upoštevanju predzadnjega stavka odstavka 1, se lahko države članice, katerih kmetje so predhodno prejeli izvensezonsko premijo, odločijo, da to premijo odobrijo v višini 60 % zneskov, določenih v odstavku 2.

V tem primeru zadevna država članica:

(a) lahko odloči, da odobri to premijo samo za prva dva ali tri zadevna obdobja,

(b) zagotavlja, da je ukrep finančno nevtralen glede na isto proračunsko leto, tako da ustrezno zmanjša:

- znesek drugega starostnega obdobja posebne premije, ki velja za vole, odobren v navedeni državi članici, in/ali

- dodatna plačila v skladu z oddelkom 2, in obvesti Komisijo o uporabljenem ukrepu zmanjšanja.

Za uporabo tega ukrepa se Irska in Severna Irska pri izračunu odstotka iz odstavka 1(a) in torej tudi pri upravičenosti do premije štejeta za eno enoto.

4. Da bi ugotovili, ali so bili odstotki iz tega člena preseženi, je treba upoštevati zakole, opravljene v drugem letu pred tistim, v katerem je bila žival, ki izpolnjuje pogoje za premijo, zaklana.

Člen 125

Premija za krave dojilje

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi krave dojilje, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do premije za rejo krav dojilj (premija za krave dojilje). Dodeli se v obliki letne premije na koledarsko leto in na kmeta v okviru omejitev individualnih zgornjih meja.

2. Premija za krave dojilje se dodeli kateremu koli kmetu:

(a) ki dvanajst mesecev od dneva vložitve zahtevka ne oddaja mleka ali mlečnih proizvodov s svoje kmetije.

Vendar pa oddaja mleka ali mlečnih proizvodov potrošniku neposredno s kmetijskega gospodarstva ne preprečuje odobritve premije,

(b) ki oddaja mleko ali mlečne proizvode, katerega skupna individualna referenčna količina, kot je navedena v členu 4 Uredbe (EGS) št. 3950/92, ne presega 120000 kilogramov. Vendar se lahko države članice na podlagi objektivnih meril, ki jih določijo same, odločijo, da spremenijo ali opustijo to količinsko omejitev,

če ima kmet v reji najmanj šest zaporednih mesecev od dneva, ko vloži zahtevek, tako število krav dojilj, da to znaša najmanj 60 % števila, in tako število telic, da ne presega 40 % števila, za katero se je zahtevala premija.

Da bi ugotovili, koliko živali izpolnjuje pogoje v skladu s točkama (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena, se na podlagi prejemnikove individualne referenčne količine, kot je opredeljena v členu 95(2), in povprečne mlečnosti ugotavlja, ali krave spadajo v čredo dojilj ali v mlečno čredo.

3. Upravičenost kmetov do premije je omejena z uporabo individualne zgornje meje, kot je opredeljena v členu 126.

4. Za upravičeno žival znaša znesek premije 200 EUR.

5. V primeru uporabe člena 68(a)(i) lahko države članice odobrijo dodatno nacionalno premijo za krave dojilje do največ 50 EUR na žival, če to ne povzroča diskriminacije med živinorejci zadevne države članice.

Za kmetijska gospodarstva v regiji, kot je opredeljena v členih 3 in 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih [43], se prvih 24,15 EUR na žival te dodatne premije financira iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS).

Za kmetijska gospodarstva kjer koli na ozemlju države članice, če ima populacija goved v zadevni državi članici visok delež krav dojilj, tj. vsaj 30 % celotnega števila krav, in če vsaj 30 % zaklanega goveda moškega spola pripada razredoma konformacije S in E, financira Jamstveni oddelek EKUJS dodatno premijo v celoti. Vsaka prekoračitev teh odstotkov se ugotavlja na podlagi povprečja dveh let pred tistim, za katero se odobri premija.

6. Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo in pripadajo čredi, namenjeni za vzrejo telet za proizvodnjo mesa.

Člen 126

Individualna zgornja meja za krave dojilje

1. Pomoč se odobri vsakemu kmetu, ki ima krave dojilje, v okviru omejitev individualnih zgornjih meja, določenih z uporabo člena 7 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da vsota pravic do premij na njihovem ozemlju ne presega nacionalnih zgornjih mej, določenih v odstavku 5 tega člena, in da se lahko nacionalne rezerve iz člena 128 ohranijo.

3. Kadar zahteva prilagoditev iz odstavka 2 znižanje individualnih zgornjih mej, ki jih imajo kmetje, se prilagoditev izvede brez kompenzacijskega plačila in mora odločitev temeljiti na objektivnih merilih, ki vključujejo zlasti:

- stopnjo, po kateri so kmetje uporabili svoje individualne zgornje meje v treh referenčnih letih pred letom 2000,

- izvajanje investicijskega ali ekstenzifikacijskega programa v sektorju govejega in telečjega mesa,

- posebne naravne okoliščine ali izrekanje kazni, kar ima za posledico neplačilo ali zmanjšano plačilo premije za najmanj eno referenčno leto,

- dodatne izjemne okoliščine, ki vplivajo tako, da plačila, izvedena za vsaj eno referenčno leto, ne ustrezajo dejanskemu položaju, ugotovljenemu v prejšnjih letih.

4. Pravice do premij, ki so bile odvzete skladno z ukrepom, predvidenim v odstavku 2, se ukinejo.

5. Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Belgija | 394253 |

Danska | 112932 |

Nemčija | 639535 |

Grčija | 138005 |

Španija | 1441539 |

Francija | 3779866 |

Irska | 1102620 |

Italija | 621611 |

Luksemburg | 18537 |

Nizozemska | 63236 |

Avstrija | 375000 |

Portugalska | 416539 |

Finska | 55000 |

Švedska | 155000 |

Združeno kraljestvo | 1699511 |

Člen 127

Prenos pravic do premij za krave dojilje

1. Če kmet proda ali kako drugače prenese svoje kmetijsko gospodarstvo, lahko prenese vse svoje pravice do premije za krave dojilje na osebo, ki prevzame njegovo kmetijsko gospodarstvo. Prav tako lahko v celoti ali delno prenese svoje pravice na druge kmete, ne da bi prenesel svoje kmetijsko gospodarstvo.

Pri prenosu pravic do premij brez prenosa kmetijskega gospodarstva se del prenesenih pravic, ki ne presega 15 odstotkov, vrne brez kompenzacijskega plačila nacionalni rezervi države članice, v kateri je kmetijsko gospodarstvo, za brezplačno prerazporeditev.

2. Države članice:

(a) sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo prenašanje pravic do premij iz občutljivih območij ali regij, kjer je proizvodnja govejega in telečjega mesa posebno pomembna za lokalno gospodarstvo;

(b) lahko predvidijo, da se prenos pravic brez prenosa kmetijskega gospodarstva opravi neposredno med kmeti ali da se opravi prek posrednika nacionalne rezerve.

3. Države članice lahko pred datumom, ki ga določijo, dovolijo začasne prenose dela pravic do premij, ki jih kmet imetnik ne namerava izkoristiti.

Člen 128

Nacionalna rezerva pravic do premij za krave dojilje

1. Vsaka država članica vzdržuje nacionalno rezervo pravic do premij za krave dojilje.

2. Vsakršne pravice do premij, odvzete skladno s členom 127(1) ali drugimi predpisi Skupnosti, se dodajo v nacionalno rezervo brez poseganja v člen 126(4).

3. Države članice uporabljajo svoje nacionalne rezerve, da bi v okviru omejitev navedenih rezerv dodelile pravice do premij zlasti novincem, mladim kmetom in drugim prednostnim kmetom.

Člen 129

Telice

1. Z odstopanjem od člena 125(3) se lahko države članice, ki več kot 60 % krav dojilj in telic redijo na gorskih območjih v smislu člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999, odločijo, da vodijo dodelitev premije za krave dojilje ločeno za telice in ločeno za krave dojilje v okviru omejitev ločene nacionalne zgornje meje, ki jo postavi zadevna država članica.

Taka ločena nacionalna zgornja meja ne sme presegati 40 % nacionalne zgornje meje zadevne države članice, določene v členu 126(5). Navedena nacionalna zgornja meja se zniža za znesek, ki je enak ločeni nacionalni zgornji meji. Kadar v državi članici, ki uporablja možnost, predvideno v tem odstavku, skupno število telic, za katere je bil vložen zahtevek in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev premije za krave dojilje, presega ločeno nacionalno zgornjo mejo, se število upravičenih telic na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

2. Za namene tega člena se upoštevajo le telice, ki pripadajo mesni pasmi ali izhajajo iz križanja z mesno pasmo.

Člen 130

Klavna premija

1. Kmet, ki na svojem kmetijskem gospodarstvu redi govedo, je lahko na podlagi zahtevka upravičen do klavne premije. Odobri se ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo in v okvirih nacionalnih zgornjih mej, ki jih je treba določiti.

Klavna premija se lahko dodeli za naslednje živali:

(a) bike, vole, krave in telice od starosti osmih mesecev,

(b) teleta, stara več kot en mesec in manj kot osem mesecev in z maso klavnega trupa do 185 kilogramov,

če jih je kmet redil določeno obdobje, ki ga je treba določiti.

2. Znesek premije znaša:

(a) 80 EUR za upravičeno žival, kakor je opredeljeno v odstavku 1(a);

(b) 50 EUR za upravičeno žival, kakor je opredeljeno v odstavku 1(b).

3. Nacionalne zgornje meje iz odstavka 1 se določijo za državo članico in ločeno za obe skupini živali, kot sta opredeljeni v točkah (a) in (b) tega odstavka. Posamezna zgornja meja je enaka številu živali vsake od obeh skupin, ki so bile v letu 1995 zaklane v zadevni državi članici, h kateremu se prištejejo živali, izvožene v tretje države, po podatkih Eurostata ali katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za tisto leto, ki jih je Komisija sprejela.

4. Kadar v neki državi članici skupno število živali, za katere je bil poslan zahtevek za eno od dveh skupin živali, opredeljenih v točki (a) ali (b) odstavka 1, in ki izpolnjujejo pogoje za odobritev klavne premije, presega nacionalno zgornjo mejo, predpisano za navedeno skupino, se število vseh upravičenih živali iz navedene skupine na kmeta za zadevno leto sorazmerno zniža.

Člen 131

Obremenitev

1. V primeru uporabe člena 71 je skupno število živali, ki izpolnjujejo pogoje za posebno premijo in premijo za krave dojilje, omejeno z uporabo obremenitve na kmetijskem gospodarstvu na dve glavi velike živine (GVŽ) na hektar in koledarsko leto. Od 1. januarja 2003 znaša obremenitev 1,8 GVŽ. Ta obremenitev se izraža v GVŽ na enoto krmne površine kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za živali na gospodarstvu. Vendar je kmet izvzet iz uporabe obremenitve, če število živali, ki jih redi na svojem kmetijskem gospodarstvu in ki jih je treba upoštevati pri določitvi obremenitve, ni večje od 15 GVŽ.

2. Pri določanju obremenitve na kmetijskem gospodarstvu je treba upoštevati:

(a) govedo moškega spola, krave dojilje in telice, ovce in/ali koze, za katere so bili vloženi zahtevki, kakor tudi krave molznice, potrebne za proizvodnjo skupne referenčne količine mleka, dodeljene kmetu. Število živali se pretvori v GVŽ, pri čemer se uporabi naslednja pretvorbena tabela:

Govedo moškega spola in telice, starejše od 24 mesecev, krave dojilje, krave molznice | 1,0 GVŽ |

Govedo moškega spola in telice v starosti od 6 do 24 mesecev | 0,6 GVŽ |

Ovce | 0,15 GVŽ |

Koze | 0,15 GVŽ |

(b) krmno površino, ki pomeni površino kmetijskega gospodarstva na voljo za rejo goved in ovc in/ali koz skozi vse koledarsko leto. Krmna površina ne vključuje:

- poslopij, gozdov, ribnikov, poti,

- površin, ki se uporabljajo za druge posevke, ki so upravičeni do pomoči Skupnosti, ali za trajne ali hortikulturne nasade, razen trajnih travnikov, za katere se plačila na površino odobrijo skladno s členom 136, ali odvisno od primera, s členom 96,

- površin, ki izpolnjujejo pogoje za sistem podpor, namenjen pridelovalcem nekaterih poljščin, ki se uporabljajo v okviru sheme pomoči za posušeno krmo ali so vključeni v nacionalno shemo ali shemo Skupnosti za praho.

Krmna površina zajema tudi površine v skupni uporabi in površine, na katerih je mešano gojenje.

Člen 132

Ekstenzifikacijsko plačilo

1. V primeru uporabe člena 71 so kmetje, ki prejemajo posebno premijo in/ali premijo za krave dojilje, lahko upravičeni do ekstenzifikacijskega plačila.

2. Ekstenzifikacijsko plačilo znaša 100 EUR na odobreno posebno premijo in premijo za krave dojilje, če je obremenitev na zadevnem kmetijskem gospodarstvu za zadevno koledarsko leto manjša ali enaka 1,4 GVŽ na hektar.

Vendar se lahko države članice odločijo, da odobrijo ekstenzifikacijsko plačilo v višini 40 EUR za obremenitev 1,4 GVŽ na hektar ali več in manj ali enako 1,8 GVŽ na hektar ter v znesku 80 EUR za obremenitev, ki je manjša od 1,4 GVŽ na hektar.

3. Za namene uporabe odstavka 2:

(a) se z odstopanjem od člena 131(2)(a) obremenitev na kmetijskem gospodarstvih določi tako, da se upošteva govedo moškega spola, krave in telice, ki so na gospodarstvu med zadevnim koledarskim letom, kakor tudi ovce in/ali koze, za katere so bili vloženi zahtevki za premije za isto koledarsko leto. Število živali se pretvori v GVŽ, pri čemer se uporablja pretvorbena tabela iz člena 131(2)(a);

(b) se brez poseganja v tretjo alineo člena 131(2)(b) površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo poljščin, opredeljenih v Prilogi IX, ne štejejo za "krmno površino";

(c) je krmna površina, ki se upošteva za izračun obremenitve, sestavljena iz najmanj 50 % pašnikov.

"Pašnike" opredelijo države članice. Opredelitev mora vsebovati vsaj merilo, da je pašnik travnik, ki se mu skladno z lokalno kmetijsko prakso prizna, da je namenjen za pašo goved in/ali ovc. To pa ne izključuje mešane uporabe pašnika v istem letu (paša, seno, travna silaža).

4. Brez poseganja v zahteve glede obremenitve, določene v odstavku 2 tega člena, lahko kmetje v državah članicah, v katerih se več kot 50 % mleka proizvede na gorskih območjih v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/1999 in katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo na takih območjih, prejmejo ekstenzifikacijska plačila, kakor je določeno v navedenem odstavku, za krave molznice, ki jih redijo na teh območjih.

5. V skladu s postopkom iz člena 144(2), Komisija po potrebi prilagodi zneske, določene v odstavku 2 tega člena, ob upoštevanju zlasti števila živali, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo za prejšnje koledarsko leto.

Člen 133

Dodatna plačila

1. V primeru uporabe člena 71 države članice letno opravijo kmetom na svojem ozemlju dodatna plačila v skupni višini zneskov, določenih v odstavku 3 tega člena. Taka plačila se opravijo v skladu z objektivnimi merili, ki zlasti vključujejo zadevne proizvodne strukture in pogoje, ter na način, ki zagotavlja enako obravnavanje kmetov in preprečevanje izkrivljanja trga in konkurence. Poleg tega takšna plačila ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen.

2. Dodatna plačila se opravijo v obliki plačil na glavo in/ali plačil na površino.

3. Uporabljajo se naslednji celotni zneski:

Belgija | 39,4 |

Danska | 11,8 |

Nemčija | 88,4 |

Grčija | 3,8 |

Španija | 33,1 |

Francija | 93,4 |

Irska | 31,4 |

Italija | 65,6 |

Luksemburg | 3,4 |

Nizozemska | 25,3 |

Avstrija | 12,0 |

Portugalska | 6,2 |

Finska | 6,2 |

Švedska | 9,2 |

Združeno kraljestvo | 63,8 |

Člen 134

Plačila na glavo

1. Plačila na glavo se lahko odobrijo za:

(a) govedo moškega spola,

(b) krave dojilje,

(c) krave molznice,

(d) telice.

2. Plačila na glavo se lahko odobrijo kot dodatni zneski na enoto klavne premije, kakor je določeno v členu 130, razen za teleta. V drugih primerih je odobritev plačil na glavo odvisna od:

(a) posebnih pogojev, določenih v členu 135,

(b) posebnih zahtev glede obremenitve, ki jih določijo države članice.

3. Posebne zahteve glede obremenitve se določijo:

- na podlagi krmne površine iz člena 131(2)(b), razen površin, za katere se odobrijo plačila na površino v skladu s členom 136,

- z upoštevanjem zlasti vpliva vrste zadevne proizvodnje na okolje, okoljske občutljivosti zemljišč, uporabljenih za rejo goved, in ukrepov, ki so bili izvedeni zaradi stabilizacije ali izboljšanja okoljskih razmer teh zemljišč.

Člen 135

Pogoji za plačilo na glavo

1. Plačila na glavo za govedo moškega spola se lahko odobrijo na koledarsko leto za ne več kot je število živali v državi članici, ki je:

- enako regionalni zgornji meji zadevne države članice, določeni v členu 123(8), ali

- enako številu govedi moškega spola, za katere so bile premije odobrene leta 1997, ali

- enako povprečnemu številu zakolov govedi moškega spola v letih 1997, 1998 in 1999, po statistiki Eurostata za ta leta ali po katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za ta leta, ki jih prejme Komisija.

Države članice lahko predvidijo tudi omejitev glav števila goveda moškega spola na kmetijsko gospodarstvo, ki ga država članica določi na nacionalni ali regionalni osnovi.

Upravičeni je samo govedo moškega spola, starejše od osem mesecev. Če se plačila na glavo izvedejo ob zakolu, lahko države članice določijo, da se ta pogoj nadomesti z najmanjšo maso klavnega trupa 180 kg.

2. Plačila na glavo za krave dojilje in telice, ki izpolnjujejo pogoje za premijo za krave dojilje v skladu s členom 125(4) in členom 129, se lahko odobrijo samo kot dopolnilni znesek na premijsko enoto za kravo dojiljo, kakor je določeno v členu 125(4).

3. Plačila na glavo za krave molznice se lahko odobrijo samo kot znesek na tono referenčne količine, upravičene do premije, ki je na voljo na kmetijskem gospodarstvu, ki jo je treba določiti v skladu s členom 95(2).

Člen 134(2)(b) se ne uporablja.

4. Plačila na glavo se za telice, razen tistih iz odstavka 2, lahko odobrijo na državo članico in koledarsko leto, in sicer za ne več kot za število telic, ki je enako povprečnemu številu zakolov telic v letih 1997, 1998 in 1999 po statistiki Eurostata za ta leta ali po katerih koli drugih objavljenih uradnih statističnih podatkih za ta leta, ki jih prejme Komisija.

Člen 136

Plačila na površino

1. Plačila na površino se odobrijo na hektar trajnega pašnika:

(a) ki je kmetu na voljo v zadevnem koledarskem letu,

(b) ki se ne uporablja tako, da bi izpolnjeval posebne zahteve glede obremenitve iz člena 134(3), in

(c) za katerega se za isto leto ne zahtevajo plačila v okviru sistema podpor, namenjenega proizvajalcem nekaterih poljščin, v okviru sistema pomoči za posušeno krmo in v okviru sheme pomoči Skupnosti za druge trajne ali hortikulturne nasade.

2. Površina trajnega travnika v regiji, za katerega se lahko odobrijo plačila na površino, ne sme presegati ustrezne regionalne osnovne površine.

Regionalne osnovne površine določijo države članice kot povprečno število hektarov trajnega travnika, ki je bil na voljo za rejo govedi v letih 1995, 1996 in 1997.

3. Najvišje plačilo na površino na hektar, ki se lahko odobri, vključno, odvisno od primera, s plačili na površino skladno s členom 96 ne sme presegati 350 EUR.

Člen 137

Pošiljanje podatkov

Kakršne koli spremembe nacionalnih ureditev v zvezi z odobritvijo dodatnih plačil je treba poslati Komisiji najkasneje en mesec po njihovem sprejetju.

Člen 138

Skupne določbe

Da je žival upravičena do neposrednih plačil po tem poglavju, mora biti označena in registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000.

Člen 139

Zgornje meje

Vsota zneskov vsakega neposrednega plačila, zahtevanega po tem poglavju, ne sme presegati zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2) in ustreza sestavnemu delu vsakega od teh neposrednih plačil v zgornji meji iz člena 41.

Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v navedenem letu sorazmerno zniža.

Člen 140

Prepovedane snovi v skladu z Direktivo 96/22/ES

1. Kadar se v živali, ki pripada čredi goved kmeta, v skladu z določbami Direktive 96/23/ES [48] odkrijejo ostanki snovi, ki so prepovedane po Direktivi 96/22/ES [49], ali ostanki snovi, ki so sicer dovoljene po navedenem predpisu, vendar pa se uporabljajo nezakonito, ali kadar se na kmetovem kmetijskem gospodarstvu v kakršni koli obliki najde nedovoljena snov ali proizvod oziroma snov ali proizvod, ki je dovoljen po Direktivi Sveta 96/22/ES, vendar je na gospodarstvu nezakonito, je kmet za koledarsko leto, ko je bilo to odkrito, izključen iz prejemanja zneskov, predvidenih v tem poglavju.

Pri ponovni kršitvi se lahko dolžina obdobja izključenosti glede na težo kršitve podaljša do pet let, računano od leta, v katerem je bila ponovna kršitev odkrita.

2. Če lastnik ali imetnik živali ovira delo med inšpekcijskimi pregledi in med jemanjem vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov za spremljanje ostankov snovi, ali med izvajanjem raziskav in pregledov, predvidenih v skladu z Direktivo 96/23/ES, se uporabijo kazni, predvidene v odstavku 1 tega člena.

POGLAVJE 13 POMOČ ZA ZRNATE STROČNICE

Člen 141

Področje uporabe

V primeru uporabe člena 71 zadevne države članice odobrijo pomoč za proizvodnjo naslednjih zrnatih stročnic:

(a) lečo, razen semenske iz oznake KN ex07134000;

(b) čičeriko, razen semenske iz oznake KN ex07132000;

(c) grašico vrste Vicia sativa L. in Vicia ervilla Willd. iz oznake KN ex07139090 (drugo).

Člen 142

Pomoč

1. Pomoč se odobri za tržno leto za proizvodnjo zrnatih stročnic, ki jih zajema člen 141. Tržno leto traja od 1. julija do 30. junija.

Orna parcela, ki je predmet zahtevka za pomoč na hektar v okviru sistema, financiranega v skladu s členom 1(2)(b) Uredbe (ES) št. 1258/1999, je izključena iz upravičenosti do plačila pomoči, predvidene s tem sistemom.

2. Brez poseganja v člen 143 znaša pomoč na hektar posejane in požete površine 181 EUR na hektar.

Člen 143

Zgornja meja

Vsota zahtevane pomoči ne sme biti višji od zgornje meje, ki jo je določila Komisija v skladu s členom 64(2) in ustreza sestavnemu delu plačil na površino za zrnate stročnice iz Priloge VI v nacionalni zgornji meji iz člena 41.

Kadar skupni znesek zahtevane pomoči presega določeno zgornjo mejo, se pomoč na kmeta v navedenem letu sorazmerno zniža.

NASLOV V PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 144

Upravljalni odbor za neposredna plačila

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za neposredna plačila, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in ki mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Kadar je navedeno sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, predvideno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je določeno na en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 145

Izvedbena pravila

V skladu s postopkom iz člena 144(2) se sprejmejo podrobna pravila za izvajanje te uredbe. Vključujejo zlasti:

(a) podrobna pravila, povezana z vzpostavitvijo sistema kmetijskega svetovanja;

(b) podrobna pravila, povezana z opredelitvijo meril za dodelitev zneskov, ki se ustvarijo zaradi uporabe modulacije;

(c) podrobna pravila, povezana z odobritvijo pomoči, predvidenih s to uredbo, vključno s pogoji za upravičenost, datumi za predložitev zahtevkov in plačil, določbami o kontroli ter pravili o pregledih in upravičenosti do pomoči, vključno z vsako potrebno izmenjavo podatkov z državami članicami, ter določitvijo prekoračitve osnovnih površin ali maksimalnih zajamčenih površin kakor tudi podrobna pravila o umiku in prerazporeditvi neporabljenih pravic do premije, določenih v skladu s poglavjem 11 in 12;

(d) kar zadeva shemo enotnega plačila, podrobna pravila, povezana zlasti z vzpostavitvijo nacionalne rezerve, prenosom pravic, opredelitvijo trajnih nasadov, trajnih travnikov, kmetijskih zemljišč in travnikov, možnostmi, predvidenimi v poglavju 5 naslova III, in seznamom dovoljenih posevkov na zemljišču v prahi, ter tudi podrobna pravila, povezana z usklajenostjo z Memorandumom o soglasju glede nekaterih oljnic med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT, ki je bil odobren s Sklepom 93/355/EGS [50];

(e) kar zadeva trdo pšenico, podrobna pravila o količinah certificiranih semen in priznanih vrst;

(f) kar zadeva energetske rastline, podrobna pravila o opredelitvi pridelkov, ki jih zajema shema, minimalne zahteve za pogodbo, kontrolne ukrepe o predelani količini in predelavi na kmetijskem gospodarstvu;

(g) kar zadeva konopljo, ki se goji za vlakna, podrobna pravila o posebnih kontrolnih ukrepih in metodah za določanje ravni tetrahidrokanabinola, vključno z zahtevami v zvezi s pogodbami in obveznostmi iz člena 52;

(h) take spremembe Priloge I, ki bi se izkazale za potrebne zaradi upoštevanja meril, določenih v členu 1;

(i) take spremembe prilog II, VI, VII, IX, X in XI, ki bi se izkazale za potrebne zaradi upoštevanja zlasti nove zakonodaje Skupnosti in, kar zadeva Prilogo VIII, glede uporabe člena 62 ter, odvisno od primera, glede podatkov, ki jih države članice sporočijo v zvezi z delom referenčnih zneskov, ki ustrezajo plačilom za poljščine, kakor tudi zneskov samih zgornjih meja, ki jih je treba povečati glede na razliko med dejansko določeno površino in površino, za katero so bile premije za poljščine plačane za leti 2000 in 2001, z uporabo člena 9(2) in (3) Uredbe Komisije (EGS) št. 3887/92 [51] v okviru omejitev osnovnih površin (ali največje zajamčene površine za trdo pšenico) in z upoštevanjem povprečnega nacionalnega donosa, uporabljenega za izračun Priloge VIII;

(j) osnovne značilnosti identifikacijskega sistema za enote rabe ali poljine in njihovo opredelitev;

(k) vse spremembe, ki se lahko naredijo na zahtevku za pomoč in oprostitvi zahteve za predložitev zahtevka za pomoč;

(l) pravila o minimalni količini podatkov, ki jih je treba vključiti v zahtevke za pomoč;

(m) pravila o administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem ter kontrolah z daljinskim zaznavanjem;

(n) pravila za uporabo znižanj in izključitev iz plačil v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz členov 3 in 24, vključno s primeri oprostitve znižanj in izključitev;

(o) take spremembe Priloge V, ki bi se izkazale za potrebne zaradi upoštevanja meril, določenih v členu 26;

(p) sporočila med državami članicami in Komisijo;

(q) ukrepe, ki so potrebni in ustrezno utemeljeni, da v nujnih primerih razrešijo praktične in specifične težave, zlasti tiste, povezane z izvajanjem poglavja 4 naslova II in poglavja 5 naslova III. Taki ukrepi lahko odstopajo od nekaterih delov te uredbe, vendar samo v taki meri in za tako obdobje, kot je nujno potrebno.

Člen 146

Pošiljanje podatkov Komisiji

Države članice Komisijo podrobno obvestijo o ukrepih, sprejetih za izvedbo te uredbe, in zlasti tistih, ki se nanašajo na člene 5, 13, 42 in 58.

Člen 147

Spremembe uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001

(1) Člen 6 Uredbe (EGS) št. 2019/93 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6

1. V primeru uporabe izključitve, predvidene v členu 70 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 [*] UL L 270, 21.10.2003, str. 1.z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete, Helenska republika predloži Komisiji program za pomoč tradicionalnim dejavnostim, povezanimi s proizvodnjo govejega in telečjega mesa ter ovc in koz, v okviru omejitev potreb porabe manjših Egejskih otokov.

Program pripravijo in izvajajo pristojni organi, ki jih imenuje država članica.

2. Program financira Skupnost v višini letnega zneska, ki je enak vsoti dejansko plačanih premij v letu 2003 za proizvajalce s sedežem na manjših Egejskih otokih skladno z Uredbo (ES) št. 1254/1999 [**] UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)., s to uredbo in Uredbo (ES) št. 2529/2001 [***] UL L 341, 22.12.2001, str. 3..

Komisija tak znesek poveča, da bi upoštevala razvoj lokalne proizvodnje. Vendar letni znesek v nobenem primeru ne sme biti višji od vsote zgornjih meja, ki veljajo v letu 2003 za premije za goveje meso skladno s to uredbo, ki se pomnožijo z osnovnimi in dopolnilnimi premijami in plačili, ki veljajo v letu 2003, in od vsote vseh pravic do premij, ki jih imajo proizvajalci s sedežem na manjših Egejskih otokih na dan 30. junija 2003 skladno z Uredbo (ES) št. 2529/2001, ter od primernega dela nacionalne rezerve, ki se pomnoži s premijami in plačili, veljavnimi v letu 2003.

3. Komisija sprejme izvedbene določbe, odobri in spremeni program ter določi in poveča znesek, predviden v prvem pododstavku odstavka 2 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Komisija lahko v skladu z istim postopkom popravi omejitev, določeno v drugem pododstavku odstavka 2.

4. Grške oblasti vsako leto pred 15. aprilom predložijo poročilo o izvajanju programa."

(2) Člen 9 Uredbe (ES) št. 1452/2001 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 9

1. V primeru uporabe izključitve, predvidene v členu 70 Uredbe (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete [*] UL L 270, 21.10.2003, str. 1., Francija predloži Komisiji programe za pomoč tradicionalnim dejavnostim, povezanim s proizvodnjo govejega in telečjega mesa ter ovc in koz, in ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodov v okviru omejitev potreb porabe francoskih čezmorskih departmajev.

Program pripravijo in izvajajo pristojni organi, ki jih imenuje država članica.

2. Programe financira Skupnost v višini letnega zneska, ki je enak vsoti dejansko plačanih premij v letu 2003 za proizvajalce s sedežem v francoskih čezmorskih departmajih skladno z Uredbo (ES) št. 1254/1999 [**] UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)., s to uredbo in Uredbo (ES) št. 2529/2001 [***] UL L 341, 22.12.2001, str. 3..

Komisija tak znesek poveča, da bi upoštevala razvoj lokalne proizvodnje. Vendar letni znesek v nobenem primeru ne sme biti višji od vsote zgornjih meja, ki veljajo v letu 2003 za premije za goveje meso skladno z Uredbo (ES) št. 1452/2001, ki se pomnožijo z osnovnimi in dopolnilnimi premijami in plačili, ki veljajo v letu 2003, in od vsote vseh pravic do premij, ki jih imajo proizvajalci s sedežem v francoskih čezmorskih departmajih na dan 30. junija 2003 skladno z Uredbo (ES) št. 2529/2001, ter od primernega dela nacionalne rezerve, ki se pomnoži s premijami in plačili, veljavnimi v letu 2003.

3. Komisija sprejme izvedbene določbe, odobri in spremeni programe ter določi in poveča znesek, predviden v prvem pododstavku odstavka 2 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Komisija lahko v skladu z istim postopkom popravi omejitev, določeno v drugem pododstavku odstavka 2.

4. Francoske oblasti vsako leto pred 15. aprilom predložijo poročilo o izvajanju programov."

(3) Uredba (ES) št. 1453/2001 se spremeni:

(a) člen 13 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 13

1. V primeru uporabe izključitve, predvidene v členu 70 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete [*] UL L 270, 21.10.2003, str. 1., Portugalska republika predloži Komisiji program za pomoč tradicionalnim dejavnostim, povezanim s proizvodnjo govejega in telečjega mesa ter ovc in koz, in ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodov v okviru omejitev potreb porabe Madeire.

Program pripravijo in izvajajo pristojni organi, ki jih imenuje država članica.

2. Program financira Skupnost v višini letnega zneska, ki je enak vsoti dejansko plačanih premij v letu 2003 za proizvajalce s sedežem na Madeiri skladno z Uredbo (ES) št. 1254/1999 [**] UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)., s to uredbo in Uredbo (ES) št. 2529/2001 [***] UL L 341, 22.12.2001, str. 3..

Komisija tak znesek poveča, da bi upoštevala razvoj lokalne proizvodnje. Vendar letni znesek v nobenem primeru ne sme biti višji od vsote zgornjih meja, ki veljajo v letu 2003 za premije za goveje meso skladno z Uredbo (ES) št. 1453/2001, ki se pomnožijo z osnovnimi in dopolnilnimi premijami in plačili, ki veljajo v letu 2003, in od vsote vseh pravic do premij, ki jih imajo proizvajalci s sedežem na Madeiri na dan 30. junija 2003 skladno z Uredbo (ES) št. 2529/2001, ter od primernega dela nacionalne rezerve, ki se pomnoži s premijami in plačili, veljavnimi v letu 2003.

3. Komisija sprejme izvedbene določbe, odobri in spremeni program ter določi in poveča znesek, predviden v prvem pododstavku odstavka 2 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Komisija lahko v skladu z istim postopkom popravi omejitev, določeno v drugem pododstavku odstavka 2.

4. Oblasti Portugalske republike vsako leto pred 15. aprilom predložijo poročilo o izvajanju programa."

(b) Člen 22(2) do (5) se nadomesti z naslednjim:

"2. V primeru uporabe izključitve, predvidene v členu 70 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003, Portugalska republika predloži Komisiji program za pomoč tradicionalnim dejavnostim, povezanim s proizvodnjo govejega in telečjega mesa ter ovc in koz, in ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodov.

Program pripravijo in izvajajo pristojni organi, ki jih imenuje država članica.

3. Program financira Skupnost v višini letnega zneska, ki je enak vsoti dejansko plačanih premij v letu 2003 za proizvajalce s sedežem na Azorih skladno z Uredbo (ES) št. 1254/1999, s to uredbo in Uredbo (ES) št. 2529/2001.

Komisija tak znesek poveča, da bi upoštevala razvoj lokalne proizvodnje. Vendar letni znesek v nobenem primeru ne sme biti višji od vsote zgornjih meja, ki veljajo v letu 2003 za premije za goveje meso skladno s to uredbo, ki se pomnožijo z osnovnimi in dopolnilnimi premijami in plačili, ki veljajo v letu 2003, in od vsote vseh pravic do premij, ki jih imajo proizvajalci s sedežem na Azorih na dan 30. junija 2003 skladno z Uredbo (ES) št. 2529/2001 in Uredbo (ES) št. 1254/1999 o premijah za krave dojilje, ter od primernih delov nacionalnih rezerv, ki se pomnožijo s premijami in plačili, veljavnimi v letu 2003.

V primeru uporabe člena 68(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko oblasti Portugalske republike povečajo za Azore zgornjo mejo za krave dojilje tako, da pravice do premije za krave dojilje prenesejo iz nacionalne zgornje meje. V tem primeru se pripadajoči znesek prenese iz zgornje meje, določene z uporabo člena 68(a)(i) Uredbe (ES) št. 1782/2003, v zgornjo mejo iz drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.

4. Komisija sprejme izvedbene določbe, odobri in spremeni program ter določi in poveča znesek, predviden v prvem pododstavku odstavka 3 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Komisija lahko v skladu z istim postopkom popravi omejitev, določeno v drugem pododstavku odstavka 2.

5. Oblasti Portugalske republike vsako leto pred 15. aprilom predložijo poročilo o izvajanju programa.";

(c) Člen 22(6) se razveljavi.

(d) Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 23

Za prehodno obdobje, ki zajema tržna leta od 1999/2000 do 2004/2005, se zaradi razdelitve dodatne dajatve med proizvajalce iz drugega stavka člena 2(1) Uredbe (EGS) št. 3950/92 [61] šteje, da so samo proizvajalci, kakor so opredeljeni v členu 9(c) navedene uredbe, s sedežem in proizvodnjo na Azorih, katerih tržne količine presegajo njihovo referenčno količino, povečano za odstotek iz tretjega pododstavka, prispevali k prekoračitvi.

Dodatna dajatev je namenjena količinam, ki presegajo povečano referenčno količino po prerazporeditvi neporabljenih količin v okviru meje, ki izhaja iz povečanja med proizvajalci iz prvega odstavka, in sorazmerno z referenčno količino, ki je na voljo vsakemu proizvajalcu.

Odstotek iz prvega odstavka je enak razmerju med količinami v višini 73000 ton za tržna leta v obdobju od 1999/2000 do 2003/2004 in 61500 ton za tržno leto 2004/2005 ter skupnemu številu referenčnih količin, ki so 31. marca 2000 na voljo na vsakem kmetijskem gospodarstvu. Za vsakega proizvajalca odstotek velja samo v višini referenčnih količin, ki so navedenemu proizvajalcu na voljo 31. marca 2000."

(4) Uredba (ES) št. 1454/2001 se spremeni:

(a) Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

1. V primeru uporabe izključitve, predvidene v členu 70 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete [*] UL L 270, 21.10.2003, str. 1., Kraljevina Španija predloži Komisiji program za pomoč tradicionalnim dejavnostim, povezanim s proizvodnjo govejega in telečjega mesa ter ovc in koz, in ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodov v okviru omejitev potreb porabe Kanarskih otokov.

Program pripravijo in izvajajo pristojni organi, ki jih imenuje država članica.

2. Program financira Skupnost v višini letnega zneska, ki je enak vsoti dejansko plačanih premij v letu 2003 za proizvajalce s sedežem na Kanarskih otokih skladno z Uredbo (ES) št. 1254/1999 [**] UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1)., s to uredbo in Uredbo (ES) št. 2529/2001 [***] UL L 341, 22.12.2001, str. 3..

Komisija tak znesek poveča, da bi upoštevala razvoj lokalne proizvodnje. Vendar letni znesek v nobenem primeru ne sme biti višji od vsote zgornjih meja, ki veljajo v letu 2003 za premije za goveje meso skladno z Uredbo (ES) št. 1454/2001, ki se pomnožijo z osnovnimi in dopolnilnimi premijami in plačili, ki veljajo v letu 2003, in od vsote vseh pravic do premij, ki jih imajo proizvajalci s sedežem na Kanarskih otokih na dan 30. junija 2003 skladno z Uredbo (ES) št. 2529/2001, ter od primernega dela nacionalne rezerve, ki se pomnoži s premijami in plačili, veljavnimi v letu 2003.

3. Komisija sprejme izvedbene določbe, odobri in spremeni program ter določi in poveča znesek, predviden v prvem pododstavku odstavka 2 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Komisija lahko v skladu z istim postopkom popravi omejitev, določeno v drugem pododstavku odstavka 2.

4. Oblasti Kraljevine Španije vsako leto pred 15. aprilom predložijo poročilo o izvajanju programa."

(b) Člen 6 se razveljavi.

Člen 148

Spremembe Uredbe (ES) št. 1868/94

Uredba (ES) št. 1868/94 se spremeni:

(1) Vstavi se naslednji člen 4:

"Člen 4a

Najnižja cena za krompir, namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba, znaša od tržnega leta 2004/2005 dalje 178,31 EUR na tono.

Ta cena velja za količino krompirja, dobavljenega v tovarno, ki je potreben za izdelavo ene tone škroba.

Najnižja cena se prilagodi glede na vsebnost škroba krompirja."

(2) Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

Premija v višini 22,25 EUR na tono proizvedenega škroba se plača podjetjem, ki proizvajajo krompirjev škrob, za količino krompirjevega škroba, ki ustreza najvišji kvoti iz člena 2(2), če so proizvajalcem krompirja plačali najnižjo ceno iz člena 4a za ves krompir, ki je potreben za proizvodnjo škroba do navedene višine kvote."

(3) Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 7

Določbe te uredbe ne zajemajo krompirjevega škroba, ki ga proizvedejo podjetja, za katera ne velja člen 2(2) te uredbe in ki kupijo krompir, za katerega proizvajalci ne prejmejo plačila, predvidenega v členu 93 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpore za kmete [65]."

Člen 149

Spremembe Uredbe (ES) št. 1251/1999

Uredba (ES) št. 1251/1999 se spremeni:

(1) V členu 4(3) se prva alinea nadomesti z naslednjim:

"za stročnice:

- 63,00 EUR/t od tržnega leta 2004/2005 naprej".

(2) V členu 4(4) se znesek "19 EUR/t" nadomesti s "24 EUR/t".

(3) V členu 5:

(a) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Dodatek k plačilu na površino v višini 313 EUR/ha za tržno leto 2004/2005 se plača za površino, posejano s trdo pšenico na tradicionalnih proizvodnih območjih, navedenih v Prilogi II, ob upoštevanju omejitev, določenih v Prilogi III.";

(b) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

"V regijah, kjer je proizvodnja trde pšenice dobro uveljavljena, razen regijah iz Priloge II, se odobri posebna pomoč v višini 93 EUR/ha za tržno leto 2004/2005 do omejitve števila hektarov, določenega v Prilogi IV."

Člen 150

Spremembe Uredbe (ES) št. 1254/1999

Uredba (ES) št. 1254/1999 se spremeni:

(1) V drugem pododstavku člena 10(1) se "20 %" nadomesti s "40 %".

(2) V Prilogi I se v tabeli v zvezi s posebno premijo številka za Avstrijo nadomesti s "373400".

(3) V Prilogi II se v tabeli v zvezi s premijo za krave dojilje številke za Avstrijo in Portugalsko nadomestijo s "375000" in "416539".

Člen 151

Spremembe Uredbe (ES) št. 1673/2000

Uredba (ES) št. 1673/2000 se spremeni:

(1) Člen 1 se spremeni:

(a) V odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

"(a) "kmet" pomeni kmet, kakor je opredeljen v členu 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete [66]."

(b) V odstavku 3 se "Uredba (ES) št. 1251/1999" nadomesti s "člen 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003."

(2) V prvi in drugi alinei člena 5(2) se "člen 5a Uredbe (ES) št. 1251/1999" nadomesti s "člen 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003".

Člen 152

Spremembe drugih uredb

Črtajo se naslednje določbe:

(a) člen 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71;

(b) členi 3 do 25 Uredbe (ES) št. 1254/1999;

(c) členi 3 do 11 Uredbe (ES) št. 2529/2001.

Člen 153

Razveljavitve

1. Uredba (EGS) št. 3508/92 se razveljavi. Vendar se še naprej uporablja za zahtevke za neposredna plačila v zvezi s koledarskim letom pred letom 2005.

2. Uredba (ES) št. 1017/94 se razveljavi s 1. januarjem 2005.

3. Uredba (ES) št. 1577/96 in Uredba (ES) št. 1251/1999 se razveljavita. Vendar se še naprej uporabljata za tržno leto 2004/2005.

4. Uredba (ES) št. 1259/1999 se razveljavi s 1. majem 2004. Vendar se člena 2a in 11 Uredbe (ES) št. 1259/1999 ter, za namene uporabe navedenih členov, Priloga navedene uredbe še naprej uporabljajo do 31. decembra 2005. Poleg tega se členi 3, 4, 5 in, za namene uporabe navedenih členov, Priloga Uredbe (ES) št. 1259/1999, še naprej uporabljajo do 31. decembra 2004.

5. Sklicevanja na razveljavljene uredbe se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 154

Prehodne določbe za poenostavljeno shemo

Kadar država članica uporabi poenostavljeno shemo iz člena 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999, se uporabljajo naslednje določbe:

(a) Leto 2003 je zadnje leto, v katerem lahko sodelujoči vložijo nove zahtevke;

(b) Sodelujoči še naprej prejemajo znesek, določen v okviru poenostavljene sheme, do leta 2005;

(c) Poglavja 1 in 2 naslova II te uredbe ne veljajo za zneske, odobrene v okviru poenostavljene sheme med sodelovanjem v shemi;

(d) Kmetje, ki sodelujejo v poenostavljeni shemi, niso upravičeni, da zaprosijo za enotno plačilo, dokler sodelujejo v poenostavljeni shemi. V primeru zahtevka za shemo enotnega plačila se znesek, odobren v okviru poenostavljene sheme, vključi v referenčni znesek iz člena 37 in izračuna ter prilagodi v skladu s poglavjem 2 naslova III te uredbe.

Člen 155

Druge prehodne določbe

Nadaljnji ukrepi, potrebni za lažji prehod iz ureditve, predvidene v uredbah iz členov 152 in 153, na tisto, vzpostavljeno s to uredbo, zlasti tisti, ki so povezani z uporabo členov 4 in 5 ter Priloge k Uredbi (ES) št. 1259/1999 in člena 6 Uredbe (ES) št. 1251/1999 ter za prehod iz tistih določb, povezanih z načrti za izboljšanje iz Uredbe (EGS) št. 1035/72, na določbe iz členov83 do 87 te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe. Uredbe in členi iz členov 152 in 153 se še naprej uporabljajo, da se določijo referenčni zneski iz Priloge VII.

Člen 156

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se od začetka njene veljavnosti z naslednjimi izjemami:

(a) Poglavja 4 in 5 naslova II se uporabljata za zahtevke za plačila, vložene od koledarskega leta 2005 naprej. Vendar se člen 28(2) uporablja za zahtevek za plačila v okviru poglavij 1 do 7 naslova IV od 1. januarja 2004.

(b) Poglavja 1, 2, 3, 6 in člen 149 naslova IV se uporabljajo od tržnega leta 2004/2005 naprej.

(c) Poglavja 4, 5, 7 in člen 150 naslova IV se uporabljajo od 1. januarja 2004.

(d) Člen 20 poglavja 1 naslova II, naslov III, poglavja 8, 10, 11 in 13 ter člen 147 poglavja IV se uporabljajo od 1. januarja 2005, razen člena 147(3)(d), ki se uporablja od 1. aprila 2003.

(e) Poglavje 9 naslova IV se uporablja od tržnega leta 2005/2006 naprej.

(f) Člena 151 in 152 se uporabljata od 1. januarja 2005, razen člena 152(a), ki se uporablja od tržnega leta 2005/2006 naprej.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. septembra 2003

Za Svet

Predsednik

G. Alemanno

[1] Mnenje je bilo podano 5. junija 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[2] UL C 208, 3.9.2003, str. 64.

[3] Mnenje je bilo podano 2. julija 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[4] UL L 160, 26.6.1999, str. 113. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1244/2001 (UL L 173, 27.6.2001, str. 1).

[5] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[6] UL L 355, 5.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 495/2001 (UL L 72, 14.3.2001, str. 6).

[7] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[8] UL L 193, 29.7.2000, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 651/2002 (UL L 101, 17.4.2002, str. 3).

[9] UL L 197, 30.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 962/2002 (UL L 149, 7.6.2002, str. 1).

[10] UL L 198, 21.7.2001, str. 26.

[11] UL L 112, 3.5.1994, str. 2. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2582/2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 5).

[12] UL L 206, 16.8.1996, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 811/2000 (UL L 100, 20.4.2000, str. 1).

[13] UL L 160, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1038/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 16).

[14] UL L 246, 5.11.1971, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 154/2002 (UL L 25, 29.1.2002, str. 18).

[15] UL L 184, 27.7.1993, str. 1 (UL L 68, 12.3.2002, str. 4). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 442/2002.

[16] UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

[17] UL L 198, 21.7.2001, str. 11.

[18] UL L 198, 21.7.2001, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1922/2002 (UL L 293, 29.10.2002, str. 11).

[19] UL L 341, 22.12.2001, str. 3.

[20] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[21] UL L 355, 15.12.1992, str. 32. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[22] UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

[23] UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1513/2001 (UL L 201, 26.7.2001, str. 4).

[24] UL L 215, 30.7.1992, str. 85. Uredba, kakor je bila preklicana z Uredbo (ES) št. 1257/1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

[25] Uredba Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, uvedenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, 12.12.2001, str. 11). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2550/2001 (UL L 341, 22.12.2001, str. 105).

[26] UL L 132, 23.5.1990, str. 17. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 2529/2001 (UL 341, 22.12.2001, str. 3).

[27] UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

[28] UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 453/2002 (UL L 72, 14.3.2002, str. 9).

[29] UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

[30] UL L 118, 20.5.1972, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1363/95 (UL L 132, 16.6.1995, str. 8).

[31] UL L 123, 17.5.2003, str. 42.

[32] UL L 405, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 572/2003 (UL L 82, 29.3.2003, str. 20).

[33] Glej stran 123 tega Uradnega lista.

[35] Uredba Komisije (ES) št. 2316/1999 z dne 22. oktobra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 o ustanovitvi sistema podpor za proizvajalce določenih poljščin (UL L 280, 30.10.1999, str. 43). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1035/2003 (UL L 150, 18.6.2003, str. 24).

[37] UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

[43] UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1105/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 3).

[48] Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji nekaterih snovi, ki učinkujejo kot hormoni ali tireostatiki, ali beta agonistov, in o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

[49] Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih ter o razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS ter sklepov 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

[50] UL L 147, 18.6.1993, str. 25.

[51] Uredba Komisije (EEC) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za nekatere sheme pomoči Skupnosti (UL L 391, 31.12.1992, str. 36). Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 2419/2001 (UL L 327, 12.12.2001, str. 11).

[61] UL L 405, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 572/2003 (UL L 82, 29.3.2003, str. 20).

[65] UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

[66] UL L 270, 21.10.2003, str. 1

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Seznam neposrednih plačil iz člena 1

Sektor | Pravna podlaga | Opombe |

Enotno plačilo | Naslov III te Uredbe | Nevezano plačilo (glej Prilogo VI) |

Trda pšenica | Naslov IV, Poglavje 1 te Uredbe | Pomoč na površino (premija za kakovost) |

Stročnice | Naslov IV, Poglavje 2 te Uredbe | Pomoč na površino |

Riž | Naslov IV, Poglavje 3 te Uredbe | Pomoč na površino |

Lupinarji | Naslov IV, Poglavje 4 te Uredbe | Pomoč na površino |

Energetske rastline | Naslov IV, Poglavje 5 te Uredbe | Pomoč na površino |

Škrobni krompir | Naslov IV, Poglavje 6 te Uredbe | Pomoč za pridelavo |

Mleko in mlečni proizvodi | Naslov IV, Poglavje 7 te Uredbe | Mlečna premija in dodatno plačilo |

Poljščine na Finskem in v določenih regijah Švedske | Naslov IV, Poglavje 8 te Uredbe | Posebna regionalna pomoč za poljščine |

Semena | Naslov IV, Poglavje 9 te Uredbe | Pomoč za pridelavo |

Poljščine | Naslov IV, Poglavje 10 te Uredbe | Pomoč na površino, vključno s plačili za praho, plačili za travno silažo, z dodatnimi zneski, dodatkom za trdo pšenico in posebno pomočjo |

Ovce in koze | Naslov IV, Poglavje 11 te Uredbe | Premija za ovce in koze, dodatna premija in določena dodatna plačila |

Goveje in telečje meso | Naslov IV, Poglavje 12 te Uredbe | Posebna premija, izvensezonska premija, premija za krave dojilje (vključno, ko se plača za telice in vključno z dodatno nacionalno premijo za krave dojilje, ko gre za sofinanciranje), klavna premija, ekstenzifikacijsko izplačilo, dodatna plačila |

Zrnate stročnice | Naslov IV, Poglavje 13 te Uredbe | Pomoč na površino |

Posebne vrste kmetijstva in kakovostna proizvodnja | Člen 69 te Uredbe | |

Posušena krma | Člen 71(2) drugi pododstavek te Uredbe | |

Shema za male kmete | Člen 2a Uredbe (ES) št. 1259/1999 | Prehodna pomoč za za kmete, ki prejemajo manj kot 1250 EUR |

Oljčno olje | Člen 5(1) Uredbe 136/66/EGS | Pomoč za pridelavo |

Sviloprejke | Člen 1 Uredbe (EGS) št. 845/72 | Pomoč za spodbujanje reje |

Banane | Člen 12 Uredbe (EGS) št. 404/93 | Pomoč za pridelavo |

Suho grozdje | Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2201/96 | Pomoč na površino |

Tobak | Člen 3 Uredbe (EGS) št. 2075/92 | Pomoč za pridelavo |

Hmelj | Člen 12 Uredbe (EGS) št. 1696/71, Uredba (EGS) št. 1098/98 | Plačila pomoči na površino samo za premeno |

POSEIDOM | Členi 9, 12(2) in 16 Uredbe (ES) št. 1452/2001 | Sektorji: goveje in telečje meso; sladkor; zelena vanilija |

POSEIMA | Členi 13, 16, 17 in 28(1), 21, 22(2) do (4) in (7), 27, 29 in 30(1), (2) in (4) Uredbe (ES) št. 1453/2001 | Sektorji: goveje in telečje meso; mleko, krompir; sladkor; vrbovo protje; ananas, tobak, semenski krompir, cikorija in čaj |

POSEICAN | Členi 5, 9 in 14 Uredbe (ES) št. 1454/2001 | Sektorji: goveje in telečje meso, ovce in koze; krompir |

Egejski otoki | Členi 6, 8, 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 2019/93 | Sektorji: goveje in telečje meso; krompir; olive; med |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 12(2)

(v milijonih EUR) |

Država članica | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

Belgija | 4,7 | 6,2 | 7,7 | 7,7 | 7,7 | 7,7 | 7,7 | 7,7 |

Danska | 7,7 | 10,3 | 12,9 | 12,9 | 12,9 | 12,9 | 12,9 | 12,9 |

Nemčija | 40,4 | 54,6 | 68,3 | 68,3 | 68,3 | 68,3 | 68,3 | 68,3 |

Grčija | 40,4 | 53,9 | 67,4 | 67,4 | 67,4 | 67,4 | 67,4 | 67,4 |

Španija | 55,1 | 74,3 | 92,9 | 92,9 | 92,9 | 92,9 | 92,9 | 92,9 |

Francija | 51,4 | 68,7 | 85,9 | 85,9 | 85,9 | 85,9 | 85,9 | 85,9 |

Irska | 15,3 | 20,4 | 25,5 | 25,5 | 25,5 | 25,5 | 25,5 | 25,5 |

Italija | 62,3 | 83,7 | 104,6 | 104,6 | 104,6 | 104,6 | 104,6 | 104,6 |

Luksemburg | 0,2 | 0,3 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 |

Nizozemska | 6,8 | 9,2 | 11,5 | 11,5 | 11,5 | 11,5 | 11,5 | 11,5 |

Avstrija | 12,4 | 17,1 | 21,3 | 21,3 | 21,3 | 21,3 | 21,3 | 21,3 |

Portugalska | 11,3 | 15,4 | 19,2 | 19,2 | 19,2 | 19,2 | 19,2 | 19,2 |

Finska | 8,0 | 10,8 | 13,6 | 13,6 | 13,6 | 13,6 | 13,6 | 13,6 |

Švedska | 6,6 | 8,8 | 11,0 | 11,0 | 11,0 | 11,0 | 11,0 | 11,0 |

Združeno kraljestvo | 17,7 | 23,6 | 29,5 | 29,5 | 29,5 | 29,5 | 29,5 | 29,5 |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Predpisane zahteve ravnanja, navedene v členih 3 in 4

A. Velja od 1.1.2005

Okolje

1. | Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic | Členi 3, 4(1), (2), (4), 5, 7 in 8 |

2. | Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z nekaterimi nevarnimi snovmi (UL L 20, 26.1.1980, str.43) | Člena 4 in 5 |

3. | Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varovanju okolja, še zlasti tal pri uporabi blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu | Člen 3 |

4. | Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov | Člena 4 in 5 |

5. | Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst | Členi 6, 13, 15 in 22(b) |

Javnozdravstveno varstvo in zdravstveno varstvo živaliIdentifikacija in registracija živali

6. | Direktiva Sveta 92/102/EGS z dne 27. novembra 1992 o identifikaciji in registraciji živali (UL L 355, 5.12.1992, str. 32) | Členi 3, 4 in 5 |

7. | Uredba Komisije (ES) št. 2629/97 z dne 29. decembra 1997 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) 820/97 v zvezi z ušesnimi znamkami, registri gospodarstev in potnimi listi v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi (UL L 354, 30.12.1997, str. 19) | Člena 6 in 8 |

8. | Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o določitvi sistema za identifikacijo in registracijo govedi in o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L, 11.8.2000, str. 1) | Člena 4 in 7 |

B. Velja od 1.1.2006

Javnozdravstveno varstvo, zdravstveno varstvo živali in rastlin

9. | Direktiva Sveta 94/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1) | Člen 1 |

10. | Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe nekaterih snovi s hormonskim in tireostatičnim učinkovanjem in agonistov beta v živinoreji ter o razveljavitvi Direktive 81/602/EGS, Direktive 88/146/EGS in Direktive 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3) | Členi 3, 4, 5 in 7 |

11. | Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtev za živilsko zakonodajo, o ustanovitvi Evropske agencije za varnost živil in o določitvi postopkov glede varnosti živil (UL L 31, 1.2.2002, str. 1) | Členi 14, 15, 17(1), 18, 19 in 20 |

12. | Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi podrobnih pravil za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1) | Členi 7, 11, 12, 13 in 15 |

Obveščanje o boleznih

13. | Direktiva Sveta 85/511/EGS z dne 18. novembra 1985 o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke (UL L 315, 26.11.1985, str. 11) | Člen 3 |

14. | Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L 62, 15.3.1993, str. 69) | Člen 3 |

15. | Direktiva Sveta 2000/75/EGS z dne 20. novembra 2000 o posebnih določbah za obvladovanje in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (UL L 327, 22.12.2000, str. 74) | Člen 3 |

C. Velja od 1.1.2007

Dobro počutje živali

16. | Direktiva Sveta 91/629/EGS z dne 19. novembra 1991 o minimalnih standardih za zaščito telet (UL L 340, 11.12.1991, str. 28) | Člena 3 in 4 |

17. | Direktiva Sveta 91/630/EGS z dne 19. novembra 1991 o minimalnih standardih za zaščito prašičev (UL L 340, 11.12.1991, str. 33) | Člena 3 in 4(1) |

18. | Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti živali za kmetijsko rejo (UL L 221, 8.8.1998, str. 23) | Člen 4 |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Dobri kmetijski in okoljski pogoji, navedeno v členu 5

Zadeva | Standardi |

Erozija tal: Zaščita tal s primernimi ukrepi | Minimalna talna odejaMinimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične razmere na zemljiščihOhranjanje teras |

Organska snov v tleh: Ohranjanje ravni organske snovi v tleh s primerno dejavnostjo | Standardi za kolobar, kjer je primernoUpravljanje z ornimi strnišči |

Struktura tal: Ohranjanje strukture tal s primernimi ukrepi | —Ustrezna raba strojev |

Minimalna raven vzdrževanja: Zagotavljati minimalno raven vzdrževanja in izogibati se slabšanju habitatov | Minimalne obremenitve živine in/ali ustrezni režimiZaščita trajnega travnikaOhranitev krajinskih značilnostiIzogibati se poseganju nezaželene vegetacije na kmetijsko zemljišče |

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Združljive sheme podpore, navedene v členu 26

Sektor | Pravna podlaga | Opombe |

Suho grozdje | Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2201/96 | Podpora na površino |

Tobak | Člen 3 Uredbe (EGS) št. 2075/92 | Pomoč za pridelavo |

Hmelj | Člen 12 Uredbe (EGS) št. 1696/71, Uredba (ES) št. 1098/98 | Podpora na površino Plačila za premeno in krčenje nasadov |

Kmetijsko okolje | Naslov II, poglavje VI (členi 22 do 24) in člen 55(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 | Podpora na površino |

Gozdarstvo | Člen 31 in člen 55(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 | Podpora na površino |

Področja z omejenimi možnostmi in področja z okoljskimi omejitvami | Naslov II, poglavje V (členi 13 do 21) in člen 55(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 | Podpora na površino |

Oljčno olje | Člen 5(1) Uredbe št. 136/66/EGS | Pomoč za pridelavo |

Bombaž | Člen 8 Uredbe (ES) št. 1554/95 | Pomoč za pridelavo |

Posušena krma | Člena 10 in 11 Uredbe (ES) št. 603/95 | Pomoč za pridelavo |

Citrus za predelavo | Člen 1 Uredbe (ES) št. 2202/96 | Pomoč za pridelavo |

Paradižnik za predelavo | Člen 2 Uredbe (ES) št. 2201/96 | Pomoč za pridelavo |

Vino | Členi 11 do 15 Uredbe (ES) št. 1493/1999 | Podpora za prestrukturiranje |

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

Seznam neposrednih plačil v povezavi z enotnim plačilom, navedenim v členu 33

Sektor | Pravna podlaga | Opombe |

Poljščine | Členi 2, 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1251/1999 | Pomoč na površino, vključno s plačili za praho, plačili za travno silažo, dodatnimi zneski, dodatki za trdo pšenico in posebno pomoč |

Krompirjev škrob | Člen 8(2) Uredbe (EGS) št. 1766/92 | Plačilo za kmete, ki pridelujejo krompir, namenjen za proizvodnjo krompirjevega škroba |

Zrnate stročnice | Člen 1 Uredbe (ES) št. 1577/96 | Pomoč na površino |

Riž | Člen 6 Uredbe (ES) št. 3072/95 | Pomoč na površino |

Semena | Člen 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71 | Pomoč za pridelavo |

Goveje in telečje meso | Členi 4, 5, 6, 10, 11, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1254/1999 | Posebna premija, izvensezonska premija, premija za krave dojilje (vključno, ko se plača za telice in vključno z dodatno nacionalno premijo za krave dojilje, ko gre za sofinanciranje), klavna premija, ekstenzifikacijsko plačilo, dodatna plačila |

Mleko in mlečni proizvodi | Naslov IV Poglavja 7 te Uredbe | Mlečna premija in dodatna plačila |

Ovce in koze | Člen 5 Uredbe (ES) št. 2467/98, člen 1 Uredbe (EGS) št. 1323/90, Členi 4, 5 in 11(1) in (2), prva, druga in četrta alinea Uredbe (ES) št. 2529/2001 | Premija za ovce in koze, dodatna premija in določena dodatna plačila |

POSEIDOM | Člen 9(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1452/2001 | Sektorji: goveje in telečje meso |

POSEIMA | Členi 13(2) in (3), 22(2) in (3)Uredba (ES) št. 1453/2001 | Sektorji: goveje in telečje meso |

POSEICAN | Člen 5(2) in (3), 6(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1454/2001 | Sektorji: goveje in telečje meso; ovce in koze |

Egejski otoki | Člen 6(2) in (3) Uredbe (EGS) št. 2019/93 | Sektorji: goveje in telečje meso |

Posušena krma | Člen 3 Uredbe (EGS) št. 603/95 | Plačilo za predelane proizvode (kot se uporablja glede na Prilogo VII točko D te Uredbe) |

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

Izračun referenčnega zneska, navedenega v členu 37

A. Pomoč na površino

1. Kadar kmet prejema pomoč na površino, se število hektarjev, zaokroženih na dve decimalni mesti, za katero je bilo izplačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z naslednjimi zneski:

1.1. Za žita, vključno s trdo pšenico, oljnice, stročnice, laneno seme, lan in konopljo, gojeno za vlakna, travno silažo in praho:

- 63 EUR na tono, pomnoženo z donosom, kot določa člen 4(2) Uredbe (ES) št. 1251/1999, predpisanim v načrtu regionalizacije za zadevno regijo, ki se uporablja v koledarskem letu 2002.

Ta točka se uporablja ne glede na določbe, določene v državah članicah pri uporabi člena 6(6) Uredbe (ES) št. 1251/1999.

Z odstopanjem od člena 38 se povprečje za lan in konopljo izračuna na podlagi števila hektarjev, za katero je plačilo odobreno v koledarskem letu 2001 in 2002.

1.2. Za riž:

- 102 EUR na tono pomnoženo z naslednjimi povprečnimi donosi:

Države članice | donos (t/ha) |

Španija | 6,35 |

Francija

—- matično ozemlje | 5,49 |

—- Francoska Gvajana | 7,51 |

Grčija | 7,48 |

Italija | 6,04 |

Portugalska | 6,05 |

1.3. Za zrnate stročnice:

- za lečo in čičerko, 181 EUR/ha

- za grašico, 175,02 EUR/ha leta 2000, 176,60 EUR/ha leta 2001 in 150,52 EUR/ha leta 2002.

2. Kadar kmet prejme dodatek za trdo pšenico ali posebno pomoč, se število hektarjev, zaokroženih na dve decimalni mesti, katerim je bilo izplačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z naslednjimi zneski:

V območjih, navedenih v Prilogi II Uredbe (ES) št. 1251/1999 in v Prilogi IV Uredbe (ES) št. 2316/1999:

- 291 EUR/ha za enotno plačilo, ki se odobri za koledarsko leto 2005,

- 285 EUR/ha za enotno plačilo, ki se odobri za koledarsko leto 2006 in za naknadna koledarska leta.

V območjih, navedenih v Prilogi V Uredbe (ES) št. 2316/1999:

- 46 EUR/ha za enotno plačilo, ki se dodeli za koledarsko leto 2005,

3. V prejšnjih točkah pomeni "število hektarjev" točno določeno število hektarjev, ki ustrezajo različnim vrstam pomoči na površino, navedenim v Prilogi VI te Uredbe, za katero so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v pravilih za dodeljevanje pomoči, ob upoštevanju uporabe členov 2(4) in 5 Uredbe (ES) št. 1251/1999. Pri rižu se z odstopanjem od člena 6(5) Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95, kjer območja, namenjena rižu, v eni državi članici v referenčnem obdobju presegajo njeno največjo zajamčeno površino za to obdobje, znesek na hektar sorazmerno zmanjša.

B. Izplačilo za krompirjev škrob

Kadar kmet prejme plačilo za krompirjev škrob, se znesek izračuna tako, da se število ton, za katero je tako plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z 44,22 EUR na tono krompirjevega škroba. Države članice izračunajo število hektarjev, ki so vključeni v izračunu enotnega izplačila, sorazmerno s številom ton proizvedenega krompirjevega škroba, za katero je bila pomoč, predvidena v členu 8(2) Uredbe (EGS) št. 1766/92, odobrena za vsako leto referenčnega obdobja in v okviru omejitev osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi števila hektarjev, ki jih zajema pogodba o pridelavi v referenčnem obdobju, ki ga sporočijo države članice.

C. Premije in dodatki za živino

Kadar kmet prejme premije in/ali dodatke za živino, se znesek izračuna tako, da se število določenih živali, za katere je tako plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z zneski na glavo, določenimi za koledarsko leto 2002 z ustreznimi členi, navedenimi v Prilogi VI, ob upoštevanju uporabe člena 4(4), člena 7(2) in člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 ali člena 8(3) Uredbe (ES) št. 2529/2001.

Z odstopanjem od člena 38 se pri dodatnih plačilih za koze in ovce, ki se odobrijo na podlagi prve, druge in četrte alinee člena 11(2) Uredbe (ES) št. 2529/2001, povprečje izračuna na podlagi števila živali, za katere je bilo plačilo odobreno v koledarskem letu 2002.

Vendar pa se plačila v skladu s členom 4(2) drugega pododstavka Uredbe (ES) št. 1254/1999 ne upoštevajo.

Poleg tega z odstopanjem od člena 38 v primeru uporabe člena 32(11) in (12) Uredbe Komisije (ES) št. 2342/1999 in člena 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1458/2001 število živali, za katere je plačilo odobreno v letu, ko so bili uporabljeni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri izračunu referenčnega zneska, ni višje od povprečja števila živali, za katere je bilo odobreno plačilo v letu/letih, ko se taki ukrepi niso uporabljali.

D. Posušena krma

Kadar kmet dobavi krmo v okviru pogodbe, določene v členu 9(c) Uredbe ES !!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώt. 603/95, ali prijave povr!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώin skladno s členom 10 iste uredbe, dr!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώave članice izračunajo znesek, ki se vključi v referenčni znesek, sorazmerno s !!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώtevilom ton proizvedene posu!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώene krme, za katero je bila odobrena pomoč, določena v členu 3 te uredbe, za vsako leto referenčnega obdobja in v okviru omejitev naslednjih zgornjih meja, izra!!! error character !!! ο!!! error character !!! Ώ!!! error character !!! Ώenih v milijonih EUR.

Država članica | Zgornja meja za krmo, predelano v proizvode, navedene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 603/95 (dehidrirana krma) | Zgornja meja za krmo, predelano v proizvode, navedene v členu 3(3) Uredbe (ES) št. 603/95 (krma, sušena na soncu) | Skupna zgornja meja |

BLEU | 0,049 | | 0,049 |

Danska | 5,424 | | 5,424 |

Nemčija | 11,888 | | 11,888 |

Grčija | 1,101 | | 1,101 |

Španija | 42,124 | 1,951 | 44,075 |

Francija | 41,155 | 0,069 | 41,224 |

Irska | 0,166 | | 0,166 |

Italija | 17,999 | 1,586 | 19,585 |

Nizozemska | 6,804 | | 6,804 |

Avstrija | 0,070 | | 0,070 |

Portugalska | 0,102 | 0,020 | 0,122 |

Finska | 0,019 | | 0,019 |

Švedska | 0,232 | | 0,232 |

Združeno kraljestvo | 1,950 | | 1,950 |

Države članice izračunajo število hektarjev, ki se vključijo v izračun referenčnih zneskov, sorazmerno s številom ton proizvedene posušene krme, za katero je bila odobrena pomoč, določena v členu 3 Uredbe (ES) št. 603/95, za vsako leto referenčnega obdobja in v okviru omejitev osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi števila hektarjev, ki ga zajema pogodba o pridelavi ali prijava površin v referenčnem obdobju, ki ga sporočijo države članice.

E. Regionalne pomoči

V zadevnih regijah se naslednji zneski vključijo v izračun referenčnega zneska:

- 24 EUR na tono, ki se pomnožijo z donosom, uporabljenim za plačila na površino za žita, oljnice, laneno seme ter lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna, v regijah, navedenih v členu 4(4) Uredbe (ES) št. 1251/1999;

- znesek na glavo, kot je predvideno v členu 9(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1452/2001, členih 13(2) in (3), 22(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1453/2001, členih 5(2) in (3), 6(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1454/2001, ki se pomnoži s številom živali, za katera je plačilo odobreno v letu 2002;

- znesek na glavo, kot je predvideno v členu 6(2) in (3) Uredbe (EGS) št. 2019/93, ki se pomnoži s številom živali, za katera je plačilo odobreno v letu 2002;

F. Pomoči za seme

Kadar je kmet prejel pomoč za proizvodnjo semen, se znesek izračuna tako, da se število ton, za katero je plačilo odobreno v vsakem letu referenčnega obdobja, pomnoži z zneskom na tono, določeno pri uporabi člena 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71. Države članice izračunajo število hektarjev, ki se vključi v izračun enotnega plačila, sorazmerno s površino, sprejeto za certifikacijo, za katero je bila določena pomoč v členu 3 Uredbe (EGS) št. 2358/71 v vsakem letu referenčnega območja in v okviru omejitev osnovne površine, ki jo določi Komisija na podlagi celotne površine, sprejete za certifikacijo, kot je sporočeno Komisiji skladno z Uredbo (EGS) št. 3083/73. Ta celotna površina ne vsebuje površine, sprejete za certifikacijo za riž (Oryza sativa L.), piro (Triticum spelta L.), ter vlakna in lan za olje (Linum usitatissimum L.) ter konopljo (Cannabis sativa L.), ki so že prijavljene za poljščine.

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 41

(miljoni eiro) |

Država članica | 2005 | 2006 | 2007 naslednja leta |

Belgija | 411 | 411 | 528 |

Danska | 838 | 838 | 996 |

Nemčija | 4479 | 4479 | 5468 |

Grčija | 837 | 834 | 856 |

Španija | 3244 | 3240 | 3438 |

Francija | 7199 | 7195 | 8055 |

Irska | 1136 | 1136 | 1322 |

Italija | 2539 | 2530 | 2882 |

Luksemburg | 27 | 27 | 37 |

Nizozemska | 386 | 386 | 779 |

Avstrija | 613 | 613 | 711 |

Portugalska | 452 | 452 | 518 |

Finska | 467 | 467 | 552 |

Švedska | 612 | 612 | 729 |

Združeno kraljestvo | 3350 | 3350 | 3868 |

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

Seznam poljščin, navedenih v členu 66

Oznaka KN | Poimenovanje |

I.I. ŽITA

10011000 | Trda pšenica |

100190 | Druga pšenica in soržica, razen trde pšenice |

10020000 | Rž |

100300 | Ječmen |

10040000 | Oves |

1005 | Koruza |

100700 | Sirek v zrnju |

1008 | Ajda, proso in ptičje seme; druga žita |

07099060 | Sladka koruza |

II.II. OLJNICE

120100 | Soja |

ex120500 | Seme oljne ogrščice |

ex12060010 | Sončnično seme |

III.III. STROČNICE

071310 | Grah |

071350 | Bob |

ex12092950 | Sladka lupina |

IV.IV. LAN

ex120400 | Laneno seme (Linum usitatissimum L.) |

ex53011000 | Lan, surov ali rošen, gojen za vlakna (Linum usitatissimum L.) |

V.V. KONOPLJA

ex53021000 | Konoplja, surova ali rošena, gojena za vlakna (Cannabis sativa L.) |

--------------------------------------------------

PRILOGA X

Tradicionalna proizvodna območja za trdo pšenico, navedeno v členu 74

GRČIJA

Nomoi (prefekture) naslednjih regij

Osrednja Grčija

Peleponez

Jonski otoki

Tesalija

Makedonija

Egejski otoki

Trakija.

ŠPANIJA

Province

Almería

Badajoz

Burgos

Cádiz

Córdoba

Granada

Huelva

Jaén

Málaga

Navarra

Salamanca

Sevilla

Toledo

Zamora

Zaragoza

AVSTRIJA

Panonija:

1. Gebiete der Bezirksbauernkammern (Območja kmetijskih območnih zbornic)

2046 Tullnerfeld-Klosterneuburg

2054 Baden

2062 Bruck/Leitha-Schwechat

2089 Baden

2101 Gänserndorf

2241 Hollabrunn

2275 Tullnerfeld-Klosterneuburg

2305 Korneuburg

2321 Mistelbach

2330 Krems na Donavi

2364 Gänserndorf

2399 Mistelbach

2402 Mödling

2470 Mistelbach

2500 Hollabrunn

2518 Hollabrunn

2551 Bruck/Leitha-Schwechat

2577 Korneuburg

2585 Tullnersfeld-Klosterneuburg

2623 Dunajsko novo mesto

2631 Mistelbach

2658 Gänserndorf

2. Gebiete der Bezirksreferate (Območja okrajnih referatov)

3018 Neusiedl am See

3026 Železno

3034 Mattersburg

3042 Oberpullendorf

3. Gebiete der Landwirtschaftskammer (Območja, ki jih pokriva kmetijska zbornica)

1007 Dunaj

FRANCIJA

Regije

Srednji Pireneji

Provence-Alpes-Côte d'Azur

Languedoc-Roussillon

Departmaji [1]

Ardeche

Drôme

ITALIJA

Regije

Abruci

Bazilikata

Kalabrija

Kampanija

Lazio

Marche

Molise

Umbrija

Apulija

Sardinija

Sicilija

Toskana

PORTUGALSKA

Okrožja

Santarém

Lizbona

Setúbal

Portalegre

Évora

Beja

Faro

[1] Vsak od teh departmajev je lahko povezan z zgoraj omenjenimi regijami.

--------------------------------------------------

PRILOGA XI

Seznam vrst semen, navedenih v členu 99

(EUR/100 kg) |

Oznaka KN | Poimenovanje | Znesek pomoči |

1.1. Ceres

10019010 | Triticum spelta L. | 14,37 |

10061010 | Oryza saliva L. | |

—dolgozrnate vrste: zrna, ki so po dolžini daljša od 6,0 milimetrov ter zrna, ki imajo razmerje med dolžino in širino enako ali večje od 3 | 17,27 |

—druge vrste: zrna, ki po dolžini presegajo, ne presegajo ali so enaka 6,0 milimetrom in ki imajo razmerje med dolžino in širino manj kot 3 | 14,85 |

2.2. Oleaginae

ex12040010 | Linum usitatissimum L. (lan za vlakna) | 28,38 |

ex12040010 | Linum usitatissimum L. (laneno seme) | 22,46 |

ex12079910 | Cannabis sativaL. (sorte z vsebnostjo tetrahidrokanabinola, ki ne presega 0,2 %) | 20,53 |

3.3. Graminae

ex12092910 | Agrostis canina L. | 75,95 |

ex12092910 | Agrostis gigantea Roth. | 75,95 |

ex12092910 | Agrostis stolonifera L. | 75,95 |

ex12092910 | Agrostis capillaris L. | 75,95 |

ex12092980 | Arrhenatherum elatius (L.) P. Beaus. ex J.S. in K.B. Prest. | 67,14 |

ex12092910 | Dactylis glomerata L. | 52,77 |

ex12092380 | Festuca arundinacea Schreb. | 58,93 |

ex12092380 | Festuca ovina L. | 43,59 |

12092311 | Festuca pratensis Huds. | 43,59 |

12092315 | Festuca rubra L. | 36,83 |

ex12092980 | Festulolium | 32,36 |

12092510 | Lolium multiflorum Lam. | 21,13 |

12092590 | Lolium perenne L. | 30,99 |

ex12092980 | Lolium χ boucheanum Kunth | 21,13 |

ex12092980 | Phleum Bertolinii (DC) | 50,96 |

12092600 | Phleum pratense L. | 83,56 |

ex12092980 | Poa nemoralis L. | 38,88 |

12092400 | Poa pratensis L. | 38,52 |

ex12092910 | Poa palustris un Poa trivialis L. | 38,88 |

4.4. Leguminosae

ex12092980 | Hedysarum coronarium L. | 36,47 |

ex12092980 | Medicago lupulina L. | 31,88 |

ex12092100 | Medicago saliva L. (ekotipi) | 22,10 |

ex12092100 | Medicago saliva L. (šķirnes) | 36,59 |

ex12092980 | Onobrkhis viaifolia Scop. | 20,04 |

ex07131010 | Pisum sativumL.(partim) (krmni grah) | 0 |

ex12092280 | Trifolium alexandrinum L. | 45,76 |

ex12092280 | Trifolium hybridum L. | 45,89 |

ex12092280 | Trifolium incarnation L. | 45,76 |

12092210 | Trifolium pratense L. | 53,49 |

ex12092280 | Trifolium repens L. | 75,11 |

ex12092280 | Trifolium repens L. var. giganteum | 70,76 |

ex12092280 | Trifolium resupinatum L. | 45,76 |

ex07135010 | Vicia faba L. (partim) (krmni grah) | 0 |

ex12092910 | Viaa saliva L. | 30,67 |

ex12092910 | Viaa villosa Roth. | 24,03 |

--------------------------------------------------