EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AE0491

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES (COM(2011) 658 final – 2011/0300 (COD))

UL C 143, 22.5.2012, p. 125–129 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

22.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 143/125


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

(COM(2011) 658 final – 2011/0300 (COD))

2012/C 143/25

Poročevalec: g. BIERMANN

Svet in Evropski parlament sta 15. novembra 2011 oziroma 29. novembra 2011 sklenila, da v skladu s členoma 172 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES

COM(2011) 658 final - 2011/0300 (COD).

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 3. februarja 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 478. plenarnem zasedanju 22. in 23. februarja 2012 (seja z dne 22. februarja) s 131 glasovi za, 1 glasom proti in 2 vzdržanima glasovoma.

To mnenje sodi v sveženj petih mnenj EESO o instrumentu za povezovanje Evrope (CEF, Connecting Europe Facility) in njegovih smernicah, ki jih je Evropska komisija objavila oktobra 2011. Sveženj zajema mnenja TEN/468 o instrumentu za povezovanje Evrope (poročevalec g. HENCKS), TEN/469 o smernicah za vseevropska telekomunikacijska omrežja (poročevalec g. LONGO), TEN/470 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (poročevalec g. BIERMANN), TEN/471 o smernicah za vseevropsko prometno omrežje (poročevalec g. BACK) in TEN/472 o pobudi za projektne obveznice (poročevalec g. DUTTINE).

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO podpira posodobitev in celovit razvoj evropske energetske infrastrukture. Učinkovita, zanesljiva in stabilna evropska energetska infrastruktura je poleg diverzifikacije virov energije, virov dobave energije in tranzitnih poti osnova za varno in zanesljivo oskrbo EU z energijo.

1.2   Finančna kriza je pokazala, da so zlasti stabilna industrijska struktura, pa tudi stabilne strukture MSP tiste, ki Evropi lahko pomagajo, da hitreje premaga krizo. V obeh sektorjih je osnovni predpogoj stabilna energetska infrastruktura, ki zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti oskrbe.

1.3   Energijo bo treba v prihodnosti pogosteje in v večjih količinah prevažati na dolge razdalje kakor danes. Za to morajo biti ustvarjeni ustrezni pogoji, kot je navedeno v predlogu Evropske komisije.

1.4   Največji napetostni prenos enosmernega toka mora biti zagotovljen v okviru stabilnega omrežja EU. Dosedanje linearne povezave niso varne pred izpadi.

1.5   Oblikovati je treba evropske mejne medsebojne povezave, da bi preprečili nastanek ozkih grl. Z razreševanjem prezasedenosti se prispeva k stabilnosti oskrbe.

1.6   Le z vseevropsko energetsko infrastrukturo lahko vse države članice EU izkoristijo svoje lokalne prednosti pri nacionalnih virih energije. To velja tudi za vodno in vetrno energijo ter za solarne sisteme v južni Evropi. S tem bi lahko tudi optimalno izkoristili uporabo fosilnih goriv, na primer nafte, plina in premoga.

1.7   Le z razširjeno energetsko infrastrukturo bo možen prehod na trajnostno in varno energetsko oskrbo z nizko proizvodnjo ogljikovega dioksida.

1.8   EESO podpira oblikovanje instrumenta za povezovanje Evrope. Zaenkrat obstajajo le ocene glede obsega potrebnih naložb. Vendar pa je za izvajanje potrebno določiti dejanske naložbene potrebe ter boljše okvirne pogoje in vire za inovacije pri širitvi evropske energetske infrastrukture. Ti ne smejo biti v škodo enako potrebni razširitvi distribucijskih omrežij v državah članicah in regijah. Na vseh ravneh so potrebne omrežnine, ki spodbujajo zasebne naložbe. Enako so potrebni učinkovitejši javni sistemi zajamčenih vlog in programov podpore, da bi ustvarili spodbude za zasebne naložbe.

1.9   Merila za javna naročila so zelo pomembna. Za omrežne operaterje, javnost ter podjetja, ki proizvajajo in porabljajo energijo, morajo biti pregledna. EESO pozdravlja strukture iz predloga za sodelovanje javnosti in regij. Zato tudi podpira merila za javna naročila, ki so priložena osnutku uredbe.

1.10   Razširitev energetske infrastrukture je ključna, da se optimizira izravnava električne obremenitve in v celoti izkoristi potencial učinkovitosti. Da razširitev omrežij ne bi ustvarila ozkega grla za evropsko rast, je treba bistveno pospešiti postopke za izdajo dovoljenj. Tudi v zvezi s tem EESO pozdravlja predloge iz osnutka uredbe. EESO države članice poziva, naj ustrezno spremenijo svojo nacionalno zakonodajo.

1.11   Načeloma EESO meni, da je potrebno več dialoga in sprejemanja med vsemi udeleženci, da bi se uspešno soočili z izzivi na področju razširitve omrežja.

1.12   Potrebna so nadaljnja prizadevanja na področju raziskav, da bi izravnali nihanja pri pretoku električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, in sicer s pametnimi omrežji, skladiščnimi zmogljivostmi in pametnimi pristopi k raznolikim energetskim virom. Za izvedbo tega je treba ustvariti pravno varnost v vsej EU.

1.13   Posebno pozornost je treba nameniti stabilnosti evropskega omrežja električne energije, in sicer v spreminjajočih se pogojih čedalje večjega napajanja omrežja s spremenljivimi obnovljivimi viri energije. Ne smejo obstajati nihanja v nadziranju napetosti in frekvence.

1.14   Za oblikovanje vseevropske energetske infrastrukture je potrebna visoka stopnja podpore javnosti. S tem povezane možnosti iz predloga uredbe so pomemben korak v smeri doseganja tega cilja. Te možnosti je treba po potrebi v posameznih državah članicah EU razširiti.

1.15   Od delavcev, ki bodo sodelovali pri gradnji in obratovanju transnacionalnih energijskih mrež, se bo zelo veliko pričakovalo. Ustrezna znanja in spretnosti za te dejavnosti in nadaljnje usposabljanje so potrebni sestavni del izvedbe. Najbolj usposobljeno osebje, kot so vodstveno osebje in inženirji, potrebuje specifično in nenehno usposabljanje na področjih inovacij, raziskav, preprečevanja tveganj pri prenosu energije med različnimi državami ter na področju ustrezne nacionalne zakonodaje, ki se nenehno razvija. Pri oddaji javnih naročil je treba paziti na skladnost s socialnimi standardi.

1.16   EESO pozdravlja ohranitev zamisli o celovitem plinskem omrežju. Zanesljivost oskrbe bo večja, če se na takšno omrežje povežejo različne regije, ki proizvajajo plin.

1.17   Raziskovalni projekti, ki jih je predlagala EU za zajemanje in shranjevanje CO2, zelo počasi napredujejo. Omrežje, ki povezuje raziskovalne centre in morebitne skladiščne lokacije oziroma samo služi kot skladišče, bi bilo treba načrtovati že danes. Ali bo to do leta 2020 uresničeno, je z vidika trenutnih razmer vprašljivo. Zato EESO predlaga pripravo spremljevalnih ukrepov, s čimer bi se nadalje raziskala in preizkušala uporabnost te tehnologije (glej tudi CESE 1203/2008 – geološko shranjevanje ogljikovega dioksida – poročevalec: g. WOLF) (1).

2.   Uvod

2.1   Za evropsko politiko in evropsko družbo je oblikovanje energetske prihodnosti Evrope velik izziv. Za uresničitev tega cilja je potrebno dosledno, ciljno usmerjeno in realistično ukrepanje, na primer na podlagi študij izvedljivosti. Takšno ukrepanje, ki sega čez meje držav članic, mora imeti skupen evropski koncept.

2.2   Pri skupnem evropskem ukrepanju je treba zasledovati tri cilje energetske politike, in sicer zanesljivost oskrbe, konkurenčnost in trajnost. Pri uresničevanju teh ciljev pa je potrebna tudi socialna odgovornost, tj. da se vsem državljanom EU zagotovi dostop do cenovno dostopne energije.

2.3   Komisija je 17. novembra 2010 sprejela sporočilo z naslovom Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje. To sporočilo vsebuje poziv k novi politiki o energetski infrastrukturi v Evropi, v skladu s katero naj bi se v prihodnje usklajevalo razvijanje omrežij na vseevropski ravni. To istočasno pomeni, da je treba predelati in nadalje razviti dosedanje strategije in koncepte o vseevropskih energetskih omrežjih.

2.4   Komisija je 19. oktobra 2011 sprejela Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES. Cilj je oblikovanje notranjega trga energetske infrastrukture, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2013. Vseevropska energetska infrastruktura je s tem del evropskega pristopa k energetski politiki do leta 2020. Ta pristop vsebuje vključitev vseh držav članic v evropsko omrežje, spodbujanje trajnostne proizvodnje energije, povečanje energetske učinkovitosti, znižanje emisij toplogrednih plinov in razširitev obnovljivih virov energij.

2.5   Energetska infrastruktura bo imela v prihodnje veliko večji pomen: komisija nemške vlade za etiko za zanesljivo oskrbo z energijo jo opredeljuje kot "osrčje visokotehnološkega gospodarstva" (2).

2.5.1

Pri prenosu električne energije to pomeni razširitev vseevropskega omrežja največjega napetostnega prenosa enosmernega toka (elektroenergetske avtoceste), vključno s priklopnimi mesti, preučitvijo in nadaljnjim razvojem shranjevalcev električne energije, razširitvijo pametnih in decentraliziranih distribucijskih sistemov (smart grids) in upravljanjem pametne uporabe električne energije.

2.5.2

Zemeljski plin bo imel tudi v prihodnje eno od ključnih vlog v evropski mešanici energetskih virov, in sicer pri izravnavi nihanj v proizvodnji električne energije in zagotovitvi temeljne oskrbe. Gradnjo visokonapetostnih plinovodov in ustreznih skladiščnih zmogljivosti je treba pospešiti. Stroški shranjevanja so trenutno precej visoki, zato je treba oceniti, ali bi lahko shranjevanje zemeljskega plina vsaj deloma nadomestili z drugimi oblikami proizvodnje energije.

2.5.3

Srednjeročno bo imela nafta še naprej osrednjo vlogo, zlasti v cestnem prometu. Zato je treba od upoštevanju visoke stopnje zanesljivosti oskrbe nadgraditi in optimizirati tudi prometne strukture.

2.5.4

Infrastrukturo za prevoz CO2 bo tudi treba nadgraditi; trenutno potekajo razprave o prednostih in slabostih te tehnologije. Na tem področju so potrebne nadaljnje raziskave, razvoj in ukrepi za spodbujanje podpore javnosti, zato bo pri izvajanju najverjetneje prišlo do zamud.

2.6   Domače vire energije držav članic je treba vključiti v evropsko energetsko infrastrukturo. Tako lahko na primer najsodobnejše elektrarne, ki delujejo na nafto ali premog, prispevajo k temeljni oskrbi in izravnavi nihanj v proizvodnji električne energije.

3.   Predlog Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta

3.1   Osrednji element predlagane uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo je obveznost držav članic, da sodelujejo pri vseevropskih infrastrukturnih ukrepih in istočasno oblikujejo učinkovite prometne strukture. V obdobju čedalje večjega povpraševanja po energiji je povezovanje v vseevropska energetska omrežja ključnega pomena. To zadeva vse sektorje energije.

3.2   Predlog vsebuje 12 prednostnih projektov in področij energetske infrastrukture. Vse države članice so – glede na svoje potrebe – vključene v naslednje projekte:

4 koridorje na področju električne energije – sem sodi izgradnja omrežja v severnih morjih in izgradnja omrežja med severom in jugom;

4 koridorje na področju plina – sem med drugim sodi izgradnja evropskega plinskega omrežja, da bi zagotovili zanesljivost oskrbe;

1 koridor na področju nafte – tudi tukaj je v ospredju zanesljivost oskrbe; in

3 prednostna tematska področja, med drugim uvedba pametnih omrežij, gradnja elektroenergetskih avtocest in čezmejnih omrežij ogljikovega dioksida.

3.3   Predlog Komisije za štiri infrastrukturna področja določa 15 kategorij (med drugim elektroenergetske avtoceste, skladišča za shranjevanje električne energije, plinovode, prevoz nafte in cevovode za CO2). To je predpogoj, da se vsem udeležencem zagotovi enako in sprejemljivo izhodišče.

3.4   Enako velja za zavezujoče predpise iz predloga Komisije o sodelovanju med skupinami, pristojnimi za regionalno izvajanje. Ta osnovna pravila veljajo za vse regionalne skupine in naj bi optimizirala sodelovanje. V te skupine naj bi se vključili vsi različni zadevni interesi. Takšni predpisi in pravila so ključnega pomena, saj imajo projekti precejšen vpliv na suverenem ozemlju držav članic in čezmejni vpliv.

3.5   Države članice nimajo le različnih cen električne energije, ampak tudi različne cene električnih omrežij, zato bo oblikovana metoda za analizo stroškov in koristi, v okviru katere se lahko oblikujejo in primerjajo različni scenariji v posameznih energetskih sektorjih, na primer povpraševanje, cene in proizvodne zmogljivosti.

3.6   Nato bodo pripravljene smernice za preglednost in sodelovanje javnosti. S tem se obravnava dejstvo, da je treba glede na različne ureditve v državah članicah oblikovati enotne postopke. Oblikovati bi bilo treba postopkovni priročnik, da se zagotovi široko sodelovanje javnosti. Zavezujoči predpisi, ki so bili v ta namen predlagani, bi morali veljati v vsej Evropi. Ti predpisi omogočajo uskladitev postopkov (glej Prilogo II predloga).

3.7   Istočasno se s tem odprejo možnosti za izvajanje pilotnih projektov sodelovanja javnosti, katerih cilj je razviti kulturo sodelovanja v Evropi.

3.8   S tem se javnemu sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti, industrije in širše javnosti zagotavlja povsem nova razsežnost. V sodelovanje ni vključena le javnost ene države članice, ampak vseh zadevnih držav članic. Tako nastane skorajda nadnacionalno sodelovanje, ki lahko privede in bi moralo privesti do evropske kulture sodelovanja. Ta vidik je Odbor regij (OR) v mnenju z naslovom Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje  (3) izpostavil v zadostni meri (glej med drugim točki 3 in 4).

3.9   Pravna podlaga za izvajanje morebitne uredbe je zlasti člen 171(1) PDEU, katerega določbe so nedvoumne, tako kot so na postopkovni ravni nedvoumne določbe o soodločanju iz člena 172. Pomembno je, da se ohrani trenutna pristojnost držav članic za mešanico energetskih virov. Pristojnost EU za vseevropska omrežja je pri tem koristna in bi jo bilo treba nadalje razširiti.

3.10   Proračun za razširitev evropske energetske infrastrukture do leta 2020 se ocenjuje na približno 210 milijard EUR (4). Delež zasebnih naložb naj bi znašal 50 %. Da bi dosegla ta delež, Komisija trenutno preučuje in pripravlja instrumente za financiranje. Njeno oceno spremlja študijska skupina TEN za pobudo za projektne obveznice Evropa 2020 za infrastrukturne projekte (5).

3.11   Predlagana uredba naj bi začela veljati 1. januarja 2013. Pri tem je načelo financiranja del načrtovanega skupnega finančnega okvira EU za obdobje 2014–2020.

4.   Ugotovitve EESO

4.1   Oskrba z energijo prek sodobne energetske infrastrukture je osnovni pogoj za napredek evropske družbe. EESO zato pozdravlja predlog Komisije, ki je pomemben korak v smeri izvajanja ciljev energetske politike za leto 2020.

4.2   Predlagana rešitev je srednja pot med preglednostjo trga, potrebno regulacijo in svobodo trga. To je pozitivni vidik. Energetski trgi držav članic se trenutno različno regulirajo in lahko bi prišlo do navzkrižja interesov. Zato potekajo prizadevanja za uskladitev nacionalnih energetskih trgov ob upoštevanju nacionalnih zahtev.

4.3   Zlasti pri predlaganih načrtih za skupna pravila in kazalnike, ki naj bi bili zavezujoči za vse, se odpira možnost za skupno ciljno usmerjeno ukrepanje. S tem se že vnaprej zmanjšajo konceptualne razlike.

4.4   Cilj izgradnje energetskega superomrežja ter oblikovanja decentraliziranih pametnih omrežij ima več pozitivnih učinkov:

ustvarjenih bo več delovnih mest in boljša delovna mesta, zlasti na obrobnih območjih Evrope;

zanesljiva oskrba z energijo bo položaj Evrope kot industrijske in storitvene lokacije na globalnem trgu okrepila, kar zlasti velja za MSP;

posodobitev in nadgradnja evropske energetske infrastrukture je prispevek k večji energetski učinkovitosti;

z oblikovanjem nadnacionalne infrastrukture ob sočasni nadgradnji regionalnih omrežij bi lahko bolje izravnali obstoječe pomanjkanje električne energije;

cilj večje konkurence na energetskih trgih s seboj prinaša priložnost za stabilizacijo cen ali celo nižanje cen. Morda je razlog za to razmeroma velika potreba po regulaciji na nekaterih področjih, kar lahko negativno vpliva na cene. Začeti bi bilo treba proces politične presoje, da bi se določila nadaljnja usmeritev.

4.5   Z načrtovanim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti se veča sprejemanje infrastrukturnih inovacij, ki so jih predlagale. Ta vidik je OR v svojem mnenju posebej izpostavil.

4.6   Regulacija omrežij potrebuje novo usmeritev. Treba najti način, kako s širšimi koncepti nadomestiti željo upravljavcev po dobičku. Pri tem so ključna vprašanja tehnična izvedljivost, pa tudi gospodarsko, trajnostno in socialno izvajanje.

4.7   Pomemben sestavni del sodobne energetske infrastrukture so energetske zaloge, ki so do sedaj vsebovale zlasti zemeljski plin in nafto. Energetske zaloge bodo zdaj obogatene še z električno energijo. Na splošno se pri tem postavlja vprašanje, ali gre za projekte, ki so v skupnem interesu, ali za nacionalne načrte. Trenutno tega ne urejajo predpisi EU, obstajajo pa tudi resni pravni pomisleki. Komisija naj zato pripravi predlog, s katerim bo zagotovila pravno varnost pri shranjevanju energije. Predlog mora ob do sedaj predvidenih možnostih za shranjevanje energije upoštevati vse morebitne tehnične možnosti, kot so na primer akumulatorji, parne tehnologije, vodik in metan. Ob tem bi bili zaželeni raziskovalni projekti, ki potekajo vzporedno z izvajanjem.

4.8   Države članice, ki imajo ekonomsko-socialne svete, se naj z njimi posvetujejo in zagotovijo svetovalno vlogo pri načrtovanju in izvajanju.

4.9   Nacionalne ureditve za soodločanje in sodelovanje delavcev pri sprejemanju odločitev je treba vključiti v regionalne projekte energetske infrastrukture. To je bistven predpogoj za oblikovanje socialnega vidika obstoječih in nastajajočih delovnih mest pri evropskih projektih energetske infrastrukture.

4.10   Delavci pri infrastrukturnih projektih morajo biti za te zahtevne naloge ustrezno kvalificirani in se še dodatno usposabljati, da bi zagotovili nemoteno izvajanje.

4.11   Državljane EU je treba dosledno obveščati o nastajajočih infrastrukturnih projektih. Izvajanje brez široke podpore državljanov ni mogoče.

4.12   Infrastrukturni stroški so del cene energije končnega uporabnika. V praksi se prenesejo v potrošniške cene. Pri tem obstaja nevarnost, da bo za državljane električna energija nedosegljiva. Predlog to vprašanje obravnava le obrobno. Istočasno je treba razvijati tudi koncepte za preprečevanje energetske revščine v Evropi. Pri tem je nenazadnje odločilno dejstvo, v kolikšni meri se lahko na energetskih trgih ustvari konkurenca, ki deluje proti zvišanju cen.

4.13   Infrastrukturni stroški se optimizirajo tudi tako, da se ustrezne vrste energije proizvajajo na ustreznih krajih. Tako naj bi se vetrna energija proizvajala v vetrovnih regijah, sončna energija pa v sončnih regijah. To prispeva k optimizaciji ne le proizvodnje energije, ampak tudi prevoza energije.

4.14   Industrija in MSP so še naprej ključni pri ustvarjanju dodane vrednosti v Evropi. Tudi pri tem je pomemben predpogoj stabilna oskrba z energijo s konkurenčnimi cenami na globalnem trgu.

4.15   Odprto vprašanje je načrtovana izgradnja infrastrukture za prevoz CO2. Trenutno se razpravlja o prednostih in slabostih te tehnologije. Srednjeročno bodo fosilna goriva, kot so nafta, plin in premog, še naprej sestavni del mešanice energetskih virov v Evropi, zato so potrebni spremljevalni ukrepi za spodbujanje te tehnologije in izgradnjo ustrezne infrastrukture, da bi izpolnili dolgoročne podnebne cilje EU. Vendar pa trenutno skorajda ni nobenih pilotnih projektov. Vprašljivo je, ali bo to uresničeno v obdobju do leta 2020 ali celo po tem.

4.16   EESO zato pozdravlja predlog uredbe o energetski infrastrukturi in podpira čim hitrejšo izvedbo uredbe, pod pogojem, da bodo upoštevane njegove pripombe.

V Bruslju, 22. februarja 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON


(1)  UL C 27, 3.2.2009, str. 75.

(2)  "Energetska preusmeritev Nemčije – skupni projekt za prihodnost", ki ga je pripravila komisija za etiko "zanesljiva oskrba z energijo", Berlin, 30. maj 2011, str. 37.

(3)  UL C 259, 2.9.2011, str. 48–53.

(4)  Proračun za visokonapetostne prenosne elektroenergetske sisteme, shranjevanje in uporabo pametnih omrežij je v predlogu Komisije ocenjen na približno 140 milijard EUR, za visokotlačne plinovode približno 70 milijard EUR ter za infrastrukturo za prevoz ogljikovega dioksida približno 2,5 milijarde EUR.

(5)  Glej mnenje EESO Pobuda za projektne obveznice Evropa 2020 za infrastrukturne projekte (Glej stran 3 tega Uradnega lista).


Top