EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31986L0362

Direktiva Sveta z dne 24. julija 1986 o določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na žitih

UL L 221, 7.8.1986, p. 37–42 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/08/2008; razveljavil 32005R0396

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1986/362/oj

31986L0362



Uradni list L 221 , 07/08/1986 str. 0037 - 0042
finska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 21 str. 0220
švedska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 21 str. 0220


Direktiva Sveta

z dne 24. julija 1986

o določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na žitih

(86/362/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 43 in 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je rastlinska pridelava v Skupnosti zelo pomembna;

ker na donos pridelka nenehno vplivajo škodljivi organizmi in plevel;

ker je brezpogojno nujno varovati rastline in rastlinske izdelke pred temi organizmi, da bi preprečili zmanjšanje donosa ali škode na pobranem pridelku in da bi povečali produktivnost kmetijstva;

ker je uporaba kemičnih pesticidov eden najpomembnejših načinov varstva rastlin in rastlinskih izdelkov pred učinkom teh škodljivih organizmov;

ker pa ti pesticidi nimajo samo ugodnega učinka na rastlinsko pridelavo, saj so večinoma toksične snovi ali pripravki z nevarnimi stranskimi učinki;

ker veliko število teh pesticidov in njihovih metabolitov ali razgradnih produktov lahko škoduje potrošnikom rastlinskih izdelkov;

ker pesticidi in kontaminanti, ki lahko spremljajo pesticide, lahko ogrožajo okolje;

ker je več držav članic, da bi obravnavale te nevarnosti, že določilo mejne vrednosti za določene ostanke pesticidov v in na žitih;

ker razlike, ki obstajajo med državami članicami, kar zadeva mejne vrednosti ostankov pesticidov, lahko pripomorejo k ustvarjanju trgovinskih ovir in tako ovirajo prost pretok blaga znotraj Skupnosti;

ker je zaradi tega v začetni fazi treba določiti mejne vrednosti za določene aktivne snovi v žitih, ki jih je treba upoštevati, ko se izdelki dajejo v promet;

ker bo upoštevanje mejnih vrednosti omogočilo prost pretok žit in primerno varovanje zdravja potrošnikov;

ker je državam članicam hkrati treba omogočiti, da odobrijo spremljanje mejnih vrednosti ostankov pesticidov v žitih, pridelanih in porabljenih na njihovem ozemlju, s sistemom nadzora in z ustreznimi ukrepi, tako da bi poskrbeli za varovalke, enakovredne tistim, ki izhajajo iz predpisanih mejnih vrednosti;

ker bi države članice v posebnih primerih, zlasti ko gre za hlapne tekoče ali plinaste fumigante, morale imeti pooblastilo, da za žita, ki niso namenjena za takojšnjo uporabo, dovolijo višje mejne vrednosti ostankov od predpisanih, pod pogojem, da z ustreznim preverjanjem zagotovijo, da ta žita niso na voljo končnim uporabnikom ali potrošnikom, tako dolgo dokler vsebnost pesticida, ki ga vsebujejo, presega dovoljene mejne vrednosti;

ker te direktive ni treba uporabljati za izdelke, namenjene izvozu v tretje države, za izdelavo izdelkov, ki niso živila, ali za setev;

ker bi državam članicam moralo biti omogočeno, da začasno znižajo predpisane mejne vrednosti, če se nepredvideno izkažejo za nevarne zdravju ljudi in živali;

ker je v takem primeru primerno vzpostaviti tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin;

ker, da bi države članice zagotovile skladnost s to direktivo, kadar gredo zadevni izdelki v promet, morajo poskrbeti za ustrezne nadzorne ukrepe;

ker je treba uvesti metode vzorčenja in analiz Skupnosti, ki se bodo uporabljaje vsaj kot referenčne metode;

ker so metode vzorčenja in analiz strokovne in znanstvene zadeve, ki jih je treba določiti po postopku, ki vključuje tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin;

ker je primerno, da države članice za Komisijo izdelajo letno poročilo o rezultatih njihovih nadzornih ukrepov, da bi tako omogočile zbiranje informacij o vrednostih ostankov pesticidov za Skupnost kot celoto;

ker naj bi Svet to direktivo ponovno pregledal pred 30. junijem 1991, s ciljem, da doseže enoten sistem na ravni Skupnosti,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva se uporablja brez vpliva na določbe Direktive Sveta 74/63/EGS z dne 17. decembra 1973 o določanju mejnih vrednosti za nezaželene snovi in izdelke v krmilih [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 86/354/EGS [5], v žitih, navedenih v seznamu Priloge I, če ti izdelki morda vsebujejo ostanke pesticidov, navedenih v seznamu Priloge II.

Člen 2

1. "Ostanki pesticidov" v tej direktivi so ostanki pesticidov in njihovih metabolitov ter razgradnih ali reakcijskih produktov iz seznama v Prilogi II, ki se nahajajo v ali na izdelkih, navedenih v členu 1.

2. V tej direktivi "dajanje v promet" pomeni vsako odplačno ali neodplačno izročitev izdelkov iz člena 1.

Člen 3

1. Države članice zagotovijo, da izdelki iz člena 1, od trenutka, ko so dani v promet, ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi zaradi vsebnosti ostankov pesticidov.

2. Države članice na svojem ozemlju ne smejo prepovedati ali ovirati dajanja iz člena 1 v promet z utemeljitvijo, da vsebujejo ostanke pesticidov, če vsebnost teh ostankov ne presega mejnih vrednosti, opredeljenih v Prilogi II.

Člen 4

1. Države članice predpišejo, da izdelki iz člena 1 od trenutka, ko so dani v promet, ne smejo vsebovati ostankov pesticidov, ki bi presegali mejne vrednosti, opredeljene v Prilogi II.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da vsaj z naključnim vzorčenjem zagotovijo skladnost z mejnimi vrednostmi ostankov, določenimi v skladu z odstavkom 1.

Člen 5

1. Če gre za izdelke iz člena 1, ki niso uvoženi iz tretjih držav ali niso namenjeni drugim državam članicam, države članice lahko, z odstopanjem od člena 4, še naprej uporabljajo sistem spremljanja, ki je že v veljavi na njihovem ozemlju, za ugotavljanje prisotnosti ostankov pesticidov skupaj s katerim koli drugim ukrepom, da bi tako zagotovile doseganje enakih vrednosti ostankov pesticidov, kot so predpisane v Prilogi II in da bi ocenile celotno izpostavljenost svojega prebivalstva tem ostankom v prehrani iz katerega koli vira. Ukrepi vključujejo redne reprezentativne preglede teh ostankov pesticidov v tipični prehrani.

2. Države članice o vsakem izvajanju odstavka 1 obvestijo druge države članice in Komisijo.

Člen 6

Države članice lahko odobrijo prisotnost ostankov pesticidov iz dela B Priloge II v in na izdelkih iz člena 1, v večjih vrednostih od določenih v prilogi, pod pogojem, da izdelki niso namenjeni takojšnji uporabi in da primeren nadzorni sistem zagotavlja, da jih ni mogoče dati na voljo končnim porabnikom ali potrošnikom, čeprav so jim neposredno dobavljeni, dokler ostanki ne presegajo več mejne vrednosti, določene v delu B. Komisijo in ostale države članice obvestijo o sprejetih ukrepih. Ti ukrepi veljajo za vse izdelke, zajete v delu B, ne glede ne izvor izdelkov.

Člen 7

Vsako leto do 1. avgusta države članice Komisiji poročajo o rezultatih uradnega nadzora, spremljanja in drugih ukrepih, sprejetih skladno s členom 4 in, kadar je to primerno, členom 5, v predhodnem letu.

Člen 8

1. Metode vzorčenja in analiz, ki so potrebne za izvajanje preverjanja, spremljanja in drugih ukrepov, predvidenih v členu 4 in, kadar je primerno, v členu 5, se določijo po postopku, iz člena 12. Obstoj analiznih metod na ravni Skupnosti, ki jih je treba uporabljati v spornih primerih, ne preprečuje državam članicam uporabe drugih znanstveno veljavnih metod, s katerimi je mogoče doseči primerljive rezultate.

2. Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o drugih metodah, uporabljenih na podlagi odstavka 1.

Člen 9

1. Kadar država članica oceni, da mejna vrednost, določena v Prilogi II, ogroža zdravje ljudi in zato zahteva hitro ukrepanje, ta država članica na svojem ozemlju začasno lahko zniža mejno vrednost. Druge države članice in Komisijo takoj uradno obvesti o ukrepih in priloži izjavo o vzrokih zanje.

2. Če nastopijo razmere, predvidene v odstavku 1, se po postopku iz člena 13 odloči, ali je mejne vrednosti, predpisane v Prilogi II, treba spremeniti. Država članica lahko do dneva, ko Svet ali Komisija sprejmeta odločitev v skladu z zgoraj omenjenim postopkom, še naprej izvaja ukrepe, ki jih je uvedla.

Člen 10

Brez vpliva na člen 9 Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme vse spremembe mejnih vrednosti, določenih v Prilogi II, kot posledica razvojnih dosežkov v znanstvenih ali strokovnih dognanjih.

Člen 11

Svet na predlog Komisije v obliki direktiv soglasno sprejme vse nove sezname izdelkov ali vse nove sezname ostankov pesticidov v in na izdelkih navedenih v členu 1 ter njihove dovoljene mejne vrednosti.

Člen 12

1. Kadar je treba ravnati po postopku, določenem v tem členu, predsednik brez odloga, na svojo pobudo ali na zahtevo države članice, zadevo predloži Stalnemu odboru za zdravstveno varstvo rastlin, v nadaljnjem besedilu "Odbor".

2. Znotraj Odbora se glasovanje držav članic ponderira, kot je predpisano v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda svoje mnenje o ukrepih v roku, ki ga določi predsednik ob upoštevanju nujnosti zadev za preučitev. Mnenja se podajajo z večino 54 glasov.

4. Kadar so ukrepi v skladu z mnenjem Odbora, jih Komisija sprejme in takoj začne izvajati. Če ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ali če ta mnenja ne poda, Komisija Svetu takoj predloži predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Svet ukrepe sprejme s kvalificirano večino.

Če Svet v treh mesecih po dnevu, ko mu je bila zadeva predložena, ne sprejme nobenih ukrepov, Komisija sprejme predlagane ukrepe, razen kadar Svet omenjene ukrepe zavrne z navadno večino.

Člen 13

1. Kadar je treba ravnati po postopku, določenem v tem členu, predsednik brez odloga, na svojo pobudo ali na zahtevo države članice, zadevo predloži Odboru.

2. Znotraj Odbora se glasovanje držav članic ponderira, kot je predpisano v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda mnenje o navedenih ukrepih v dveh dneh. Mnenja se podajajo z večino 54 glasov.

4. Kadar so ukrepi v skladu z mnenjem Odbora, jih Komisija sprejme in takoj začne izvajati. Če ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ali če ta mnenja ne poda, Komisija Svetu takoj predloži predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Svet sprejme ukrepe s kvalificirano večino.

Če Svet v 15 dneh po dnevu, ko mu je bila zadeva predložena, ne sprejme nobenih ukrepov, Komisija sprejme predlagane ukrepe, razen če jih Svet ne zavrne z navadno večino.

Člen 14

Ta direktiva se ne uporablja za izdelke iz člena 1, kadar je s primernimi dokazi mogoče ugotoviti, da so namenjeni:

(a) izvozu v tretje države;

(b) izdelavi izdelkov, ki niso živila;

(c) setvi.

Člen 15

Da bi izboljšal sistem na ravni Skupnosti, ki ga uvaja ta direktiva, Svet na podlagi poročila Komisije, ki so mu priloženi, če je primerno, ustrezni predlogi, to direktivo ponovno preuči najkasneje do 30. junija 1991.

Člen 16

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje do 30. junija 1988.

O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice Komisiji sporočijo besedila glavnih določb v nacionalni zakonodaji, ki so jo sprejele za področje, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 24. julija 1986

Za Svet

Predsednik

A. Clark

[1] UL C 56, 6.3.1980, str. 14.

[2] UL C 28, 9.2.1981, str. 64.

[3] UL C 300, 18.11.1980, str. 29.

[4] UL L 38, 11.2.1974, str. 31.

[5] UL L 212, 2.8.1986, str. 27.

--------------------------------------------------

PRILOGA 1

Tarifna številka (CCT) | Opis |

ex 10.01 | Pšenica |

10.02 | Rž |

10.03 | Ječmen |

10.04 | Oves |

10.05 | Koruza |

ex 10.06 | Neoluščen riž |

ex 10.07 | Ajda, proso, zrnje sirka, tritikala in druga žita |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

DEL A

Ostanki pesticidov | Mejne vrednosti v mg/kg (ppm) |

| |

1.aldrin | posamezno ali kombinirano, izraženo kot dieldrin (HEOD) |

2.dieldrin (HEOD) | 0,01 |

3.skupen anorganski bromid, izraženo v Br ionih | 50 |

4.karbaril | 1: riž0,5: druga žita |

5.klordan (vsota cis- in trans- izomerov) | 0,02 |

6.DDT (vsota DDT-, TDB- in DDE izomerov, izražena kot DDT) | 0,05 |

7.diazinon | 0,05 |

8.1,2-dibrometan (etilen dibromid) | 0,01 |

9.diklorvos | 2 |

10.endosulfan (vsota alfa- in beta- izomerov ter endosulfan-sulfata, izražena kot endosulfan) | 0,2: koruza0,1: druga žita |

11.endrin | 0,01 |

12.heptaklor (vsota heptaklora in heptaklor epoksida, izražena kot heptaklor) | 0,01 |

13.heksaklorbenzen (HCB) | 0,01 |

14.heksaklorocikloheksan (HCH)

14.1alfa-izomer | vsota | 0,02 |

14.2beta-izomerov - vsota alfa in beta izomerov |

14.3gama-izomer (lindan) | 0,1 |

15.malation (vsota malationa in malaoksona, izražena kot malation) | 8 |

16.fosfamidon | 0,05 |

17.piretrini (vsota piretrinov I in II, cinerinov I in II, jasmolinov I in II) | 3 |

18.triklorfon | 0,1 |

Ostanki pesticidov | Mejne vrednosti v mg/kg (ppm) |

1.bromometan (metil-bromid) | 0,1 |

2.ogljikov disulfid | 0,1 |

3.ogljikov tetraklorid | 0,1 |

4.vodikov cianid, cianidi izraženi kot vodikov cainid | 15 |

5.vodikov fosfid, fosfidi izraženi kot vodikov fosfid | 0,1 |

--------------------------------------------------

Top