EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62019CN0473
Case C-473/19: Request for a preliminary ruling from the Vänersborgs tingsrätt, mark- och miljödomstolen (Sweden) lodged on 18 June 2019 — Föreningen Skydda Skogen
Zadeva C-473/19: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vänersborgs tingsrätt, mark- och miljödomstolen (Švedska) 18. junija 2019 – Föreningen Skydda Skogen
Zadeva C-473/19: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vänersborgs tingsrätt, mark- och miljödomstolen (Švedska) 18. junija 2019 – Föreningen Skydda Skogen
UL C 288, 26.8.2019, p. 32–33
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
26.8.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 288/32 |
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Vänersborgs tingsrätt, mark- och miljödomstolen (Švedska) 18. junija 2019 – Föreningen Skydda Skogen
(Zadeva C-473/19)
(2019/C 288/40)
Jezik postopka: švedščina
Predložitveno sodišče
Vänersborgs tingsrätt, mark- och miljödomstolen
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Föreningen Skydda Skogen
Toženi stranki: Länsstyrelsen i Västra Götalands län, B.A.B.
Vprašanja za predhodno odločanje
1. |
Ali je treba člen 5 Direktive 2009/147/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero prepoved velja samo za tiste vrste, ki so na seznamu Priloge 1 k Direktivi 2009/147 oziroma so do določene mere ogrožene ali pa njihova populacija dolgoročno upada? |
2. |
Ali je treba pojme „namerno ubitje/vznemirjanje/uničenje“ iz člena 5, od (a) do (d), Direktive 2009/147 in člena 12, od (a) do (c) Direktive Sveta 92/43/EGS (2) z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni praksi, v skladu s katero mora v primeru, če namen ukrepov očitno ni ubijanje ali vznemirjanje vrst (na primer gozdarski ukrepi ali prostorski razvoj), obstajati tveganje negativnih vplivov ukrepov na stanje ohranjenosti vrst, da bi prepovedi veljale? |
3. |
Če je odgovor na kateri koli del drugega vprašanja, da je treba škodo na ravni, ki ni posamična raven, presojati, zato da prepoved velja, ali je treba presojo torej izvesti na katerem od spodaj naštetih obsegov ali ravni:
|
4. |
Ali je treba pojma „poškodovanje ali uničenje“ razmnoževališč živali iz člena 12(d) Direktive 92/43 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni praksi, po kateri je kljub previdnostnim ukrepom trajna ekološka funkcionalnost (CEF) habitata zadevnih vrst izgubljena bodisi zaradi škode, uničenja ali poslabšanja, ki je lahko neposredno ali posredno, posamično ali kumulativno, tako da prepoved velja samo, če je verjetno, da se bo stanje ohranjenosti zadevnih vrst poslabšalo na ravneh, navedenih v tretjem vprašanju? |
5. |
Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen, torej da je treba zato, da prepoved velja, škodo presojati na drugi ravni, ne pa na ravni habitata na posameznem območju, ali je treba presojo tako opraviti na katerem od spodaj naštetih obsegov ali ravni:
|
(2) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102.