EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 29.5.2018

COM(2018) 375 final

2018/0196(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Komisija je 2. maja 2018 sprejela predlog naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 1 : Upravna poenostavitev je bila v Razmisleku o prihodnosti financ EU na podlagi naknadnega vrednotenja in javnega posvetovanja opredeljena kot glavni cilj. Izkušnje kažejo, da so pravila glede skladov in oblik financiranja zapletena in razdrobljena, kar povzroča nepotrebno breme za upravljavce programov in končne upravičence.

Ta predlog uredbe o skupnih določbah bo določil skupne določbe za sedem skladov z deljenim upravljanjem. Ta predlog ne bo nadomestil obstoječe Uredbe EU št. 1303/2013, ki bo še naprej urejala programe, sprejete v obdobju 2014–2020. Predlog zmanjšuje razdrobljenost pravil, hkrati pa zagotavlja skupen niz osnovnih pravil za sedem skladov:

·KS:    Kohezijski sklad

·ESPR:    Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

·ESRR:    Evropski sklad za regionalni razvoj

·ESS+:    Evropski socialni sklad plus 2

·AMIF:    Sklad za azil in migracije 3

·IUMV:    Instrument za upravljanje meja in vizume 4

·SNV:    Sklad za notranjo varnost

V teh predlogih je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljeni pa so za Unijo s 27 državami članicami v skladu z uradnim obvestilom, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski Uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Komisija izvršuje proračun v sodelovanju z državami članicami v skladu z določbami uredb, sprejetih na podlagi člena 322 PDEU. Člen 322(1)(a) PDEU je pravna podlaga za sprejetje uredb, ki določajo finančna pravila, v katerih se zlasti podrobno določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov. Načelo subsidiarnosti ni razširjeno na finančna pravila, na področju katerih je jasno določeno, da lahko samo Unija ukrepa ali celo mora ukrepati.

Ukrepi EU na področju evropskih strukturnih in investicijskih skladov so upravičeni na podlagi ciljev iz člena 174 PDEU. Pravica do ukrepanja iz člena 175 PDEU izrecno določa, da mora Unija to politiko izvajati v okviru strukturnih skladov, v povezavi s členom 177, ki opredeljuje vlogo Kohezijskega sklada. Cilji ESS, ESRR in Kohezijskega sklada so določeni v členih 162, 176 in 177 PDEU. Ukrepi v zvezi z ribištvom so upravičeni s členom 39 PDEU.

Člen 174 PDEU določa, da se posebna pozornost namenja podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Te vključujejo najsevernejše regije z zelo nizko gostoto prebivalstva ter otoške, čezmejne in gorske regije.

Člen 349 PDEU določa sprejetje posebnih ukrepov za upoštevanje strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih razmer v najbolj oddaljenih regijah, ki jih še otežujejo specifični pogoji, ki močno ovirajo razvoj.

Uredba, ki določa Sklad za azil in migracije, temelji na členih 78(2) in 79(2) in (4) PDEU. Uredba, ki določa instrument za finančno podporo na področju upravljanja meja in vizumov kot del Sklada za integrirano upravljanje meja, temelji na členu 77(2) PDEU. Uredba, ki določa Sklad za notranjo varnost, temelji na členih 82(1), 84 in 87(2) PDEU. Člen 317 PDEU določa pravno podlago za skupni niz pravil v zvezi z izvrševanjem proračuna v sodelovanju z državami članicami. Člen 322 PDEU opredeljuje področje uporabe in postopke za vzpostavitev niza pravil.

Subsidiarnost in sorazmernost posameznih zgoraj navedenih skladov sta navedeni v obrazložitvenem memorandumu za vsak sklad. Vendar pa uredba o skupnih določbah dodatno prispeva:

·k subsidiarnosti s spodbujanjem deljenega upravljanja: kadar programov Evropska komisija ne upravlja neposredno, ampak se izvajajo v partnerstvu z državami članicami.

·k sorazmernosti s poenotenjem in usklajevanjem pravil (in posledično z zmanjšanjem bremena za zainteresirane strani).

Člen 11 PDEU navaja, da je treba zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja.

3.REZULTATI NAKNADNIH VREDNOTENJ, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Za različne sklade se uporabljajo različna vrednotenja in mnoge ugotovitve so najbolj pomembne z vidika njihovih specifičnih pravil. V nadaljevanju so predstavljene ključne ugotovitve, ki so relevantne za uredbo o skupnih določbah.

1. Poenostavitev: potreba po zmanjšanju upravnega bremena. To je bila ključna in ponavljajoča se ugotovitev pri vrednotenju vseh skladov:

·Pri naknadnem vrednotenju ESRR in Kohezijskega sklada je bilo ugotovljeno, da so sistemi upravljanja, kontrole in revizije preveč zapleteni. To je bil vir upravne negotovosti in zamud pri izvajanju. Zapletenost je bila zlasti problematična v državah EU-15, v katerih je bilo financiranje razmeroma manjše, kar kaže na potrebo po sorazmernosti.

·Pri vrednotenju ESS je bilo ugotovljeno, da je treba poenostaviti tako področja financiranja (tj. nabor in kombinacijo instrumentov) kot tudi proces izvajanja.

·Tudi pri vrednotenju ESPR je bilo ugotovljeno, da je upravno breme preveliko. V fazi vlaganja vlog je odvračalo od vlaganja vlog za podporo. Poleg tega se zdi, da je zapletenost nekaterih projektov odvračala morebitne upravičence, zlasti v primerih, ko je bila udeležena velika mreža partnerjev.

·Pri vmesnih vrednotenjih za ustrezne komponente AMF, IUMV in SNV je bila prav tako ugotovljena potreba po poenostavitvi. Zlasti je bila priporočena uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov.

Ta točka je obravnavana v uredbi o skupnih določbah. Med pomembnejšimi primeri sta naslov V (npr. možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, plačila na podlagi izpolnjenih pogojev, odprava posebnih pravil za velike projekte in naložbe, ki ustvarjajo prihodek) in naslov VI (poenostavljeni in sorazmernejši kontrola in revizija).

2. Potreba po prožnosti pri odzivanju na nastajajoče potrebe:

·Pri naknadnem vrednotenju ESRR in Kohezijskega sklada je bilo ugotovljeno, da je bila v obdobju 2007–2013 prilagoditev programov med gospodarsko krizo ena od zgodb o uspehu in bi jo bilo treba nadalje razvijati.

·Naknadno vrednotenje ESS je prožnost identificiralo kot eno izmed ključnih točk za izboljšanje.

·Vmesna vrednotenja predhodnikov AMIF, IUMV in SNV kažejo, da je bil odziv teh skladov na migracijske in varnostne krize ustrezen. Vendar je potrebnih več mehanizmov prožnosti za dodeljevanje sredstev.

Ta točka je obravnavana v naslovu III (ki omogoča relativno majhne prerazporeditve, ne da bi bila potrebna sprememba programa) in naslovu II (dodelitve sredstev programu se določijo za prvih pet let, nato pa se sredstva zadnji dve leti dodeljujejo na podlagi pregleda), medtem ko so dopolnilna pravila za AMIF, IUMV in SNV navedena v uredbah za posamezne sklade. Poleg tega možnost uporabe jamstvenega instrumenta InvestEU omogoča večjo prožnost za države članice.

3. Potencial finančnih instrumentov:

·Pri naknadnem vrednotenju ESRR in Kohezijskega sklada je bilo ugotovljeno, da imajo finančni instrumenti potencial, da bi lahko postali učinkovitejše sredstvo za financiranje naložb na nekaterih področjih politike, vendar prihaja do zamud pri izvajanju, razširitev njihove uporabe pa ostaja izziv.

·Pri vmesnem vrednotenju Programa Evropske Unije za zaposlovanje in socialne inovacije (v nadaljnjem besedilu: EaSI) je bilo ugotovljeno, da različna pravila ovirajo izkoriščanje dopolnjevanja med skladi. Na podlagi vrednotenja je bilo priporočeno, da se pravila za finančne instrumente racionalizacijo in uskladijo.

Ta točka je obravnavana v naslovu V, ki poenostavlja izvajanje finančnih instrumentov, hkrati pa usklajuje mnoge določbe z določbami za nepovratna sredstva.

•Javna posvetovanja

Komisija je izvedla naslednja javna posvetovanja:

·Sredstva EU na področju kohezijske politike (od 10. januarja 2018 do 9. marca 2018);

·Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi v okviru naknadnega vrednotenja ESPR (od februarja do maja 2016);

·Sredstva EU na področju migracij (od 10. januarja 2018 do 9. marca 2018);

·Sredstva EU na področju varnosti (od 10. januarja 2018 do 9. marca 2018);

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi so privedla do podobnih ugotovitev kot naknadna vrednotenja, in sicer je bilo predvsem ugotovljeno, da je za uredbo o skupnih določbah pomembna poenostavitev (zlasti v smislu postopkov revizije in kontrole), ki ji sledi prožnost:

·Med posvetovanjem o kohezijski politiki so zainteresirane strani ugotovile, da so zapleteni postopki daleč največja ovira za uspeh, sledijo pa jim visoke zahteve za revizijo in kontrolo, pomanjkanje prožnosti, težave pri zagotavljanju finančne vzdržnosti in zamude pri plačilih.

·V primeru ESPR je zapleteno upravno uresničevanje opredeljeno kot največja pomanjkljivost in mnoge zainteresirane strani pozivajo h koreniti poenostavitvi in prožnosti. Vlada prepričanje, da je intervencijska logika preveč rigidna in državam članicam ne omogoča, da bi obravnavale svoje posebnosti.

·Med posvetovanji na področju migracij in varnosti je bilo ugotovljeno, da anketiranci močno podpirajo preprostejše uresničevanje in večjo prožnost (zlasti glede zmožnosti za odzivanje na migracijske in varnostne krize).

Pomisleki zainteresiranih strani so obravnavani z različnimi ukrepi za poenostavitev iz uredbe o skupnih določbah (glej v nadaljevanju).

•Strokovno znanje in upravni stroški

Skupina na visoki ravni je bila sklicana, da bi se z vidika strokovnega znanja razpravljalo o poenostavitvi kohezijske politike. Njeni zaključki so naslednji 5 :

·uskladitev pravil med skladi EU. To vprašanje je deloma obravnavano v okviru področja uporabe veljavne uredbe;

·manj številna, jasnejša in krajša pravila. Kot je navedeno zgoraj, trenutno veljavna uredba vsebuje številne poenostavitve;

·dejanska subsidiarnost in sorazmernost: zanašanje na nacionalne upravljavske in kontrolne sisteme in postopke v veliko večjem obsegu. To je obravnavano v naslovu VI (glej v nadaljevanju);

·stabilen, a prožen okvir: ni potrebe po ponovnem imenovanju institucij za naslednje programsko obdobje. Tudi spreminjanje programov bi bilo treba poenostaviti.    To je obravnavano v naslovih VI in III;

·načelo enotne revizije: razširitev načela enotne revizije. To je obravnavano v naslovu VI.

Dejansko obstajajo dokazi o znatnih upravnih stroških, povezanih z ESRR in Kohezijskim skladom, ki po ocenah nedavne študije 6 znašajo 3 % povprečnih stroškov programa za ESRR in 2,2 % za Kohezijski sklad. Upravna bremena upravičencev (vključno z MSP) so višja.

Mnoge poenostavitve v uredbi o skupnih določbah je v finančnem smislu težko vnaprej količinsko opredeliti, vendar študija navaja naslednje ocene:

·večja uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov (ali plačil na podlagi izpolnjenih pogojev) za ESRR in Kohezijski sklad bi lahko znatno zmanjšala skupne upravne stroške, in sicer za 20–25 %, če se ti možnosti uporabita na vseh področjih.

·Bolj sorazmeren pristop h kontroli in revizijam bi pomenil znatno zmanjšanje števila preverjanj in bremena revizije za programe z „majhnim tveganjem“, kar bi zmanjšalo skupne upravne stroške za ESRR in Kohezijski sklad za 2–3 % in stroške za zadevne programe za veliko višji znesek.

•Ocena učinka

Uredba o skupnih določbah sama po sebi ni predmet ocene učinka, saj določa skupna pravila in mehanizem izvajanja za druge politike. Povezanim sredstvom so za vsak primer posebej priložene zadevne ocene učinka.

•E-kohezija in izmenjava podatkov

Programi v obdobju 2014–2020, z izjemo predhodnikov AMIF, IUMV in SNV, so zahtevali sistem elektronske izmenjave podatkov med upravičenci in organi upravljanja, pa tudi med različnimi organi upravljavskega in kontrolnega sistema. Sedanja uredba se opira na to zahtevo in nadalje razvija nekatere vidike zbiranja podatkov. Vsi podatki, ki so potrebni za spremljanje napredka pri izvajanju, vključno z rezultati in uspešnostjo programov, bodo zdaj poslani Komisiji v elektronski obliki na vsaka dva meseca, kar pomeni, da bo odprta podatkovna platforma posodobljena v skoraj realnem času.

Podatki o upravičencih in operacijah bodo na podoben način objavljeni v elektronski obliki na namenski spletni strani, ki jo vodi organ upravljanja. S tem bi zagotovili večjo prepoznavnost dosežkom in omogočili boljšo komunikacijo.

•Temeljne pravice

Z uvedbo omogočitvenega pogoja, da se zagotovi spoštovanje Listine EU o temeljnih pravicah, bo ta uredba imela pozitiven učinek na spoštovanje in varstvo vseh temeljnih pravic pri upravljanju vseh sedmih skladov.

Spoštovanje pravne države je predmet samostojne uredbe, ki temelji na členu 322 PDEU.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

V predlogu Komisije za večletni finančni okvir je določenih 330 milijard EUR za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo za obdobje 2021–2027.

Svežnji za ESRR, KS in ESS+ za obdobje 2021-27 v milijonih

(1) Ta znesek ne vključuje zneska za zdravje, zaposlovanje in socialne inovacije (1 042 milijonov EUR).

To so največji finančni razdelki, ki so zajeti v uredbi o skupnih določbah. Predlog Komisije za financiranje ESPR, AMIF, IUMV in SNV, in sicer za vsak sklad posebej, bo vključen v uredbe za posamezne sklade.

5.POVZETEK VSEBINE UREDBE

Glavni cilji strukture in določb predlagane uredbe o skupnih določbah so:

1.znatno zmanjšati nepotrebno upravno breme za upravičence in organe upravljanja, hkrati pa ohraniti visoko stopnjo zagotovila glede zakonitosti in pravilnosti. To je ključno vodilno načelo reforme in vključuje številne poenostavitve in uskladitve po vseh uredbah, ampak predvsem z vidika:

i.nadaljnje uporabe upravljavskih in kontrolnih sistemov (in drugih ukrepov, ki olajšujejo začetek izvajanja programa); povečane uporabe „sorazmernih ureditev“, pri katerih se lahko programi z majhnim tveganjem bolj oprejo na nacionalne sisteme;

ii.uporabe možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in plačil na podlagi izpolnjenih pogojev;

iii.finančnih instrumentov.

2.povečati prožnost za prilagoditev programskih ciljev in sredstev glede na spremenljive okoliščine in tudi z vidika prostovoljnih prispevkov za neposredno upravljane instrumente na ravni EU;

3.bolje uskladiti programe s prednostnimi nalogami EU in povečati njihovo učinkovitost. To vključuje:

i.uskladitev intervencijske logike in poročanja z razdelki iz večletnega finančnega okvira in večje zahteve o tematski osredotočenosti na prednostnih področjih;

ii.oblikovanje tesnejše povezave s procesom evropskega semestra;

iii.določitev smiselnejših omogočitvenih pogojev, ki jih je treba spoštovati v celotnem obdobju izvajanja.

Naslov I: cilji in splošna podpora

Uredba o skupnih določbah združuje sedem evropskih skladov, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Cilj je ustvariti skupni niz poenostavljenih in konsolidiranih pravil, kar bi zmanjšalo upravno breme organov, pristojnih za programe, in upravičencev programov.

V zvezi s tem je določena podlaga za močan poudarek na deljenem upravljanju in partnerstvu, ki je prisoten v vseh uredbah. Člen 5 določa podlago za deljeno upravljanje, člen 6 za partnerstvo z regionalnimi in lokalnimi organi, urbanimi in javnimi organi, gospodarskimi in socialnimi partnerji, civilno družbo in organi, ki spodbujajo socialno vključenost, temeljne pravice, enakost spolov, nediskriminacijo in pravice invalidov.

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 določa ambicioznejše cilje za vključevanje podnebnih ukrepov v vse programe EU s splošnim ciljem, da bi 25 % odhodkov EU prispevalo k podnebnim ciljem. Prispevek tega programa k doseganju tega splošnega cilja se bo spremljal prek sistema EU za podnebne označevalce ob upoštevanju ustrezne ravni razčlenitve, tudi z uporabo natančnejših metodologij, če so te na voljo. Komisija bo informacije še naprej predstavljala vsako leto v smislu odobritev za prevzem obveznosti v okviru letnega predloga proračuna.

Komisija si bo prizadevala opredeliti ustrezne ukrepe v postopkih priprave programa, izvajanja, pregleda in vrednotenja, da bi podprla popolno uporabo potenciala programa pri prispevanju k podnebnim ciljem.

Naslov II: strateški pristop

Enajst tematskih ciljev v obdobju 2014–2020 je bilo poenostavljenih na pet jasnih ciljev politike iz te uredbe:

1.pametnejša Evropa – inovativna in pametna gospodarska preobrazba,

2.bolj zelena, nizkoogljična Evropa;

3.bolj povezana Evropa – mobilnost in regionalna povezljivost IKT;

4.bolj socialna Evropa – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

5.Evropa, ki je bliže državljanom – trajnostni in celostni razvoj mest, podeželja in obalnih območij prek lokalnih pobud.

Poleg tega so cilji politike AMIF, IUMV in SNV določeni v uredbah za posamezne sklade.

Ta poenostavitev omogoča sinergije in prožnost med različnimi komponentami znotraj določenega cilja ter odpravo umetnega razlikovanja med različnimi politikami, ki prispevajo k istemu cilju. Je tudi podlaga za tematsko osredotočenost za ESRR in ESS.

„Predhodne pogojenosti“ iz obdobja 2014–2020 bodo nadomestili „omogočitveni pogoji“. Teh je manj, bolj so osredotočeni na cilje zadevnega sklada in, za razliko od obdobja 2014–2020, se spremljajo in izvajajo v celotnem obdobju. Načelo se bo okrepilo na naslednje načine: Države članice ne bodo mogle prijaviti odhodkov v zvezi s specifičnimi cilji, dokler omogočitveni pogoj ne bo izpolnjen. S tem bo zagotovljeno, da bodo vse sofinancirane operacije v skladu z okvirom politike EU.

Da se nadgradi dobra praksa usmerjenosti v uspešnost, se predlaga racionalizirana in jasnejša ohranitev okvira uspešnosti. Pogojenost v zvezi z evropskim semestrom se ohrani na podoben, a poenostavljen način. Zlasti priporočila za posamezne države se bodo pri načrtovanju upoštevala vsaj dvakrat: na začetku načrtovanja in med vmesnim pregledom.

Ukrepi za spodbujanje dobrega gospodarskega upravljanja se ohranijo. Vendar bodo začasne ustavitve povezane samo z obveznostmi, in ne plačili, da bi se preprečilo poslabšanje gospodarskih kriz.

Uredba o skupnih določbah uvaja prožnost za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad. Prvotno se bo načrtovalo samo za prvih 5 let. Dodelitve za zadnji 2 leti bodo izvršene na podlagi obsežnega in poglobljenega vmesnega pregleda, ki bo privedel do ustreznega reprogramiranja v letu 2025. Predmet pregleda bodo prvotne prednostne predloge in cilji programov, pri čemer se bodo upoštevali: napredek pri doseganju ciljev do konca leta 2024; spremembe socialno-ekonomskih razmer; novi izzivi, opredeljeni v priporočilih za posamezne države. S tem bosta nadgrajena pojma okvira uspešnosti in rezerve za uspešnost ter nadalje okrepljen vidik uspešnosti politike, tudi prek reprogramiranja. Vendar pa se bo rezerva za uspešnost prenehala izvajati.

Sinergije med različnimi instrumenti EU se bodo spodbujale prek procesa strateškega načrtovanja, v katerem bodo opredeljeni skupni cilji in skupna področja dejavnosti različnih programov, npr. s skupno kmetijsko politiko (SKP); Obzorjem Evropa; instrumentom za povezovanje Evrope; Programom za digitalno Evropo (DEP); programom Erasmus+; skladom InvestEU; instrumentom LIFE; programom Erasmus+ in zunanjim instrumentom.

Naslov III: Načrtovanje

Vsebina programov bo bolj racionalizirana in strateška. Za harmonizacijo in pospešitev postopka načrtovanja in izvajanja na začetku obdobja, bosta k tej uredbi priloženi skupna predloga za programe ESRR, Kohezijskega sklada, ESS+ in ESPR in ločena predloga za AMIF, IUMV in SNV. Da bi bilo načrtovanje prožnejše, bo na prednostni ravni določen [5 %] prag, pod katerim bo mogoče prilagoditi dodelitve znotraj programa, ne da bi bila potrebna formalna sprememba programa.

Za obravnavanje posebnih izzivov na podregionalni in lokalni ravni uredba o skupnih določbah uvaja poenostavljen pristop k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost (vključno z možnostjo imenovanja glavnega sklada, s čimer se zmanjša upravno breme za upravičence). Uredba o skupnih določbah prav tako usklajuje pristop k drugim teritorialnim orodjem, vključno z obstoječimi celostnimi teritorialnimi naložbami.

Uredba o skupnih določbah vključuje tudi določbe, ki omogočajo prostovoljno prerazporeditev sredstev k petim oknom politike v okviru instrumentov InvestEU, da se izkoristi mehanizem proračunskega jamstva na ravni EU. Poleg tega bi države članice lahko zahtevale prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad v okviru deljenega upravljanja ali v kateri koli instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. To bi moralo olajšati doseganje ciljev za programe v obdobju njihovega izvajanja.

Pristop držav članic k tehnični pomoči je poenostavljen. Uveden je mehanizem pavšalnih stopenj, ki omogoča povišanje vsakega vmesnega plačila za delež med 2,5 % in 6 % glede na sklad in tako vzpostavlja povezavo med plačilom tehnične pomoči s strani EU in napredkom pri izvajanju. Poleg tega se lahko ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti izvajajo še naprej v obliki plačil na podlagi izpolnjenih pogojev.

Naslov IV: Spremljanje, vrednotenje, obveščanje in komuniciranje

Elektronski podatki omogočajo kombiniranje poenostavitev in preglednosti. V obdobju 2014–2020 je, razen za predhodnike AMIF, IUMV in SNV, obstajala zahteva po uvedbi sistema elektronske izmenjave podatkov med upravičenci in organi upravljanja, pa tudi med različnimi organi upravljavskega in kontrolnega sistema. Sedanja uredba se opira na to zahtevo in nadalje razvija nekatere vidike v smislu zbiranja podatkov. Vsi podatki, ki so potrebni za spremljanje napredka pri izvajanju, vključno z rezultati in uspešnostjo programov, bodo zdaj poslani v elektronski obliki in vsaka dva meseca, kar pomeni, da bo odprta podatkovna platforma posodobljena v skoraj realnem času.

Predlaga se, da bi imeli odbori za spremljanje vidnejšo vlogo pri nadzorovanju uspešnosti programov in vseh dejavnikih, ki nanjo vplivajo. Zaradi preglednosti bo treba dokumente, predložene odboru za spremljanje, javno objaviti.

Za vse sklade bo letni pregled uspešnosti priložnost za dialog o politikah v zvezi s ključnimi vprašanji izvajanja in uspešnosti programov. Pogosti prenosi podatkov bodo omogočali poenostavitev postopka pregleda uspešnosti. Za sklade kohezijske politike to omogoča odpravo letnega poročila, in sicer bo letna pregledovalna seja potekala na podlagi najnovejših rezultatov in omejenega niza kvalitativnih informacij.

Odgovornosti organov, pristojnih za programe, in upravičencev glede prepoznavnosti in komuniciranja so bile okrepljene. Skupne zahteve po komuniciranju, preglednosti in prepoznavnosti zagotavljajo bolj usklajene, učinkovitejše in uspešnejše komunikacijske ukrepe.

Vrednotenja se bodo opravila v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 7 , s katerim so vse tri institucije potrdile, da bi morala biti vrednotenja obstoječe zakonodaje in politike podlaga za ocene učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Z vrednotenji bodo ocenjeni učinki programa na terenu na podlagi kazalnikov in ciljev programa ter podrobne analize stopnje, do katere je program ustrezen, učinkovit, uspešen, zagotavlja dodano vrednost EU in je usklajen z drugimi politikami EU. V vrednotenjih bodo zajeti pridobljena spoznanja, problemi in priložnosti za nadaljnje izboljšanje ukrepov in njihovih učinkov.

Naslov V: finančna podpora

Za zmanjšanje upravnega bremena uredba o skupnih določbah sistematizira in povečuje uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, tj. pavšalnih povračil, standardnih lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov. Da bi bila uporaba takih možnosti enostavnejša, uredba o skupnih določbah poenostavlja pravila in metode izračuna in tako zagotavlja več standardnih možnosti, ki temeljijo na predlogu Komisije „omnibus“ 8 .

Možnost plačil na podlagi izpolnjenih pogojev bo prispevala tudi k usmerjenosti v uspešnost, saj bo omogočila plačila na podlagi dosežene in preverjene uspešnosti.

Finančni instrumenti bodo ključni mehanizem za uresničevanje naložb v obdobju 2021–2027, pri čemer te naložbe ustvarjajo prihodek ali prihranke pri stroških; določbe za njihovo uporabo so bile poenostavljene in posodobljene, da bi se zagotovila boljše in lažje izvajanje ter hitrejša uvedba:

·finančni instrumenti bodo bolje vključeni v postopek načrtovanja in izvajanja že od samega začetka, predhodna ocena pa ustrezno poenostavljena;

·organi upravljanja bodo imeli enake osnovne prožne možnosti izvajanja, tj. upravljanje, za katero je odgovoren organ upravljanja, ali neposredno upravljanje s strani organa upravljanja, vendar pa so bili s tem povezani pogoji poenostavljeni;

·kombinacija sredstev EU bo možna v okviru enega niza pravil; množenje različnih pravil za podobne primere ne bo več možno;

·prožnost se predlaga za kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti;

·pravila o upravičenosti so razjasnjena in pravila o stroških upravljanja in provizij za upravljanje so poenostavljena, hkrati pa temeljijo na uspešnosti, da se spodbuja učinkovito upravljanje;

·pravila o plačilih so bistveno poenostavljena, hkrati pa se ohranja zelo pomembna povezava med plačili finančnim instrumentom in ustreznimi izplačili končnim prejemnikom;

·vrnjena in reciklirana sredstva so kodificirana na preprost način, da se omogoči nemoten prehod iz enega obdobja v naslednjega;

·dodatnega ločenega poročanja o finančnih instrumentih ne bo, saj so vključeni v isti sistem poročanja kot vse druge oblike financiranja.

Nadaljnje poenostavitve vključujejo:

·kombiniranje različnih skladov ter finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev je kodificirano z enostavnimi pravili;

·posebnih pravil za naložbe, ki ustvarjajo prihodek, ne bo več;

·postopka za velike projekte ne bo več (namesto tega bo strateške projekte spremljal odbor za spremljanje);

·financiranje bo poenostavljeno, na primer s pristopom pečata odličnosti.

Da bi se preprečila negospodarna konkurenca za subvencije, so določbe o selitvi podjetij okrepljene.

Naslov VI: Upravljanje in kontrola

Naloge in odgovornosti različnih organov v upravljavskem in kontrolnem sistemu so določene na jasnejši način. Za začetek postopka imenovanja ni nobene zahteve; določbe spodbujajo nadaljnjo uporabo obstoječih sistemov in enostavnejša pravila za opredeljevanje novih organov.

Zahteve za upravičenost bodo pripomogle k zagotovitvi, da bo podpora namenjena le kakovostnim operacijam, ki bodo k dogovorjenim ciljem pripevale največ z najboljšim razmerjem med stroški in koristmi. Prav tako se predlaga sistematično preverjanje, ali je operacija finančno vzdržna in je bilo na podlagi najnovejših zahtev opravljeno preverjanje okolja zanjo.

Število kontrol in revizij bo bistveno manjše. To bo zmanjšalo upravno breme organov, pristojnih za programe, in upravičencev. Poleg določb iz prejšnjih naslovov, ki zmanjšujejo breme revizije, ta naslov nadalje zmanjšuje breme z:

·razširitvijo načela enotne revizije;

·manj kontrolami;

·sorazmernejšim pristopom, ki temelji na dobro delujočem nacionalnem sistemu z minimalno revizijsko ureditvijo, da se ustvarijo zagotovila, kadar gre za programe, ki imajo nizko stopnjo napak.

Predlogi za projekte, ki so prejeli pečat odličnosti v okviru Obzorje Evropa, ne bodo predmet še dodatnega postopka vlaganja vlog in izbirnega postopka, če so v skladu s strategijo pametne specializacije programov. To zmanjšuje breme za upravljavce in upravičence. Na podoben način bi bil ta pristop lahko razširjen na druge instrumente EU, kot sta instrument LIFE+ ali program Erasmus+.

Naslov VII – Finančno poslovodenje, predložitev in pregled obračuna ter finančni popravki

Sistem letnega obračuna se ohranja, vključno z zadržanjem 10 % zneskov, prijavljenih v okviru vmesnih plačil. Predložitev zahtevkov za plačila bo sledila rednemu časovnemu načrtu in bo potekala štirikrat na leto. Za obračune, ki bodo enaki nič, ustrezni postopek ne bo potreben.

Ta oddelek vključuje tudi pravila prenehanja obveznosti. Ker bodo programi s poenostavitvijo lažje zmanjšali zamude in z namenom spodbujanja dobrega finančnega poslovodenja in pravočasne izvedbe, uredba o skupnih določbah vključuje pravilo „n +2“. Iz istega razloga se je raven predfinanciranja znižala na letno plačilo v višini 0,5 % na podlagi skupne podpore iz skladov. Da se zagotovijo zadostna sredstva, bo v tem okviru morebiti potrebna revizija ureditev za letno predfinaciranje za obdobje 2014–2020 za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR.

Naslov VIII – finančni okvir

Ta določa finančne dodelitve in sofinanciranje na podlagi kategorij regij ter se uporablja za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad.

V skladu z uredbo o skupnih določbah bodo stopnje sofinanciranja za te tri sklade spet ustrezale ravnem pred finančno krizo. Stopnje sofinanciranja EU so se za te tri sklade v obdobju 2007–2013 povečale. To je bil odziv na finančno krizo, da bi se ohranile bistvene naložbe v obdobju okleščenih javnih proračunov. Visoke stopnje sofinanciranja EU niso več potrebne in nižje stopnje spodbujajo „odgovornost“. Nižje stopnje sofinanciranja EU povečujejo tudi splošni proračun za kohezijsko politiko, pri čemer se upoštevajo nacionalni prispevki. To prav tako prispeva k finančni prožnosti, ki jo imajo države članice, saj bi se stopnje sofinanciranja na ravni programa ali prednostnih nalog lahko določale prožno.

Naslov IX – Prenos pooblastil, izvedbene, prehodne in končne določbe

Da bi se zagotovil čim prejšnji začetek izvajanja, bodo v naslednjem obdobju vse potrebne zakonodajne določbe vključene v zakonodajni sveženj (bodisi v uredbo o skupnih določbah ali uredbe za posamezne sklade).

Zlasti se je znatno zmanjšalo število prenosov pooblastil, ki so omejena na minimum. To bo preprečilo morebitne zamude pri pripravi in sprejemanju sekundarne zakonodaje. S tem se prav tako zagotavlja notranja usklajenost zakonskih določb in predvidljivost za zainteresirane strani, ker bo mogoče vse veljavne predpise EU najti na enem mestu.

Uvedeni so pogoji za operacije, za katere se uporablja večfazno izvajanje, da se zagotovi jasnost in pravna varnost glede okoliščin, v katerih je razdelitev na faze sprejeta.

2018/0196 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter zlasti členov 177, 322(1)(a) in 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 9 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 10 ,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča 11 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da si mora Unija za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije prizadevati zmanjšati neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi ali otokov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer. Unija mora v skladu s členom 175 PDEU podpirati uresničevanje teh ciljev z delovanjem v okviru Usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropske investicijske banke in drugih instrumentov. Člen 322 PDEU je osnova za sprejetje finančnih pravil, v katerih se določi postopek v zvezi s pripravo in izvrševanjem proračuna ter predložitvijo in revizijo računov ter za nadzor odgovornosti finančnih akterjev.

(2)Da bi nadalje razvili usklajeno in harmonizirano izvajanje skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, ukrepov, ki se financirajo v okviru deljenega upravljanja znotraj Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije (AMIF), Sklada za notranjo varnost (INV) in Sklada za integrirano upravljanje meja in vizume (IUMV), bi bilo treba določiti finančna pravila na podlagi člena 322 PDEU za vse te sklade (v nadaljnjem besedilu: skladi) in jasno opredeliti področje uporabe ustreznih določb. Poleg tega bi bilo treba uvesti skupne določbe na podlagi člena 177 PDEU, da bi zajele posebna pravila politike za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR.

(3)Zaradi posebnosti vsakega sklada bi bilo treba posebna pravila, ki veljajo za vsak sklad in cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru ESRR, določiti v ločenih uredbah (v nadaljnjem besedilu: uredbe za posamezne sklade), da se dopolnijo določbe te uredbe.

(4)Najbolj oddaljene regije in severna redko poseljena območja bi morali biti upravičeni do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja v skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

(5)Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju skladov, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Skladi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji skladov bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(6)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(7)Kadar je za Komisijo določen časovni rok glede sprejetja ukrepov za države članice, bi morala Komisija upoštevati vse potrebne informacije in dokumente pravočasno in učinkovito. Če so predložitve držav članic nepopolne ali neskladne z zahtevami te uredbe in uredb za posamezne sklade, zaradi česar Komisija ne more sprejeti ukrepa na podlagi popolne obveščenosti, bi bilo treba zadevni rok začasno ustaviti, dokler države članice ne izpolnijo regulativnih zahtev.

(8)Da bi prispevali k prednostnim nalogam Unije, bi morali skladi svojo podporo osredotočiti na omejeno število ciljev politike v skladu s svojimi poslanstvi v okviru posameznih skladov, določenimi na podlagi ciljev iz Pogodbe. Cilji politike za AMIF, SNV in IUMV bi morali biti določeni v ustreznih uredbah za posamezne sklade.

(9)Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošnega cilja, v skladu s katerim se 25 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem.

(10)Del proračuna Unije, ki se dodeli skladom, bi morala izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta 12 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato bi morale Komisija in države članice pri izvajanju skladov v okviru deljenega upravljanja upoštevati načela iz finančne uredbe, kot so dobro finančno poslovodenje, preglednost in nediskriminacija.

(11)Načelo partnerstva je ključni element pri izvajanju skladov, ki temelji na pristopu upravljanja na več ravneh in zagotavlja udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev. Da bi zagotovili kontinuiteto pri organizaciji partnerstva, bi se morala še naprej uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 240/2014 13 . 

(12)Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in financiranjem Unije. Namen teh strategij je tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU.

(13)Države članice bi morale določiti, kako se ustrezna priporočila za posamezne države, sprejeta v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustrezna priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 148(4) PDEU upoštevajo pri pripravi programskih dokumentov. V programskem obdobju 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programsko obdobje) bi morale države članice odboru za spremljanje in Komisiji redno predstavljati napredek pri izvajanju programov v podporo priporočilom za posamezne države. Med vmesnim pregledom bi morale države članice med drugim upoštevati potrebo po spremembah programa, da se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države, ki so bila sprejeta ali spremenjena po začetku programskega obdobja.

(14)Države članice bi morale upoštevati vsebino svojega osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga je treba vzpostaviti na podlagi uredbe o upravljanju energetske unije 14 , in rezultate procesa, ki je privedel do priprave priporočil Unije v zvezi s temi načrti, pri svojih programih ter pri svojih finančnih potrebah zaradi dodelitev nizkoogljičnim naložbam.

(15)Sporazum o partnerstvu, ki ga pripravi vsaka država članica, bi moral biti strateški dokument, ki služi kot vodilo pri pogajanjih o oblikovanju programov med Komisijo in zadevno državo članico. Da bi se zmanjšalo upravno breme, ne bi smelo biti potrebe po spremembi sporazumov o partnerstvu v programskem obdobju. Da bi se olajšalo načrtovanje in preprečilo prekrivanje vsebin v programskih dokumentih, se lahko sporazumi o partnerstvu vključijo kot del programa.

(16)Vsaka država članica bi morala imeti na voljo prožnost, da prispeva k skladu InvestEU za zagotovitev proračunskih jamstev za naložbe v tej državi članici.

(17)Da se zagotovijo potrebni predpogoji za uspešno in učinkovito uporabo podpore Unije, dodeljene iz skladov, bi bilo treba vzpostaviti omejen seznam omogočitvenih pogojev ter strnjen in izčrpen niz nepristranskih meril za njihovo oceno. Vsak omogočitveni pogoj bi moral biti povezan s specifičnim ciljem in bi se moral samodejno uporabljati, kadar se specifični cilj izbere za podporo. Kadar taki pogoji niso izpolnjeni, odhodki v zvezi z operacijami v okviru povezanih specifičnih ciljev ne bi smeli biti vključeni v zahtevke za plačilo. Da se ohrani ugoden naložbeni okvir, bi bilo treba nadaljnje izpolnjevanje omogočitvenih pogojev redno spremljati. Pomembno je tudi zagotoviti, da se operacije, izbrane za podporo, izvajajo dosledno v skladu z veljavnimi strategijami in pripravljenimi dokumenti o načrtovanju, na katerih temeljijo izpolnjeni omogočitveni pogoji, s čimer se zagotovi, da so vse sofinancirane operacije v skladu z okvirom politike Unije.

(18)Države članice bi morale za vsak program vzpostaviti okvir uspešnosti, ki zajema vse kazalnike, mejnike in cilje, da bi se spremljala in ocenila uspešnost programa in bi se o njej poročalo.

(19)Država članica bi morala izvesti vmesni pregled vsakega programa, ki prejema podporo ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada. Na podlagi tega pregleda bi morala biti pripravljena popolna prilagoditev programov, ki bi temeljila na uspešnosti programov, hkrati pa bi bila to priložnost, da se upoštevajo novi izzivi in ustrezna priporočila za posamezne države, izdana leta 2024. Vzporedno bi morala Komisija leta 2024 skupaj s tehnično prilagoditvijo za leto 2025 pregledati skupna dodeljena sredstva za vse države članice v okviru cilja kohezijske politike „naložbe za delovna mesta in rast“, in sicer za leta 2025, 2026 in 2027, pri čemer bo uporabljena metoda dodelitve iz ustreznega temeljnega akta. Ta pregled skupaj z rezultati vmesnega pregleda bi moral privesti do sprememb programov s prilagoditvijo finančnih dodelitev za leta 2025, 2026 in 2027.

(20)Mehanizmi, ki zagotavljajo povezavo med politikami Unije za financiranje in gospodarskim upravljanjem Unije, bi morali biti dodatno izpopolnjeni, kar bi Komisiji omogočilo, da Svetu predlaga, naj začasno ustavi vse ali nekatere zaveze za enega ali več programov zadevne države članice, kadar se država članica ne odzove z uspešnimi ukrepi v okviru postopka gospodarskega upravljanja. Za zagotovitev enotnega izvajanja ter glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije. Za lažje sprejetje odločitev, ki so nujne za učinkovito ukrepanje v okviru postopka gospodarskega upravljanja, bi bilo treba uporabiti glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine.

(21)Treba je določiti skupne zahteve glede vsebine programov ob upoštevanju posebnih značilnosti vsakega sklada. Te skupne zahteve se lahko dopolnijo s pravili za posamezne sklade. Uredba (EU) [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta 15 (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) bi morala določiti posebne določbe o vsebini programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

(22)Da se omogoči prožnost pri izvajanju programov in zmanjša upravno breme, bi morale biti omogočene omejene finančne prerazporeditve med prednostnimi nalogami istega programa, ne da bi bil potreben sklep Komisije o spremembi programa. Revidirane finančne tabele bi bilo treba predložiti Komisiji, da se zagotovijo posodobljene informacije o finančnih dodelitvah za vsako prednostno nalogo.

(23)Da se okrepi celostni pristop k teritorialnemu razvoju, bi morale naložbe v obliki teritorialnih orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali katerega koli drugega teritorialnega orodja v okviru cilja politike „Evropa, ki je bliže državljanom“, ki bi podpirale pobude za naložbe, ki jih države članice načrtujejo za ESRR, temeljiti na teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah. Za namene celostnih teritorialnih naložb in teritorialnih orodij, ki so jih zasnovale države članice, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za vsebino teritorialnih strategij. Te teritorialne strategije bi morali razviti in potrditi organi, ki so zanje odgovorni. Da se zagotovi sodelovanje ustreznih organov pri izvajanju teritorialnih strategij, bi morali biti ti organi odgovorni za izbor operacij, ki jih je treba podpreti, ali sodelovati pri tem izboru.

(24)Za boljšo mobilizacijo potenciala na lokalni ravni je treba okrepiti in olajšati lokalni razvoj pod vodstvom skupnosti. Ta bi moral upoštevati lokalne potrebe in potenciale, pa tudi ustrezne družbeno-kulturne značilnosti, ter zagotoviti strukturne spremembe, vzpostaviti zmogljivosti skupnosti in spodbujati inovacije. Tesno sodelovanje in integrirano uporabo skladov za uresničitev lokalnih razvojnih strategij bi bilo treba okrepiti. Lokalne akcijske skupine, ki zastopajo interese skupnosti, bi morale biti v smislu osnovnega načela odgovorne za oblikovanje in izvajanje strategij lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti. Da bi se usklajena podpora iz skladov lažje zagotavljala za strategije lokalnega razvoja pod vodstvom skupnosti in olajšalo njihovo izvajanje, bi bilo treba olajšati uporabo pristopa „glavnega sklada“.

(25)Da bi se zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba tehnično pomoč na pobudo države članice izvesti s pavšalnim zneskom na podlagi napredka pri izvajanju programa. Ta tehnična pomoč se lahko dopolni s ciljno usmerjenimi ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti, pri čemer se uporabijo metode povračila, ki niso povezane s stroški. O ukrepih in rezultatih ter ustreznih plačilih Unije se je mogoče dogovoriti v časovnem načrtu, to pa lahko privede do plačil za rezultate na terenu.

(26)Primerno je pojasniti, da bi bilo treba dogovorjene ukrepe, rezultate in pogoje povezati s konkretnimi naložbami, opravljenimi znotraj programov v okviru deljenega upravljanja, če država članica predlaga Komisiji, da se prednostna naloga programa ali njegovega dela podpre s shemo financiranja, ki ni povezana s stroški.

(27)Za pregled uspešnosti programov bi morala država članica ustanoviti odbore za spremljanje. Za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi moral letna poročila o izvajanju nadomestiti letni strukturiran dialog o politikah na podlagi najnovejših informacij in podatkov o izvajanju programa, ki jih da na voljo država članica.

(28)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 16 obstaja potreba po vrednotenju skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, hkrati pa bi se bilo treba pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

(29)Za zagotovitev celovitih posodobljenih informacij o izvajanju programa bi bilo treba zahtevati pogostejše elektronsko poročanje o kvantitativnih podatkih.

(30)Da se podpre priprava povezanih programov in dejavnosti za naslednje programsko obdobje, bi morala Komisija izvesti vmesno oceno skladov. Ob koncu programskega obdobja bi morala Komisija izvesti retrospektivno vrednotenje skladov, ki bi se moralo osredotočiti na vpliv skladov.

(31)Organi, pristojni za programe, upravičenci in zainteresirane strani v državah članicah bi morali ozaveščati o dosežkih financiranja Unije in ustrezno obveščati širšo javnost. Preglednost, komuniciranje in dejavnosti prepoznavnosti so ključnega pomena pri spodbujanju prepoznavnosti ukrepanja Unije na terenu in bi morali temeljiti na resničnih, točnih in posodobljenih informacijah. Da bi bile te zahteve izvršljive, bi morali organi, pristojni za programe, in Komisija imeti možnost, da uporabijo popravne ukrepe v primeru neskladnosti.

(32)Organi upravljanja bi morali objaviti strukturirane informacije o izbranih operacijah in upravičencih na spletni strani programa, ki zagotavlja podporo operacijam, ob upoštevanju zahtev za varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 17 Evropskega parlamenta in Sveta.

(33)Da bi se poenostavila uporaba skladov in zmanjšalo tveganje za napake, je primerno opredeliti oblike prispevkov Unije državam članicam in oblike podpore, ki jo države članice zagotavljajo upravičencem.

(34)Kar zadeva nepovratna sredstva, ki se zagotavljajo upravičencem, bi morale države članice pogosteje uporabljati možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prag, povezan z obvezno uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, bi moral biti povezan s skupnimi stroški operacije, da bi se zagotovila enaka obravnava vseh operacij pod pragom, ne glede na to, ali je podpora javna ali zasebna.

(35)Da se omogoči takojšnje izvajanje pavšalnih stopenj, bi se morala katera koli pavšalna stopnja, ki jo določijo države članice v obdobju 2014–2020 in temelji na pošteni, pravični in preverljivi metodi izračuna, še naprej uporabljati za podobne operacije, ki jih podpira ta uredba, ne da bi bila potrebna nova metoda izračuna.

(36)Da se čim bolje izkoristi uvedba sofinanciranih okoljskih naložb, bi bilo treba zagotoviti sinergije s programom LIFE za okoljske in podnebne ukrepe, zlasti prek strateških integriranih projektov LIFE in strateških naravovarstvenih projektov.

(37)Za zagotovitev pravne jasnosti je primerno podrobno določiti obdobje upravičenosti za odhodke ali stroške, povezane z operacijami, ki jih podpirajo skladi v okviru te uredbe, in omejiti podporo za zaključene operacije. Datum, s katerim odhodki postanejo upravičeni za podporo iz skladov v primeru sprejetja novih programov ali sprememb programov, bi moral biti prav tako razjasnjen, vključno z izjemno možnostjo, da se obdobje upravičenosti podaljša do začetka naravne nesreče, če obstaja nujna potreba po mobilizaciji sredstev za odziv na tako nesrečo.

(38)Za zagotovitev uspešnosti, pravičnosti in trajnostnega učinka skladov bi bilo treba vključiti določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v infrastrukturo in produktivnih naložb ter preprečujejo uporabo skladov za zagotavljanje neupravičene prednosti. Organi upravljanja bi morali namenjati posebno pozornost temu, da ne podpirajo premestitev pri izbiri operacij in da obravnavajo neupravičeno plačane zneske za operacije, ki ne izpolnjujejo zahteve za trajnost, kot nepravilnosti.

(39)Za izboljšanje dopolnjevanja in poenostavitev izvajanja bi moralo biti mogoče združiti podporo iz Kohezijskega sklada in ESRR s podporo iz ESS+ v skupnih programih v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.

(40)Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo prek proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, vključno z orodjem za izvajanje reform. Te sinergije bi bilo treba doseči s ključnima mehanizmoma, in sicer s priznavanjem pavšalnih stopenj za upravičene stroške iz Obzorja Evropa za podobne operacije ter z možnostjo kombiniranja financiranja iz različnih instrumentov Unije pri isti operaciji pod pogojem, da se prepreči dvojno financiranje. Zato bi morala ta uredba določiti pravila za dopolnilno financiranje iz skladov.

(41)Finančni instrumenti se ne bi smeli uporabljati za podpiranje dejavnosti refinanciranja, kot je na primer nadomestitev obstoječih sporazumov o posojilu ali drugih oblik financiranja naložb, ki so bile fizično že zaključene ali popolnoma izvedene na datum odločitve o naložbah, temveč za podpiranje katere koli vrste novih naložb v skladu s temeljnimi cilji politike.

(42)Odločitev o financiranju podpornih ukrepov s finančnimi instrumenti je zato treba sprejeti na podlagi predhodne analize. Ta uredba bi morala določiti minimalne obvezne elemente predhodnih ocen in omogočiti državam članicam, da uporabijo predhodno oceno, ki se opravi za obdobje 2014–2020, po potrebi posodobljeno, da se preprečijo upravno breme in zamude pri vzpostavitvi finančnih instrumentov.

(43)Da bi se olajšalo izvajanje nekaterih vrst finančnih instrumentov, pri katerih je predvidena podpora dodatnih nepovratnih sredstev, je možno uporabiti pravila o finančnih instrumentih za tako kombinacijo v eni operaciji, izvedeni prek finančnega instrumenta. V takih primerih bi bilo treba določiti posebne pogoje, da se prepreči dvojno financiranje.

(44)Ob polnem spoštovanju veljavnih pravil o državni pomoči in javnih naročilih, ki so bila že pojasnjena v programskem obdobju 2014–2020, bi morali organi upravljanja imeti možnost, da se odločijo o najustreznejših možnostih izvajanja finančnih instrumentov, da se obravnavajo posebne potrebe ciljnih regij.

(45)V skladu z načelom in pravili deljenega upravljanja bi morale biti države članice in Komisija odgovorne za upravljanje in kontrolo programov ter zagotoviti zakonito in redno uporabo skladov. Ker bi morale imeti države članice primarno odgovornost za tako upravljanje in kontrolo ter bi morale zagotoviti, da so operacije, ki jih podpirajo skladi, v skladu z veljavno zakonodajo, bi bilo treba njihove obveznosti v zvezi s tem podrobneje določiti. Prav tako bi bilo treba v tem okviru določiti pooblastila in odgovornosti Komisije.

(46)Da bi se pospešil začetek izvajanja programa, bi bilo treba olajšati nadaljnjo uporabo ureditev za izvajanje iz prejšnjega programskega obdobja. Uporabo računalniških sistemov, ki je že bila vzpostavljena v prejšnjem programskem obdobju, bi bilo treba po potrebi prilagoditi in ohraniti, razen če bi bila potrebna nova tehnologija.

(47)Da se racionalizirajo naloge upravljanja programov, bi bilo treba ohraniti združitev računovodskih funkcij z nalogami organa upravljanja pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, ta možnost pa bi morala biti na voljo tudi za druge sklade.

(48)Ker organ upravljanja nosi glavno odgovornost za uspešno in učinkovito izvajanje skladov in tako izpolnjuje znatno število nalog, bi morale biti njegove naloge v zvezi z izborom projektov, upravljanjem programa in podpiranjem odbora za spremljanje podrobno določene. Izbrane operacije bi morale biti v skladu s horizontalnimi načeli.

(49)Da bi se čim bolje izkoristile sinergije med skladi in neposredno upravljanimi instrumenti, bi bilo treba olajšati zagotavljanje podpore za operacije, ki so že prejele pečat odličnosti.

(50)Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med uspešnim in učinkovitim izvajanjem skladov in s tem povezanimi upravnimi stroški in bremeni, bi morali pogostost, obseg in pokritost upravljalnih preverjanj temeljiti na oceni tveganja, ki upošteva dejavnike, kot so vrsta izvedenih operacij, upravičenci in stopnja tveganja, ki so jo ugotovili s prejšnjimi upravljalnimi preverjanji in revizijami.

(51)Revizijska oblast bi morala izvajati revizije in zagotoviti, da je revizijsko mnenje, ki se predloži Komisiji, zanesljivo. Revizijsko mnenje bi moralo Komisiji dati zagotovila o treh točkah, in sicer o zakonitosti in pravilnosti prijavljenih odhodkov, učinkovitem delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov ter popolnosti, točnosti in verodostojnosti obračunov.

(52)Zmanjšanje števila preverjanj in zahtev glede revizije bi moralo biti možno, če obstaja zagotovilo, da je program deloval učinkovito v zadnjih dveh zaporednih letih, saj to kaže, da se skladi izvajajo učinkovito in uspešno skozi daljše časovno obdobje.

(53)Da se zmanjšajo upravno breme za upravičence in upravni stroški, bi bilo treba za sklade podrobno določiti konkretno uporabo načela enotne revizije.

(54)Da se izboljša finančno upravljanje, bi bilo treba določiti poenostavljeno shemo predfinanciranja. Shema predfinanciranja bi morala zagotoviti, da ima država članica na voljo sredstva za zagotovitev podpore upravičencem od začetka izvajanja programa.

(55)Za zmanjšanje upravnega bremena za države članice in za Komisijo bi bilo treba določiti obvezni časovni načrt četrtletnih zahtevkov za plačila. Za plačila Komisije bi moralo še naprej veljati 10 % zadržanje do plačila letnih neporavnanih zneskov, ko Komisija lahko ugotovi, da so obračuni popolni, točni in verodostojni.

(56)Da se zmanjša upravno breme, bi bilo treba postopek za letno sprejetje obračunov poenostaviti z določitvijo preprostejših načinov za plačila in izterjave, kadar med Komisijo in državami članicami ni nesoglasij.

(57)Da se zaščitijo finančni interesi in proračun Unije, bi bilo treba na ravni držav članic in Komisije določiti in izvajati sorazmerne ukrepe. Komisija bi morala imeti možnost, da začasno ustavi roke za plačila, začasno ustavi vmesna plačila in uporabi finančne popravke, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji. Komisija bi morala spoštovati načelo sorazmernosti z upoštevanjem narave, resnosti in pogostosti nepravilnosti in njihovih finančnih posledic za proračun Unije.

(58)Prav tako bi morale države članice preprečiti, odkriti in učinkovito obravnavati vsako nepravilnost, vključno z goljufijo, ki jo storijo upravičenci. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 18 in uredbama (Euratom, ES) št. 2988/95 19 in št. 2185/96 20 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo lahko v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 21 preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 22 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovala pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: urad OLAF), Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) podelila potrebne pravice in dostop ter zagotovila, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale Komisiji poročati o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter o nadaljnjem ukrepanju in nadaljnji obravnavi preiskav urada OLAF.

(59)Za spodbujanje finančne discipline je primerno opredeliti ureditve za sprostitev proračunskih obveznosti na ravni programa.

(60)Za spodbujanje ciljev PDEU glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bi moral cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ podpirati vse regije. Za zagotovitev uravnovešene in postopne podpore in za upoštevanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja bi bilo potrebno sredstva iz ESRR in ESS+ za ta cilj dodeliti na podlagi razdelitvenega ključa, ki v glavnem temelji na BDP na prebivalca. Države članice z bruto nacionalnim dohodkom (BND) na prebivalca, ki ne dosega 90 % povprečja Unije, bi morale imeti koristi od Kohezijskega sklada v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.

(61)Za opredelitev regij in območij, upravičenih do podpore iz skladov, bi bilo potrebno določiti nepristranska merila. Zato bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 868/2014 24 .

(62)Da bi Komisija določila ustrezen finančni okvir za ESRR, ESS + in Kohezijski sklad, bi morala določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ skupaj s seznamom upravičenih regij ter dodelitve za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg). Ob upoštevanju, da bi morale biti nacionalne dodelitve držav članic določene na podlagi statističnih podatkov in napovedi, ki so na voljo v letu 2018, ter ob upoštevanju negotovosti glede napovedi bi morala Komisija v letu 2024 pregledati skupne dodelitve vseh držav članic na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov v tistem času in če pride do kumulativnih neskladij za več kot ±5 %, prilagoditi te dodelitve za leta 2025 do 2027, da bi se rezultati vmesnega pregleda in tehnične prilagoditve pri spremembah programa upoštevali hkrati.

(63)Projekti vseevropskih prometnih omrežij se bodo v skladu z Uredbo (EU) št. [nova uredba o IPE] 25 še naprej financirali iz Kohezijskega sklada, tako prek deljenega upravljanja kot prek neposrednega izvajanja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE). Na podlagi uspešnega pristopa iz programskega obdobja 2014–2020 bi bilo treba v ta namen v IPE prerazporediti 10 000 000 000 EUR iz Kohezijskega sklada.

(64)Določen znesek sredstev iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada bi bilo treba dodeliti evropski pobudi URBAN, ki bi jo morala Komisija neposredno ali posredno upravljati.

(65)Da se zagotovijo načeloma ustrezne dodelitve kategorijam regij, se skupne dodelitve državam članicam glede na manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije ne bi smele prerazporejati med navedenimi kategorijami. Ne glede na to pa bi morale imeti države članice možnost, da zaprosijo za prerazporeditev sredstev iz njim namenjenih dodelitev za bolj razvite regije ali regije v prehodu na manj razvite regije in pri tem utemeljijo svojo izbiro, s čimer bi se upoštevale potrebe držav članic po obravnavi specifičnih izzivov. Za zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za manj razvite regije bi bilo treba določiti zgornjo mejo za prerazporeditve na bolj razvite regije ali regije v prehodu. Prerazporejanje sredstev med cilji ne bi smelo biti možno.

(66)V okviru edinstvenih in posebnih okoliščin v zvezi z otokom Irska in glede na podporo sodelovanju severa in juga v skladu z Velikonočnim sporazumom bi se moral novi čezmejni program „Mir plus“ nadaljevati in graditi na delu prejšnjih programov, tj. programov Mir in Interreg, ki so se izvajali v obmejnih grofijah Irske in Severne Irske. Glede na njegov pomen v praksi, bi moral biti ta program podprt s posebnimi dodelitvami, da se nadaljuje podpora ukrepom za mir in spravo, temu programu pa bi se moral tudi dodeliti ustrezen delež irskih dodelitev v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

(67)Za zagotovitev spoštovanja načela sofinanciranja z ustreznim deležem javne ali zasebne nacionalne podpore je treba določiti največje možne stopnje sofinanciranja na področju kohezijske politike po kategorijah regij. Te stopnje bi morale odražati raven gospodarskega razvoja regij glede na BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU-27.

(68)Da bi dopolnili in spremenili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo elementov iz nekaterih prilog k tej uredbi, tj. glede razsežnosti in kod za vrste ukrepov, predlog za sporazume o partnerstvu in programe, predlog za prenos podatkov, uporabe emblema Unije, elementov sporazumov o financiranju in strateških dokumentov, revizijske sledi, sistemov elektronske izmenjave podatkov, predlog za opis upravljavskega in kontrolnega sistema, izjave o upravljanju, revizijskega mnenja, letnega poročila o kontroli, revizijske strategije, zahtevkov za plačilo, obračunov in določitve stopnje finančnih popravkov.

(69)Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo meril za določanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, opredelitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in financiranja, ki niso povezani s stroški, ki se uporabljajo za vse države članice, ter uvedbo standardiziranih standardnih metodologij vzorčenja.

(70)Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(71)Za zagotovitev enotnih pogojev za sprejetje sporazumov o partnerstvu, sprejetje ali spremembo programov ter uporabo finančnih popravkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi s formatom, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih, elektronske podatke, ki jih je treba evidentirati in shraniti ter za predlogo za končno poročilo o uspešnosti, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 26 . Čeprav so ti akti splošne narave, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek, saj določajo le tehnične vidike, obrazce in predloge. Izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo razdelitve finančnih dodelitev za ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad bi bilo treba sprejeti brez postopkov v odboru, saj zgolj odražajo uporabo predhodno določene metodologije izračuna.

(72)Ker bi se morala Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 27 ali kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, še naprej uporabljati za programe in operacije, ki jih podpirajo skladi v programskem obdobju 2014–2020. Ker se pričakuje, da se bo obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 1303/2013 podaljšalo na programsko obdobje, ki ga zajema ta uredba, in da bi se zagotovilo kontinuirano izvajanje nekaterih operacij, odobrenih s to uredbo, bi bilo treba uvesti določbe o fazah. Vsaka posamezna faza večfazne operacije, ki je usmerjena v isti splošni cilj, bi se morala izvajati v skladu s pravili za programsko obdobje, v katerem prejema financiranje.

(73)Ciljev te uredbe, in sicer okrepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter določitve skupnih finančnih pravil za del proračuna Unije, ki se izvršuje v okviru deljenega upravljanja, po eni strani zaradi obsega razlik v stopnjah razvoja različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih sredstev držav članic in regij, po drugi strani pa zaradi potrebe po usklajenem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči. Ker se ti cilji lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(74)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

naslov i
cilji in splošna pravila o podpori

POGLAVJE I
Predmet urejanja in opredelitve pojmov

Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba določa:

(a)finančna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad plus (v nadaljnjem besedilu: ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR), Sklad za azil in migracije (v nadaljnjem besedilu: AMIF), Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: SNV) in instrument za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: IUMV) (v nadaljnjem besedilu: skladi); 

(b)skupne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR.

2.Ta uredba se ne uporablja za področja zaposlovanja in socialnih inovacij ter zdravja znotraj ESS+ in za komponente neposrednega ali posrednega upravljanja ESPR, AMIF, SNV in IUM, razen za tehnično pomoč na pobudo Komisije.

3.Člena 4 in 10, poglavje III naslova II, poglavje II naslova III in naslov VIII se ne uporabljajo za AMIF, SNV in IUMV.

4.Naslov VIII se ne uporablja za ESPR.

5.Člen 11 poglavja II in člen 15 poglavja III naslova II, poglavje I naslova III, členi 33 do 36 in člen 38(1) do (4) poglavja I, člen 39 poglavja II, člen 45 poglavja III naslova IV, členi 67, 71, 73 in 74 poglavja II ter poglavje III naslova VI se ne uporabljajo za programe Interreg.

6.Uredbe za posamezne sklade, navedene v nadaljevanju, lahko določajo dopolnilna pravila k tej uredbi, ki niso v nasprotju s to uredbo. V primeru dvoma o uporabi te uredbe in uredb za posamezne sklade prevlada ta uredba:

(a)Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESRR in Kohezijskem skladu) 28  ;

(b)Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESS+) 29  ;

(c)Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju) 30  ;

(d)Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPR) 31  ;

(e)Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o AMIF) 32  ;

(f)Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o SNV) 33  ;

(g)Uredba (EU) [...] (v nadaljnjem besedilu: uredba o IUMV) 34  .

Člen 2
Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„ustrezna priporočila za posamezne države“ pomeni priporočila Sveta, sprejeta v skladu s členom 121(2) in členom 148(4) PDEU v zvezi s strukturnimi izzivi, ki jih je ustrezno obravnavati v okviru večletnih naložb, ki sodijo na področje uporabe skladov, kakor je določeno v uredbah za posamezne sklade, in ustrezna priporočila, sprejeta v skladu s členom [XX] Uredbe (EU) [številka nove uredbe o upravljanju energetske unije] Evropskega parlamenta in Sveta; 

(2)„veljavno pravo“ pomeni pravo Unije in nacionalno pravo v zvezi z njegovo uporabo;

(3)„operacija“ pomeni:

(a)projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, izbranih v okviru zadevnih programov;

(b)v okviru finančnih instrumentov prispevek programa v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

(4)„operacija strateškega pomena“ pomeni operacijo, ki bistveno prispeva k doseganju ciljev programa in za katero veljajo posebni ukrepi za spremljanje in komuniciranje;

(5)„prednostna naloga“ v okviru AMIF, SNV in IUMV pomeni specifični cilj; v okviru ESPR pomeni „vrsto področij podpore“, kot je navedeno v nomenklaturi iz Priloge III k uredbi o ESPR;

(6)„specifični cilj“ v okviru ESPR se razume kot „področja podpore“ iz Priloge III k uredbi o ESPR;

(7)„posredniški organ“ pomeni katero koli osebo javnega ali zasebnega prava, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali izvaja naloge v imenu tega organa;

(8)„upravičenec“ pomeni:

(a)osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, odgovorno za začetek ali za začetek in izvajanje operacij;

(b)v okviru javno-zasebnih partnerstev osebo javnega prava, ki začne izvajati operacijo javno-zasebnega partnerstva, ali zasebnega partnerja, ki je bil izbran za njeno izvajanje;

(c)v okviru shem državne pomoči podjetje, ki prejme pomoč;

(d)v okviru finančnih instrumentov organ, ki izvaja holdinški sklad, ali, kadar struktura holdinškega sklada ne obstaja, organ, ki izvaja posebni sklad, ali, kadar organ upravljanja upravlja finančni instrument, organ upravljanja;

(9)„sklad za manjše projekte“ pomeni operacijo v okviru programa Interreg, katerega cilj je izbor in izvajanje projektov z omejenim finančnim obsegom;

(10)„cilji“ pomeni vnaprej dogovorjeno vrednost, ki jo je treba doseči ob koncu programskega obdobja v zvezi s kazalnikom, vključenim v specifičen cilj;

(11)„mejnik“ pomeni vmesno vrednost, ki jo je kadar koli v programskem obdobju treba doseči v zvezi s kazalnikom, vključenim v specifičen cilj;

(12)„kazalnik učinka“ pomeni kazalnik za merjenje posebnih rezultatov intervencije;

(13)„kazalnik rezultatov“ pomeni kazalnik za merjenje kratkoročnih učinkov podprtih intervencij, s posebnim poudarkom na neposrednih naslovnikih, ciljni populaciji ali uporabnikih infrastrukture;

(14)„operacija javno-zasebnega partnerstva“ pomeni operacijo, ki se izvaja v okviru partnerstva med javnimi organi in zasebnim sektorjem v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu, in katere cilj je zagotavljanje javnih storitev z izmenjavo tveganj, združevanjem strokovnega znanja zasebnega sektorja ali dodatnih virov kapitala;

(15)„finančni instrument“ pomeni strukturo, prek katere se zagotavljajo finančni produkti;

(16)„finančni produkt“ pomeni naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, posojila in jamstva, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (EU, Euratom) [...] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(17)„končni prejemnik“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki prejme podporo iz skladov prek upravičenca sklada za manjše projekte ali iz finančnega instrumenta;

(18)„prispevek iz programa“ pomeni podporo za finančni instrument iz skladov in iz nacionalnega javnega in zasebnega sofinanciranja, če to obstaja;

(19)„organ, ki izvaja finančni instrument“ pomeni osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja naloge holdinškega sklada ali posebnega sklada;

(20)„holdinški sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja v okviru enega ali več programov z namenom izvajanja finančnih instrumentov prek enega ali več posebnih skladov;

(21)„posebni sklad“ pomeni sklad, ki ga je ustanovil organ upravljanja ali holdinški sklad z namenom zagotavljanja finančnih produktov končnim prejemnikom;

(22)„učinek vzvoda“ pomeni znesek vračljivega financiranja, zagotovljen končnim prejemnikom, deljen z zneskom prispevka iz skladov;

(23)„množiteljsko razmerje“ v okviru jamstvenih instrumentov pomeni razmerje med vrednostjo osnovnih izplačanih novih posojil in naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ter zneskom prispevka iz programa, ki je bil, kot je bilo dogovorjeno v pogodbah o jamstvu, rezerviran za kritje pričakovanih in nepričakovanih izgub iz naslova teh novih posojil in naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital;

(24)„stroški upravljanja“ pomeni neposredne ali posredne stroške, povrnjene na podlagi dokazila o odhodkih, ki so nastali pri izvajanju finančnih instrumentov;

(25)„provizije za upravljanje“ pomeni ceno za opravljene storitve, kakor je določena v sporazumu o financiranju med organom upravljanja in organom, ki izvaja holdinški ali posebni sklad, ter, kjer je primerno, med organom, ki izvaja holdinški slad, in organom, ki izvaja posebni sklad;

(26)„premestitev“ pomeni prerazporeditev enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela v smislu člena 2(61a) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 35 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 PDEU;

(27)„javni prispevek“ pomeni kakršen koli prispevek za financiranje operacij iz proračuna nacionalnih, regionalnih ali lokalnih javnih organov ali evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ustanovljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta  36 , proračuna Unije za sklade, proračuna oseb javnega prava ali proračuna združenj javnih organov ali oseb javnega prava in za namene določitve stopnje sofinanciranja programov ESS+ ali prednostnih nalog lahko vključuje kakršna koli finančna sredstva, ki jih skupaj prispevajo delodajalci in delavci;

(28)„obračunsko leto“ pomeni obdobje od 1. julija do 30. junija naslednjega leta, razen za prvo obračunsko leto programskega obdobja, ki se začne z dnem začetka upravičenosti odhodkov in konča s 30. junijem 2022; zadnje obračunsko leto pa pomeni obdobje od 1. julija 2029 do 30. junija 2030;

(29)„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev veljavnega prava, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, vključenega v izvajanje skladov, ki zaradi neupravičenih odhodkov škoduje ali bi škodovala proračunu Unije.

(30)„resna pomanjkljivost“ pomeni pomanjkljivost v uspešnem delovanju upravljavskega in kontrolnega sistema programa, pri katerem so potrebne bistvene izboljšave v upravljavskih in kontrolnih sistemih ter pri katerem se katera koli od ključnih zahtev 2, 4, 5, 9, 12, 13 in 15 iz Priloge X ali dve ali več drugih ključnih zahtev glede na oceno uvrstijo v kategoriji 3 in 4 iz te priloge;

(31)„skupna stopnja napake“ pomeni vsoto napovedanih naključnih napak in, če je to ustrezno, sistemskih napak in nepopravljenih izjemnih napak, deljeno s populacijo;

(32)„stopnja preostalih napak“ pomeni skupno stopnjo napake, zmanjšano za finančne popravke, ki jih uporabi država članica in katerih namen je zmanjšati tveganja, ki jih je ugotovila revizijska oblast pri svojih revizijah operacij;

(33)„končana operacija“ pomeni operacijo, ki je bila fizično zaključena ali popolnoma izvedena, za katero so upravičenci izvršili vsa zadevna izplačila, njim pa je bil izplačan ustrezen javni prispevek;

(34)„vzorčna enota“ pomeni eno od enot, ki je lahko operacija, projekt znotraj operacije ali zahtevek upravičenca za plačilo, na katere se razdeli populacija za namene vzorčenja;

(35)„depozitni račun“ v primeru operacije javno-zasebnega partnerstva pomeni bančni račun, ki ga ureja pisni sporazum med javnim organom upravičencem in zasebnim partnerjem, ki ga odobri organ upravljanja ali posredniški organ, za plačila med obdobjem upravičenosti in/ali po njem;

(36)„udeleženec“ pomeni fizično osebo, ki ima koristi od operacije, vendar ne prejema finančne podpore iz skladov;

(37)„prilagajanje na podnebne spremembe“ pomeni postopek za zagotovitev, da je infrastruktura odporna na škodljive vplive podnebja v skladu z nacionalnimi predpisi in smernicami, če so na voljo, ali mednarodno priznanimi standardi.

Člen 3
Izračun rokov za ukrepanje Komisije

Kadar je rok za ukrepanje Komisije določen, se ta rok začne, ko država članica predloži vse informacije v skladu z zahtevami iz te uredbe ali uredb za posamezne sklade.

Ta rok se začasno ustavi z dnem, ki sledi dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente, in ta ustavitev traja, dokler se država članica ne odzove.

POGLAVJE II
Cilji politike in načela za podporo skladov

Člen 4
Cilji politike

1.ESRR, ESS+, Kohezijski sklad in ESPR podpirajo naslednje cilje politike:

(a)pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe;

(b)bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;

(c)bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;

(d)bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(e)Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.

2.ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad prispevajo k ukrepom Unije, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU z uresničevanjem naslednjih ciljev:

(a)cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ v državah članicah in regijah, ki ga podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad; in

(b)cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpira ESRR.

3.Države članice zagotovijo informacije o podpori ciljem na področju okolja in podnebnih sprememb z uporabo metodologije, ki temelji na vrstah intervencij, za vsak sklad. Ta metodologija obsega določitev posebnega korekcijskega koeficienta za podporo na ravni, ki odraža obseg, v katerem taka podpora prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem. V primeru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada se korekcijski koeficienti pripišejo razsežnostim in kodam za vrste intervencij iz Priloge I.

4.Države članice in Komisija zagotovijo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost skladov in drugih instrumentov Unije, kot je program za podporo reformam, vključno z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo. Pri tem čim bolje izkoristijo zadevne mehanizme za usklajevanje, katerih namen je preprečevanje podvajanja med načrtovanjem in izvajanjem.

Člen 5
Deljeno upravljanje

1.Države članice in Komisija izvršujejo proračun Unije, dodeljen skladom v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom [63] Uredbe (EU, Euratom) [številka nove finančne uredbe] (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

2.Vendar pa Komisija izvršuje znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki je bil prerazporejen na instrument za povezovanje Evrope (CEF), evropsko pobudo URBAN in medregionalne inovativne naložbe, znesek podpore iz ESS+, ki je bil prerazporejen na transnacionalno sodelovanje, zneske, prispevane v sklad InvestEU 37 , in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s [točkama (a) in (c) člena 62(1)] finančne uredbe.

3.Komisija lahko izvaja sodelovanje najbolj oddaljenih regij znotraj cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) v okviru posrednega upravljanja.

Člen 6
Partnerstvo in upravljanje na več ravneh

1.Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. To partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

(a)urbane in druge javne organe;

(b)ekonomske in socialne partnerje;

(c)ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje ter organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije.

2.Država članica v skladu z načelom upravljanja na več ravneh vključi te partnerje v pripravo sporazumov o partnerstvu ter v pripravo in izvajanje programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje v skladu s členom 34.

3.Organizacija in izvajanje partnerstva se izvajata v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 240/2014 38 .

4.Komisija se vsaj enkrat na leto posvetuje o izvajanju programov z organizacijami, ki predstavljajo partnerje na ravni Unije.

naslov ii
strateški pristop

POGLAVJE I 
Sporazum o partnerstvu

Člen 7
Priprava in predložitev sporazuma o partnerstvu

1.Vsaka država članica pripravi sporazum o partnerstvu, ki določa ureditve za učinkovito in uspešno uporabo skladov v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

2.Država članica sporazum o partnerstvu predloži Komisiji pred predložitvijo prvega programa ali hkrati z njo.

3.Sporazum o partnerstvu se lahko predloži skupaj z ustreznim letnim nacionalnim programom reform.

4.Država članica pripravi sporazum o partnerstvu v skladu s predlogo iz Priloge II. Sporazum o partnerstvu lahko vključi v enega izmed svojih programov.

5.Programi Interreg se lahko predložijo Komisiji pred predložitvijo sporazuma o partnerstvu.

Člen 8
Vsebina sporazuma o partnerstvu

Sporazum o partnerstvu vsebuje naslednje elemente:

(a)izbrane cilje politike z navedbo v okviru katerih skladov in programov se bodo ti cilji izvajali in zadevno utemeljitvijo ter, če je to primerno, utemeljitev za uporabo načina izvajanja sklada InvestEU, pri čemer se upoštevajo ustrezna priporočila za posamezne države;

(b)za vsakega od izbranih ciljev politike iz točke (a):

(i) povzetek izbir politike in glavnih rezultatov, ki se pričakujejo za vsak sklad, tudi prek uporabe sklada InvestEU, če je primerno;

(ii) usklajevanje, razmejevanje in dopolnjevanje med skladi in, če je ustrezno, usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi programi;

(iii) dopolnjevanje med skladi in drugimi instrumenti Unije, vključno s strateškimi integriranimi projekti LIFE in strateškimi naravovarstvenimi projekti;

(c)predhodne finančne dodelitve iz vsakega sklada glede na cilj politike na nacionalni ravni, ki spoštujejo pravila za posamezne sklade v zvezi s tematsko osredotočenostjo;

(d)če je ustrezno, razčlenitev finančnih sredstev glede na kategorijo regij, pripravljeno v skladu s členom 102(2), in zneske dodelitev, za katere se predlaga prerazporeditev med kategorijami regij v skladu s členom 105;

(e)zneske, ki jih je treba prispevati v sklad InvestEU glede na sklad in kategorijo regij;

(f)seznam načrtovanih programov v okviru skladov z ustreznimi predhodnimi dodelitvami glede na sklad in ustrezen nacionalni prispevek glede na kategorijo regij;

(g)povzetek ukrepov, ki jih zadevna država članica sprejme za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje skladov.

Kar zadeva cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) sporazum o partnerstvu vsebuje le seznam načrtovanih programov.

Člen 9
Sprejetje sporazuma o partnerstvu

1.Komisija oceni sporazum o partnerstvu in njegovo skladnost s to uredbo ter pravili za posamezne sklade. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.

2.Komisija lahko poda pripombe na sporazum o partnerstvu, ki ga predloži država članica, v treh mesecih po datumu njegove predložitve.

3.Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda sporazum o partnerstvu.

4.Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se sporazum o partnerstvu sprejme najpozneje v štirih mesecih od datuma predložitve tega sporazuma o partnerstvu s strani zadevne države članice. Sporazum o partnerstvu se ne spremeni.

5.Če se, v skladu s členom 7(4), sporazum o partnerstvu vključi v program, Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se ta program sprejme najpozneje v šestih mesecih od datuma predložitve tega programa s strani zadevne države članice.

Člen 10
Uporaba ESRR , ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki se izvajajo prek sklada InvestEU

1.Države članice lahko v okviru partnerskega sporazuma ali zahteve za spremembo programa dodelijo znesek ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU ter zagotoviti prek proračunskih jamstev. Znesek, ki ga je treba prispevati v sklad InvestEU, ne sme preseči 5 % skupne dodelitve vsakega sklada, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Taki prispevki ne predstavljajo prerazporeditev sredstev v okviru člena 21.

2.Za sporazum o partnerstvu se lahko dodelijo sredstva za tekoče in prihodnja koledarska leta. Za zahtevo za spremembo programa se lahko dodelijo le sredstva za prihodnja koledarska leta.

3.Znesek iz odstavka 1 se uporabi za rezervacije dela jamstva EU v okviru razdelka države članice.

4.Če se sporazum o prispevku, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene do 31. decembra 2021 za znesek iz odstavka 1, dodeljen v skladu s sporazumom o partnerstvu, država članica predloži zahtevo za spremembo programa ali programov, da se ustrezni znesek uporabi.

Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1, dodeljen v zahtevi za spremembo programa, se sklene hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi programa.

5.Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne sklene v devetih mesecih od odobritve sporazuma o prispevku, se ustrezni zneski, vplačani v skupni sklad za rezervacije kot rezervacije, prerazporedijo nazaj na program ali programe in država članica predloži ustrezno zahtevo za spremembo programa.

6.Če se sporazum o jamstvu, kakor je določen v členu [9] [uredbe o skladu InvestEU], ne izvede v celoti v štirih letih od podpisa sporazuma o jamstvu, lahko država članica zahteva, da se zneski, dodeljeni v skladu s sporazumom o jamstvu, ki pa ne zajemajo osnovnih posojil ali drugih instrumentov, povezanih s tveganjem, obravnavajo v skladu z odstavkom 5. 

7.Sredstva, ki se ustvarijo iz zneskov, prispevanih v sklad InvestEU, ali ki jih je mogoče pripisati tem zneskom, pri čemer se zagotovijo prek proračunskih jamstev, se dajo na voljo državi članici in se uporabijo za podporo v okviru istega cilja ali ciljev v obliki finančnih instrumentov.

8.Komisija sklene, da se v proračun ponovno vključijo prispevani zneski, ki se niso uporabili za sklad InvestEU za leto, v katerem se odobri ustrezna sprememba programa. Taka ponovna vključitev v proračun se morebiti ne bo izvajala za obdobje po letu 2027.

Rok za sprostitev proračunskih obveznosti za znesek, ki se ponovno vključi v proračun, v skladu s členom 99 začne teči od leta, v katerem je bil prispevek ponovno vključen v proračun.

POGLAVJE II
Omogočitveni pogoji in okvir uspešnosti

Člen 11
Omogočitveni pogoji

1.Za vsak specifični cilj so v tej uredbi določeni predpogoji za učinkovito in uspešno izvajanje (v nadaljnjem besedilu: omogočitveni pogoji).

V Prilogi III so določeni horizontalni omogočitveni pogoji, ki se uporabljajo za vse specifične cilje in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.

V Prilogi IV so določeni tematski omogočitveni pogoji za ESRR, Kohezijski sklad in ESS+ in merila, potrebna za oceno njihovega izpolnjevanja.

2.Država članica pri pripravi programa ali uvedbi novega specifičnega cilja kot dela spremembe programa oceni, ali so omogočitveni pogoji, ki so povezani z izbranim specifičnim ciljem, izpolnjeni. Omogočitveni pogoj je izpolnjen, če so izpolnjena vsa povezana merila. Država članica v vsakem programu ali spremembi programa opredeli izpolnjene in neizpolnjene omogočitvene pogoje in, če meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen, to utemelji. 

3.Če omogočitveni pogoj ni izpolnjen v času odobritve programa ali spremembe programa, mora država članica poročati Komisiji, takoj ko meni, da je omogočitveni pogoj izpolnjen in to utemeljiti.

4.Komisija v treh mesecih po prejetju informacij iz odstavka 3 izvede oceno in obvesti državo članico, če se strinja z izpolnitvijo.

Če se Komisija ne strinja z oceno države članice, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v enem mesecu predloži svoje pripombe.

5.Odhodkov v zvezi z operacijami, povezanimi s specifičnim ciljem, ni mogoče vključiti v zahtevke za plačila, dokler Komisija ne obvesti države članice o izpolnitvi omogočitvenega pogoja v skladu z odstavkom 4.

Prvi pododstavek se ne uporablja za operacije, ki prispevajo k izpolnitvi ustreznega omogočitvenega pogoja.

6.Država članica zagotovi izpolnitev omogočitvenih pogojev in njihovo uporabo v celotnem programskem obdobju. Komisijo obvesti o kakršni koli spremembi, ki vpliva na izpolnitev omogočitvenih pogojev.

Če Komisija meni, da omogočitveni pogoj ni več izpolnjen, o tem obvesti državo članico in ji omogoči, da v enem mesecu predloži svoje pripombe. Če Komisija ugotovi, da omogočitveni pogoj še vedno ni izpolnjen, odhodkov v zvezi z zadevnim specifičnim ciljem ni mogoče vključiti v zahtevke za plačila po datumu, ko Komisija o tem obvesti državo članico.

7.Priloga IV se ne uporablja za programe, podprte v okviru ESPR.

Člen 12 
Okvir uspešnosti

1.Država članica vzpostavi okvir uspešnosti, ki omogoča spremljanje in ocenjevanje uspešnosti programa ter poročanje o njej in prispeva k merjenju splošne uspešnosti skladov.

Okvir uspešnosti sestavljajo:

(a)kazalniki učinka in rezultatov, povezani s specifičnimi cilji iz uredb za posamezne sklade;

(b) mejniki, ki jih je treba doseči do konca leta 2024 za kazalnike učinka; in

(c) cilji, ki jih je treba doseči do konca leta 2029 za kazalnike učinka in rezultatov.

2.Mejniki in cilji se določijo za vsak specifični cilj znotraj programa, z izjemo tehnične pomoči in specifičnega cilja, ki obravnava materialno prikrajšanost iz člena [4(c)(vii)] uredbe o ESS+.

3.Mejniki in cilji omogočajo Komisiji in državi članici, da merita napredek pri doseganju specifičnih ciljev. Izpolnjujejo zahteve iz člena [33 (3)] finančne uredbe.

Člen 13
Metodologije za vzpostavitev okvira uspešnosti

1.Metodologije za vzpostavitev okvira uspešnosti vključujejo:

(a)merila, ki jih država članica uporablja pri izboru kazalnikov;

(b)uporabljene podatke ali dokaze, zagotavljanje kakovosti podatkov in metodo izračuna;

(c)dejavnike, ki lahko vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev ter načine, kako so bili upoštevani.

2.Država članica mora na zahtevo Komisije te metodologije dati na voljo.

Člen 14
Vmesni pregled

1.Pri programih, ki jih podpirajo ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad, država članica pregleda vsak program, pri čemer upošteva naslednje elemente:

(a)izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, sprejetih v letu 2024;

(b)socialno-ekonomske razmere v zadevni državi članici ali regiji;

(c)napredek pri doseganju mejnikov;

(d)izid tehnične prilagoditve iz člena 104(2), če je primerno.

2.Država članica Komisiji do 31. marca 2025 predloži zahtevo za spremembo vsakega programa v skladu s členom 19(1). Država članica spremembo utemelji na podlagi elementov iz odstavka 1.

Pregledan program vsebuje:

(a)dodelitve finančnih sredstev glede na prednostne naloge, vključno z zneski za leti 2026 in 2027;

(b)pregledane ali nove cilje;

(c)pregledane dodelitve finančnih sredstev na podlagi tehnične prilagoditve iz člena 104(2), vključno z zneski za leta 2025, 2026 in 2027, če je primerno.

3.Če se kot rezultat pregleda predloži nov program, so v finančnem načrtu iz točke (ii) člena 17(3)(f) zajete skupne finančne odobritve za vsak sklad od leta odobritve programa dalje.

POGLAVJE III
Ukrepi, povezani z dobrim gospodarskim upravljanjem

Člen 15
Ukrepi za povezovanje uspešnosti skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem

1.Komisija lahko od države članice zahteva, da pregleda ustrezne programe in predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta.

To se lahko zahteva iz naslednjih razlogov:

(a) za podporo izvajanju ustreznih priporočil za posamezne države, sprejetih v skladu s členom 121(2) PDEU, in ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) PDEU, naslovljenih na zadevno državo članico;

39 (b) za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta, naslovljenih na zadevno državo članico in sprejetih v skladu s členom 7(2) ali členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, pod pogojem, da se te spremembe štejejo za potrebne, da se pomaga popraviti makroekonomska neravnotežja.

2.Zahteva Komisije, naslovljena na državo članico v skladu z odstavkom 1, je upravičena, kadar je potrebna podpora za izvajanje ustreznih priporočil, pri čemer Komisija navede programe ali prednostne naloge, ki jih po njenem mnenju to zadeva, ter naravo pričakovanih sprememb.

3.Država članica v roku dveh mesecev po prejetju zahteve iz odstavka 1 nanjo odgovori, pri čemer navede spremembe ustreznih programov, ki so po njenem mnenju potrebne, in razloge za te spremembe ter opredeli zadevne programe ter naravo predlaganih sprememb, navede pa tudi njihove pričakovane učinke na izvajanje priporočil in skladov. Komisija po potrebi v roku enega meseca po prejetju tega odgovora da pripombe.

4.Država članica v roku dveh mesecev po predložitvi odgovora iz odstavka 3 predloži predlog o spremembi ustreznih programov.

5.Če Komisija ne predloži pripomb ali kadar se prepriča, da so vse njene pripombe ustrezno upoštevane, sprejme sklep o odobritvi sprememb ustreznih programov v roku iz člena [19(4)].

6.Kadar se država članica ne odzove na zahtevo, podano v skladu z odstavkom 1, z učinkovitim ukrepanjem v rokih iz odstavkov 3 in 4, lahko Komisija začasno ustavi vsa plačila za zadevne programe ali prednostne naloge ali njihov del v skladu s členom 91.

7.Komisija Svetu predlaga začasno ustavitev dela ali vseh obveznosti ali plačil za enega ali več programov države članice v naslednjih primerih:

(a)kadar Svet v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) PDEU sklene, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo čezmernega primanjkljaja;

(b)kadar Svet v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 40 sprejme dve zaporedni priporočili v istem postopku v zvezi z neravnotežjem, ker je država članica predložila neustrezen popravni akcijski načrt;

(c)kadar Svet v istem postopku v zvezi z neravnotežjem v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejme dva zaporedna sklepa, s katerima ugotovi neupoštevanje s strani države članice, ker ta ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov;

(d)kadar Komisija sklene, da država članica ni sprejela ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 41 , in posledično odloči, da ne bo odobrila izplačila finančne pomoči, odobrene tej državi članici;

(e)kadar Svet sklene, da država članica ni ravnala skladno s programom za makroekonomsko prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 42 ali z ukrepi, zahtevanimi v sklepu Sveta, sprejetem v skladu s členom 136(1) PDEU.

Prednost se nameni začasni ustavitvi obveznosti: plačila se začasno ustavijo le, kadar je treba takoj ukrepati in v primeru vztrajne neskladnosti. Začasna ustavitev plačil velja za zahtevke za plačila, vložene za zadevne programe po datumu sklepa o začasni ustavitvi.

Komisija lahko zaradi izjemnih gospodarskih okoliščin ali na podlagi obrazložene zahteve zadevne države članice, ki je bila na Komisijo naslovljena v 10 dneh po sprejetju sklepa ali priporočila iz prejšnjega odstavka, Svetu priporoči, da prekliče začasno ustavitev iz istega pododstavka.

8.Šteje se, da Svet sprejme predlog Komisije v zvezi z začasno ustavitvijo obveznosti, razen če Svet z izvedbenim aktom v enem mesecu od predložitve predloga Komisije s kvalificirano večino sklene, da se predlog zavrne.

Začasna ustavitev obveznosti velja za obveznosti iz skladov za zadevno državo članico od 1. januarja v letu, ki sledi sklepu o začasni ustavitvi.

Svet na predlog Komisije iz odstavka 7 z izvedbenim aktom sprejme odločitev v zvezi z začasno ustavitvijo plačil.

9.Obseg in raven začasne ustavitve obveznosti ali plačil, ki se odredi, sta sorazmerna, spoštujeta enako obravnavanje držav članic in upoštevata gospodarske in socialne razmere zadevne države članice, zlasti stopnjo brezposelnosti, stopnjo revščine ali socialne izključenosti v zadevni državi članici glede na povprečje Unije in vpliv začasne ustavitve na gospodarstvo zadevne države članice. Vpliv začasnih ustavitev na programe izjemnega pomena za obravnavanje neugodnih gospodarskih ali socialnih pogojev je poseben dejavnik, ki ga je treba upoštevati.

10.Začasna ustavitev obveznosti je omejena na največ 25 % obveznosti v zvezi z naslednjim koledarskim letom za sklade ali 0,25 % nominalnega BDP, pri čemer se upošteva nižji znesek v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)v prvem primeru neskladnosti s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz točke (a) odstavka 7;

(b)v prvem primeru neskladnosti v zvezi s popravnim akcijskim načrtom v okviru postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (b) odstavka 7;

(c)v primeru neskladnosti s predlaganimi popravnimi ukrepi v skladu s postopkom v zvezi s čezmernim neravnotežjem iz točke (c) odstavka 7;

(d)v prvem primeru neskladnosti iz točk (d) in (e) odstavka 7.

V primeru vztrajne neskladnosti lahko začasna ustavitev obveznosti preseže najvišje odstotke, določene v prvem pododstavku.

11.Svet na predlog Komisije odpravi ustavitev obveznosti v skladu s postopkom iz odstavka 8 v naslednjih primerih:

(a)kadar je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno odložen v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 43 ali Svet v skladu s členom 126(12) PDEU sklene, da prekliče sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja;

(b)kadar Svet potrdi popravni akcijski načrt, ki ga je zadevna država članica predložila v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, ali je postopek v zvezi čezmernim neravnotežjem začasno odložen v skladu s členom 10(5) navedene uredbe ali je Svet zaključil postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem v skladu s členom 11 navedene uredbe;

(c)kadar Komisija sklene, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe iz Uredbe (ES) št. 332/2002;

(d)kadar Komisija sklene, da je zadevna država članica sprejela ustrezne ukrepe za izvajanje programa za prilagoditev iz člena 7 Uredbe (EU) št. 472/2013 ali ukrepe, zahtevane na podlagi sklepa Sveta v skladu s členom 136(1) PDEU.

Ko Svet odpravi začasno ustavitev obveznosti, Komisija v proračun ponovno vključi začasno ustavljene obveznosti v skladu s členom [8] Uredbe Sveta (EU, Euratom) [ […] (uredba o VFO)].

Začasno ustavljenih obveznosti v obdobju po letu 2027 morebiti ne bo mogoče ponovno vključiti v proračun.

Rok za sprostitev proračunskih obveznosti za znesek, ki se ponovno vključi v proračun, v skladu s členom 99 začne teči od leta, v katerem je bila začasno ustavljena obveznost ponovno vključena v proračun.

Če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije sprejme sklep o odpravi začasne ustavitve plačil.

12.Komisija Evropski parlament obvešča o izvajanju tega člena. Komisija ga zlasti nemudoma obvesti o tem, da država članica izpolnjuje enega od pogojev iz odstavka 7, in navede podrobnosti o skladih in programih, ki bi lahko bili predmet začasne ustavitve obveznosti.

Evropski parlament lahko Komisijo pozove k strukturiranemu dialogu o uporabi določb tega člena, ob upoštevanju posredovanja informacij iz prvega pododstavka.

Komisija predlog o začasni ustavitvi obveznosti oziroma predlog o odpravi take začasne ustavitve predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

13.Odstavki 1 do 12 se ne uporabljajo za prednostne naloge ali programe iz člena [4(c)(v)(ii)] uredbe o ESS+.

Naslov III
NAČRTOVANJE

POGLAVJE I
Splošne določbe o skladih

Člen 16
Priprava in predložitev programov

1.Države članice pripravijo programe za izvajanje skladov za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

2.Države članice programe predložijo Komisiji najpozneje 3 mesece po predložitvi sporazuma o partnerstvu.

3.Države članice pripravijo programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge V.

Država članica za AMIF, SNV in IUMV pripravi programe v skladu s predlogo za programe iz Priloge VI.

Člen 17
Vsebina programov

1.V vsakem programu je določena strategija za prispevek programa k ciljem politike in sporočanje rezultatov.

2.Program je sestavljen iz prednostnih nalog. Vsaka prednostna naloga ustreza enemu cilju politike ali tehnični pomoči. Prednostna naloga, ki ustreza cilju politike, je sestavljena iz enega ali več specifičnih ciljev. Več kot ena prednostna naloga lahko ustreza istemu cilju politike.

Pri programih, ki jih podpira ESPR, lahko vsaka prednostna naloga ustreza enemu ali več ciljem politike. Specifični cilji ustrezajo področjem podpore, kot so opredeljena v Prilogi [III] k uredbi o ESPR.

Pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, je program sestavljen iz specifičnih ciljev.

3.Vsak program določa:

(a)povzetek glavnih izzivov, pri čemer upošteva:

(i)gospodarska, socialna in ozemeljska neskladja, razen pri programih, ki jih podpira ESPR;

(ii) nedelovanje trga, naložbene potrebe in dopolnjevanje z drugimi oblikami podpore;

(iii) izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, in druga ustrezna priporočila Unije, naslovljena na državo članico;

(iv) izzive v zvezi z upravno zmogljivostjo in upravljanjem;

(v) spoznanja iz izkušenj v preteklosti;

(vi) makroregionalne strategije in strategije za morske bazene, če države članice in regije sodelujejo pri takih strategijah;

(vii) pri programih, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, napredek pri izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov;

(b)utemeljitev za izbrane cilje politike, ustrezne prednostne naloge, specifične cilje in oblike podpore;

(c)za vsako prednostno nalogo, razen za tehnično pomoč, specifične cilje;

(d)za vsak specifični cilj:

(i)povezane vrste ukrepov, vključno s seznamom načrtovanih operacij strateškega pomena, in njihov pričakovani prispevek k tem specifičnim ciljem in, kadar je to primerno, makroregionalnim strategijam in strategijam za morske bazene;

(ii) kazalnike učinka in kazalnike rezultatov z ustreznimi mejniki in cilji;

(iii) glavne ciljne skupine;

(iv) specifična ciljna območja, vključno z načrtovano uporabo celostnih teritorialnih naložb, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, ali drugimi teritorialnimi orodji;

(v) medregionalne in transnacionalne ukrepe z upravičenci, ki se nahajajo vsaj v eni od drugih držav članic;

(vi)načrtovano uporabo finančnih instrumentov;

(vii)vrste intervencij in okvirno razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto intervencije ali področje podpore;

(e)načrtovano uporabo tehnične pomoči v skladu s členi 30 do 32 in ustreznimi vrstami intervencij;

(f)finančni načrt, ki vsebuje:

(i)tabelo, ki podrobno navaja skupne finančne dodelitve za vsak sklad in za vsako kategorijo regij za celotno programsko obdobje in za vsako leto, vključno z vsemi zneski, ki so bili prerazporejeni v skladu s členom 21;

(ii)tabelo, ki podrobno navaja skupne finančne dodelitve za vsako prednostno nalogo glede na sklad in kategorijo regij ter nacionalni prispevek, pri čemer navede, ali je sestavljen iz javnega in zasebnega prispevka;

(iii) za programe, ki jih podpira ESPR, tabelo, ki za vsako vrsto področja podpore, podrobno navaja znesek skupnih finančnih dodelitev podpore iz sklada in nacionalnega prispevka;

(iv)za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, tabelo, ki podrobno navaja, glede na specifičen cilj, skupne finančne dodelitve glede na vrsto ukrepa, nacionalni prispevek, pri čemer navede, ali je sestavljen iz javnega in zasebnega prispevka;

(g)ukrepe, sprejete za vključitev ustreznih partnerjev iz člena 6 v pripravo programa, ter njihovo vlogo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju operativnega programa.

(h)za vsak omogočitveni pogoj, določen v skladu s členom 11, Prilogo III in Prilogo IV, oceno, ali je omogočitveni pogoj izpolnjen na datum predložitve programa;

(i)pristop h komuniciranju in prepoznavnosti, predviden za program prek opredelitve ciljev, ciljnega občinstva, komunikacijskih poti, pojavljanja v družbenih medijih, načrtovanega proračuna in ustreznih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje;

(j)organ upravljanja, revizijsko oblast in organ, ki prejema plačila s strani Komisije.

Točki (c) in (d) tega odstavka se ne uporabljata za specifični cilj iz člena [4(c)(vii)] uredbe o ESS+.

4.Z odstopanjem od točke (d) odstavka 3 se za vsak specifični cilj programov, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, predloži naslednje:

(a)opis prvotnega stanja, izzivov in odzivov, ki jih podpira sklad;

(b)navedba operativnih ciljev;

(c)okvirni seznam ukrepov in njihov pričakovani prispevek k specifičnim in operativnim ciljem;

(d)če je ustrezno, utemeljitev za operativno podporo, specifične ukrepe, nujno pomoč in ukrepe, kakor je navedeno v členih [16 in 17] uredbe o AMIF;

(e)kazalniki učinka in rezultatov z ustreznimi mejniki in cilji;

(f)okvirna razčlenitev načrtovanih sredstev glede na vrsto intervencije.

5.Vrste intervencij temeljijo na nomenklaturi iz Priloge I. Za programe, ki jih podpirajo AMIF, SNV in IUMV, vrste intervencij temeljijo na nomenklaturi iz uredb za posamezne sklade.

6.Za programe ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, predložene v skladu s členom 16, tabela iz odstavka (3)(f)(ii) vključuje samo zneske za leta 2021 do 2025.

7.Država članica Komisiji sporoči vse spremembe informacij iz odstavka (3)(j), ne da bi bila potrebna sprememba programa.

Člen 18
Odobritev programov

1.Komisija oceni program in njegovo skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade ter skladnost programa s partnerskim sporazumom. Komisija v svoji oceni zlasti upošteva ustrezna priporočila za posamezne države.

2.Komisija lahko da pripombe v treh mesecih po predložitvi programa s strani države članice.

3.Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda program.

4.Komisija sprejme odločitev z izvedbenim aktom, s katerim se program odobri najpozneje v šestih mesecih od datuma predložitve programa s strani države članice.

Člen 19
Sprememba programov

1.Država članica lahko predloži utemeljeno zahtevo za spremembo programa skupaj s spremenjenim programom, v kateri se določi pričakovani vpliv te spremembe na doseganje ciljev.

2.Komisija oceni spremembo in njeno skladnost s to uredbo in uredbami za posamezne sklade, vključno z zahtevami na nacionalni ravni, ter lahko v treh mesecih po predložitvi spremenjenega programa poda svoje pripombe.

3.Država članica ob upoštevanju pripomb Komisije pregleda spremenjeni program.

4.Komisija odobri spremembo programa najpozneje šest mesecev po predložitvi s strani države članice.

5.Država članica lahko v programskem obdobju prerazporedi do 5 % prvotne dodelitve za prednostno nalogo in največ 3 % proračuna programa na drugo prednostno nalogo istega sklada istega programa. Pri programih, ki jih podpirata ESRR in ESS+, se prerazporeditev nanaša samo na dodelitve za isto kategorijo regij.

Take prerazporeditve ne smejo vplivati na prejšnja leta. Ne štejejo se za bistvene in ne zahtevajo sklepa Komisije o spremembi programa. Vendar morajo izpolnjevati vse predpisane zahteve. Država članica Komisiji predloži pregledano tabelo iz točk (f)(ii), (f)(iii) ali (f)(iv) člena 17(3), če je ustrezno.

6.Odobritev Komisije ni potrebna za redakcijsko-tehnične popravke, ki ne vplivajo na izvajanje programa. Države članice o takih popravkih obvestijo Komisijo.

7.Pri programih, ki jih podpira ESPR, spremembe programov, ki se nanašajo na uvedbo kazalnikov, ne zahtevajo odobritve Komisije.

Člen 20
Skupna podpora iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada

1.ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad lahko skupaj zagotavljajo podporo za programe v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.

2.ESRR in ESS+ lahko, v duhu dopolnjevanja in ob upoštevanju 10-odstotne omejitve podpore iz teh skladov za vsako prednostno nalogo programa, financirata celotno operacijo ali del operacije, katere stroški so upravičeni do podpore iz drugega sklada na podlagi pravil o upravičenosti, ki se uporabljajo za ta sklad, pod pogojem, da so taki stroški potrebni za izvajanje.

Člen 21
Prerazporeditev sredstev

1.Države članice lahko zahtevajo prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz katerega koli sklada v kateri koli drug sklad v okviru deljenega upravljanja ali v kateri koli instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

2.Prerazporejena sredstva se izvajajo v skladu s pravili sklada ali instrumenta, na katerega se sredstva prenesejo, in v primeru prerazporeditev na instrumente v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, v korist zadevne države članice.

3.Zahteve iz odstavka 1, v katerih se določi skupni znesek, ki se za vsako leto prerazporedi glede na sklad in kategorijo regij, če je primerno, se ustrezno utemeljijo, priložijo pa se jim pregledani program ali programi, iz katerih je treba sredstva prerazporediti v skladu s členom 19, pri čemer se navede, v kateri drug sklad ali instrument se zneski prerazporedijo.

4.Komisija lahko nasprotuje zahtevi za prerazporeditev v zadevni spremembi programa, če bi to ogrozilo doseganje ciljev programa, iz katerega je treba sredstva prerazporediti.

5.Prerazporedijo se lahko samo sredstva za prihodnja koledarska leta.

POGLAVJE II
Teritorialni razvoj

Člen 22
Celostni teritorialni razvoj

Država članica podpira celosten teritorialni razvoj prek teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)celostne teritorialne naložbe;

(b)lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

(c)drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je država članica oblikovala za naložbe, načrtovane za ESRR v okviru cilja politike iz člena 4(1)(e).

Člen 23
Teritorialne strategije

1.Teritorialne strategije, ki se izvajajo v skladu s točko (a) ali (c) člena 22, vsebujejo naslednje elemente:

(a)geografsko območje, ki ga strategija zajema;

(b)analizo razvojnih potreb in potenciala območja;

(c)opis celostnega pristopa za obravnavo opredeljenih razvojnih potreb in potenciala;

(d)opis sodelovanja partnerjev v skladu s členom 6 pri pripravi in izvajanju strategije.

Vsebujejo lahko tudi seznam operacij, ki jih je treba podpreti.

2.Za pripravo teritorialnih strategij so odgovorni ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi.

3.Če seznam operacij, ki jih je treba podpreti, ni vključen v teritorialno strategijo, ustrezni urbani, lokalni ali drugi teritorialni organi izberejo operacije ali sodelujejo pri njihovem izboru.

Izbrane operacije so v skladu s teritorialno strategijo.

4.Kadar urbani, lokalni ali drugi teritorialni organ opravlja naloge, za katere je odgovoren organ upravljanja, razen izbora operacij, organ upravljanja ta organ opredeli kot posredniški organ.

5.Za pripravo in oblikovanje teritorialnih strategij se lahko zagotovi podpora.

Člen 24
Celostne teritorialne naložbe

1.Če strategija, ki se izvaja v skladu s členom 23, vključuje naložbe, ki prejemajo podporo iz enega ali več skladov, iz več kot enega programa ali iz več kot ene prednostne naloge istega programa, se lahko ukrepi izvajajo kot celostne teritorialne naložbe.

2.Organ upravljanja zagotovi, da elektronski sistem za program oziroma programe zagotavlja identifikacijo operacij ter učinkov in rezultatov, ki prispevajo k celostni teritorialni naložbi.

Člen 25
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.ESRR, ESS+ in ESPR lahko podpirajo lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

2.Država članica zagotovi, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost:

(a)osredotočen na podregionalna območja;

(b)pod vodstvom lokalnih akcijskih skupin, ki jih sestavljajo predstavniki javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov, v katerih nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločanja;

(c)izveden prek celostnih strategij v skladu s členom 26;

(d)v podporo mreženju, inovativnim značilnostim v lokalnem okolju in, po potrebi, sodelovanju z drugimi teritorialnimi akterji.

3.Če je podpora strategijam iz odstavka 2(c) na voljo iz več kot enega sklada, ustrezni organi upravljanja organizirajo skupni razpis za izbor teh strategij in ustanovijo skupni odbor za vse zadevne sklade z namenom spremljanja izvajanja teh strategij. Zadevni organi upravljanja lahko izberejo enega od zadevnih skladov, da se zagotovi podpora vsem pripravljalnim in upravljalnim stroškom ter stroškom animacije iz točk (a) in (c) člena 28(1) v zvezi s temi strategijami.

4.Če izvajanje take strategije vključuje podporo iz več kot enega sklada, lahko zadevni organi upravljanja izberejo enega od zadevnih skladov kot glavni sklad.

5.Za tako strategijo se uporabljajo pravila glavnega sklada. Organi drugih skladov se opirajo na odločitve in upravljalna preverjanja, ki jih izvede pristojni organ glavnega sklada.

6.Organi glavnega sklada organom drugih skladov zagotovijo informacije, potrebne za spremljanje in izvrševanje plačil v skladu s pravili iz uredbe za posamezni sklad.

Člen 26
 Strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

1.Ustrezni organi upravljanja zagotovijo, da so v vsaki strategiji iz člena 25(2)(c) določeni naslednji elementi:

(a)geografsko območje in prebivalstvo, zajeto v strategijo;

(b)postopek vključitve skupnosti v razvoj strategije;

(c)analiza razvojnih potreb in potenciala območja;

(d)cilji strategije, vključno z merljivimi cilji za rezultate, in povezani načrtovani ukrepi;

(e)ureditve upravljanja, spremljanja in vrednotenja, ki dokazujejo zmogljivost lokalne akcijske skupine za izvajanje strategije;

(f)finančni načrt, vključno z načrtovano dodelitvijo iz vsakega sklada in zadevnega programa.

2.Ustrezni organi upravljanja opredelijo merila za izbor strategij, ustanovijo odbor za izbor strategij in odobrijo strategije, ki jih ta odbor izbere.

3.Ustrezni organi upravljanja izvedejo prvi krog izbora strategij in zagotovijo, da izbrana lokalna akcijska skupina lahko opravi svoje naloge iz člena 27(3) v 12 mesecih od datuma odobritve ustreznega programa ali, v primeru strategij, ki jih podpira več kot en sklad, v 12 mesecih od datuma odobritve zadnjega zadevnega programa.

4.Sklep o odobritvi strategije določa dodelitev vsakega zadevnega sklada in programa ter opredeljuje odgovornosti za naloge upravljanja in kontrole v okviru programa ali programov.

Člen 27
Lokalne akcijske skupine

1.Lokalne akcijske skupine oblikujejo in izvajajo strategije iz člena 25(2)(c).

2.Organi upravljanja zagotovijo, da lokalne akcijske skupine izberejo enega partnerja iz skupine za glavnega partnerja v upravnih in finančnih zadevah ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.

3.Izključno lokalne akcijske skupine opravljajo vse naslednje naloge:

(a)krepitev zmogljivosti lokalnih akterjev za razvoj in izvajanje operacij;

(b)priprava nediskriminatornega in preglednega izbirnega postopka in meril, ki preprečujejo navzkrižja interesov in zagotavljajo, da nobena posamezna interesna skupina ne nadzoruje odločitev o izbiri;

(c)priprava in objava razpisov za zbiranje predlogov;

(d)izbor operacij in določitev zneska podpore ter predložitev predlogov organu, odgovornemu za končno preverjanje upravičenosti pred odobritvijo;

(e)spremljanje napredka pri doseganju ciljev strategije;

(f)vrednotenje izvajanja strategije.

4.Lokalne akcijske skupine organ upravljanja v skladu s pravili za posamezne sklade imenuje za posredniške organe, če izvajajo naloge, ki niso zajete v odstavku 3 in ki spadajo v pristojnost organa upravljanja ali plačilne agencije.

5.Lokalna akcijska skupina je lahko upravičenec in lahko izvaja operacije v skladu s strategijo.

Člen 28
Podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

1.Država članica zagotovi, da podpora iz skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zajema:

(a)krepitev zmogljivosti in pripravljalne ukrepe v podporo oblikovanju in prihodnjemu izvajanju strategij;

(b)izvajanje operacij, vključno z dejavnostmi sodelovanja in njihovo pripravo, izbranih v okviru lokalne razvojne strategije;

(c)upravljanje, spremljanje in vrednotenje strategije ter njene animacije.

2.Podpora iz točke (a) odstavka 1 je upravičena ne glede na to, ali je strategija naknadno izbrana za financiranje.

Podpora iz točke (c) odstavka 1 ne presega 25 % skupnega javnega prispevka k strategiji.

POGLAVJE III
Tehnična pomoč

Člen 29
Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1.Skladi lahko na pobudo Komisije podprejo pripravljalne ukrepe, ukrepe za spremljanje, kontrolo, revizijo, vrednotenje, komunikacijo, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, prepoznavnost ter vse upravne ukrepe in ukrepe tehnične pomoči, ki so potrebni za izvajanje te uredbe in s tretjimi državami, če je primerno.

2.Taki ukrepi lahko zajemajo prihodnja in prejšnja programska obdobja.

3.Komisija svoje načrte določi, ko je prispevek iz skladov predviden v skladu s členom [110] finančne uredbe.

4.Ukrepi iz tega člena se, odvisno od njihovega namena, lahko financirajo bodisi kot odhodki iz poslovanja bodisi kot upravni odhodki.

Člen 30
Tehnična pomoč držav članic

1.Skladi lahko na pobudo države članice podprejo ukrepe, ki se lahko nanašajo na prejšnja in naslednja programska obdobja in ki so potrebni za učinkovito upravljanje in uporabo teh skladov.

2.Vsak sklad lahko podpre ukrepe tehnične pomoči, ki so upravičeni v okviru katerega koli drugega sklada.

3.Tehnična pomoč ima znotraj vsakega programa obliko prednostne naloge, ki se nanaša na en sam sklad.

Člen 31
Financiranje po pavšalni stopnji za tehnično pomoč držav članic

1.Tehnična pomoč za vsak program se povrne po pavšalni stopnji, tako da se odstotke iz odstavka 2 uporabi pri upravičenih odhodkih, ki so vključeni v vsakem zahtevku za plačilo v skladu s členom 85(3)(a) ali (c), če je primerno.

2.Delež iz skladov, povrnjen za tehnično pomoč, je naslednji:

(a)za podporo ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za podporo Kohezijskega sklada: 2,5 %;

(b)za podporo ESS+: 4 % in za programe iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+: 5 %;

(c)za podporo ESPR: 6 %;

(d)za AMIF, SNV in podporo IUMV: 6 %.

3.Specifična pravila za tehnično pomoč za programe Interreg se določijo v uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju.

Člen 32
Financiranje, ki ni povezano s stroški za tehnično pomoč držav članic

Ne glede na člen 31 lahko država članica predlaga sprejetje dodatnih ukrepov tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti organov države članice, upravičencev in ustreznih partnerjev, ki so potrebne za učinkovito upravljanje in uporabo skladov.

Podpora za take ukrepe se izvaja s financiranjem, ki ni povezano s stroški v skladu s členom 89.

Naslov IV
Spremljanje, vrednotenje, komunikacija in prepoznavnost

POGLAVJE I
Spremljanje

Člen 33
Odbor za spremljanje

1.Država članica ustanovi odbor za spremljanje izvajanja programa (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje) v treh mesecih od datuma uradnega obvestila zadevni državi članici o odločitvi o odobritvi programa.

Država članica lahko za več kot en program ustanovi en sam odbor za spremljanje.

2.Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik.

3.Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljev programa.

4.Država članica objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, izmenjane z odborom za spremljanje, na spletni strani iz člena 44(1).

5.Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo za programe iz člena [4(c)(vi)] uredbe o ESS+ in povezano tehnično pomoč.

Člen 34
Sestava odbora za spremljanje

1.Sestavo odbora za spremljanje določi država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni organi države članice in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 6.

Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.

Država članica objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletni strani iz člena 44(1).

2.Predstavniki Komisije s svetovanjem sodelujejo pri delu odbora za spremljanje.

Člen 35
Naloge odbora za spremljanje

1.Odbor za spremljanje preverja:

(a)napredek pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti;

(b)morebitna vprašanja, ki vplivajo na uspešnost programa, ter ukrepe, sprejete za obravnavo teh vprašanj;

(c)prispevek programa k reševanju izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezno državo;

(d)elemente predhodne ocene, navedene v členu 52(3), in strateški dokument iz člena 53(2);

(e)napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;

(f)izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(g)napredek pri izvajanju operacij strateškega pomena, kadar je ustrezno;

(h)izpolnjevanje omogočitvenih pogojev in njihovo uporabo v celotnem programskem obdobju;

(i)napredek pri krepitvi upravnih zmogljivosti za javne institucije in upravičence, kadar je ustrezno.

2.Odbor za spremljanje odobri:

(a)metodologijo in merila, uporabljene za izbor operacij, vključno s kakršnimi koli spremembami, po posvetovanju s Komisijo v skladu s členom 67(2) in brez poseganja v točke (b), (c) in (d) člena 27(3);

(b)letna poročila o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, ter končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada;

(c)načrt vrednotenja in njegove morebitne spremembe;

(d)morebitne predloge organa upravljanja za spremembo programa, vključno s prerazporeditvami v skladu s členom 19(5) in členom 21.

Člen 36
Letni pregled uspešnosti

1.Komisija in vsaka država članica organizirajo letna pregledovalne seje za proučitev uspešnosti posameznih programov.

Letni pregledovalni seji predseduje Komisija ali, če to zahteva država članica, država članica in Komisija skupaj.

2.Za programe, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, se pregledovalna seja organizira vsaj dvakrat v programskem obdobju.

3.Za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, država članica najpozneje en mesec pred letno pregledovalno sejo Komisiji predloži informacije o elementih, navedenih v členu 35(1).

Za programe v okviru člena [4(1)(c)(vii)] uredbe o ESS+ so informacije, ki jih je treba predložiti, omejene na točke (a), (b), (e), (f) in (h) člena 35(1).

4.Rezultati letne pregledovalne seje se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.

5.Država članica nadalje obravnava vprašanja, ki jih je izpostavila Komisija, in Komisijo v treh mesecih obvesti o sprejetih ukrepih.

6.Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, AMF, SMV in IUMV, država članica predloži letno poročilo o uspešnosti v skladu z uredbami za posamezne sklade.

Člen 37
Predložitev podatkov

1.Organ upravljanja Komisiji v elektronski obliki pošlje zbirne podatke za vsak program vsako leto do 31. januarja, 31. marca, 31. maja, 31. julija, 30. septembra in 30. novembra, in sicer v skladu s predlogo iz Priloge VII.

Podatki se prvič pošljejo do 31. januarja 2022, zadnjič pa do 31. januarja 2030.

Za programe v okviru člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+ se podatki pošljejo vsako leto do 30. novembra.

2.Podatki so razčlenjeni za vsako prednostno nalogo po specifičnih ciljih in kategorijah regij ter se nanašajo na:

(a)število izbranih operacij, njihove skupne upravičene stroške, prispevek iz skladov in skupne upravičenih odhodke, ki so jih upravičenci prijavili organu upravljanja, razčlenjene po vrstah intervencij;

(b)vrednosti kazalnikov učinka in rezultatov za izbrane operacije ter vrednosti, dosežene z operacijami.

3.Za finančne instrumente se navedejo tudi podatki o naslednjem:

(a)upravičenih odhodkih po vrstah finančnih produktov;

(b)znesku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, prijavljenih kot upravičeni odhodki;

(c)znesku zasebnih in javnih sredstev, ki so bili uporabljeni ob skladih, razčlenjenem po vrsti finančnih produktov;

(d)obrestih in drugih prihodkih, ustvarjenih s podporo skladov finančnim instrumentom, iz člena 54, ter vrnjenih sredstvih, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, iz člena 56.

4.Podatki, posredovani v skladu s tem členom, so zanesljivi in posodobljeni konec meseca pred mesecem predložitve.

5.Organ upravljanja vse podatke, poslane Komisiji, objavi na spletni strani iz člena 44(1).

6.Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da določi predlogo, ki se uporablja za izvajanje tega člena.

Člen 38
Končno poročilo o uspešnosti

1.Pri programih, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, vsak organ upravljanja Komisiji predloži končno poročilo o uspešnosti programa do 15. februarja 2031.

2.V končnem poročilu o uspešnosti se oceni realizacija ciljev programa na osnovi elementov iz člena 35(1) z izjemo informacij, posredovanih v skladu s členom 35(1)(d).

3.Komisija prouči končno poročilo o uspešnosti in organu upravljanja sporoči morebitne pripombe v petih mesecih po datumu prejema končnega poročila o uspešnosti. Kadar so podane take pripombe, organ upravljanja zagotovi vse potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi v treh mesecih obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija obvesti državo članico o sprejetju poročila.

4.Organ upravljanja končno poročilo o uspešnosti objavi na spletni strani iz člena 44(1).

5.Komisija za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega člena sprejme izvedbeni akt, ki vzpostavlja predlogo za končno poročilo o uspešnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 108.

POGLAVJE II
Vrednotenje

Člen 39
Vrednotenja s strani države članice

1.Vrednotenja programa izvaja organ upravljanja. V vsakem vrednotenju se za program oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU, namen tega pa je izboljšati kakovost zasnove in izvajanja programov.

2.Poleg tega organ upravljanja izvede vrednotenje za vsak program tako, da oceni njegov učinek do 30. junija 2029.

3.Organ upravljanja zaupa vrednotenja funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.

4.Organ upravljanja ali država članica zagotovi, da so vzpostavljeni potrebni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za vrednotenja.

5.Organ upravljanja ali država članica pripravi načrt vrednotenja. Ta načrt vrednotenja lahko zajema več kot en program. Pri AMIF, SMV in IUMV ta načrt vsebuje vmesno vrednotenje, ki mora biti zaključeno do 31. marca 2024.

6.Organ upravljanja predloži načrt vrednotenja odboru za spremljanje najkasneje eno leto po odobritvi programa.

7.Organ upravljanja vsa vrednotenja objavi na spletni strani iz člena 44(1).

Člen 40
Vrednotenja s strani Komisije

1.Komisija izvede vmesno vrednotenje, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU za vsak sklad do konca leta 2024. Komisija lahko v skladu s členom [128] finančne uredbe uporabi ustrezne že razpoložljive informacije.

2.Komisija izvede naknadno vrednotenje, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU za vsak sklad do 31. decembra 2031.

POGLAVJE III
Prepoznavnost, preglednost in komuniciranje

Oddelek I
Prepoznavnost podpore iz skladov

Člen 41
Prepoznavnost

Vsaka država članica zagotovi:

(a)prepoznavnost podpore v vseh dejavnostih, povezanih z operacijami, ki se podpirajo iz skladov, pri čemer je posebna pozornost namenjena operacijam strateškega pomena;

(b)komuniciranje z državljani Unije o vlogi in dosežkih sklada prek enotnega spletnega portala, ki omogoča dostop do vseh programov, v katerih sodeluje zadevna država članica.

Člen 42
Emblem Unije

Države članice, organi upravljanja in upravičenci pri izvajanju dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja uporabljajo emblem Evropske unije v skladu s Prilogo VIII.

Člen 43
Uradniki in mreže za komuniciranje

1.Vsaka država članica določi koordinatorja za komuniciranje, ki skrbi za dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja v zvezi s podporo iz skladov, vključno s programi v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), kadar ta država članica gosti organ upravljanja. Koordinator za komuniciranje usklajuje ukrepe v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo v vseh programih.

Koordinator za komuniciranje v dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja vključi naslednje organe:

(a)predstavništva Evropske komisije in pisarne za stike Evropskega parlamenta v državah članicah; informacijske centre „Europe Direct“ in druge mreže; izobraževalne in raziskovalne ustanove;

(b)druge ustrezne partnerje in organe.

2.Vsak organ upravljanja določi uradnika za komuniciranje za vsak program (v nadaljnjem besedilu: uradnik za programsko komuniciranje).

3.Komisija upravlja mrežo, ki povezuje koordinatorje za komuniciranje, uradnike za programsko komuniciranje in predstavnike Komisije, da si izmenjujejo informacije o dejavnostih prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja.

Oddelek II
Preglednost izvajanja skladov in komuniciranje o programih

Člen 44
Odgovornost organa upravljanja

1.Organ upravljanja zagotovi, da se najpozneje šest mesecev po odobritvi programa vzpostavi spletna stran, na kateri so na razpolago informacije o programih, za katere je organ upravljanja odgovoren, vključno s cilji, dejavnostmi, razpoložljivimi možnostmi financiranja in dosežki programa.

2.Organ upravljanja na spletni strani iz odstavka 1 najpozneje en mesec pred začetkom razpisa za zbiranje predlogov objavi kratek povzetek načrtovanih in objavljenih razpisov za zbiranje predlogov z naslednjimi podatki:

(a)geografskim področjem, ki ga pokriva razpis za zbiranje predlogov;

(b)ciljem politike ali zadevnim specifičnim ciljem;

(c)vrsto upravičenih prosilcev;

(d)skupnim zneskom podpore za razpis;

(e)začetnim in končnim datumom razpisa.

3.Organ upravljanja na spletni strani v vsaj enem uradnem jeziku Unije javno objavi seznam operacij, ki so bile izbrane za podporo iz skladov, in ta seznam posodablja vsaj vsake tri mesece. Vsaka operacija ima svojo kodo. Seznam vsebuje naslednje podatke:

(a)če je upravičenec pravna oseba: ime upravičenca;

(b)če je upravičenec fizična oseba: ime in priimek;

(c)če gre za operacije ESPR, povezane z ribiškim plovilom: enotno identifikacijsko številko v registru ribiške flote Unije iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/218 44 ;

(d)ime operacije;

(e)namen operacije in njene dosežke;

(f)začetni datum operacije;

(g)predvideni ali dejanski datum zaključka operacije;

(h)skupne stroške operacije;

(i)zadevni sklad;

(j)zadevni specifični cilj;

(k)stopnjo sofinanciranja Unije;

(l)indikator lokacije ali geolokacije za operacijo in zadevno državo;

(m)če je upravičenec mobilni operater ali če gre za operacije, ki pokrivajo več lokacij, in je upravičenec pravna oseba: lokacijo upravičenca; ali če je upravičenec fizična oseba: regijo na ravni NUTS 2;

(n)vrsto intervencije za operacije v skladu s členom 67(3)(g).

Za podatke iz točk (b), (c) in (k) prvega pododstavka se podatki umaknejo po dveh letih od datuma prvotne objave na spletni strani.

Za programe, ki se podpirajo iz ESPR, se podatki iz točk (b) in (c) prvega pododstavka objavijo le, če je taka objava v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

4.Podatki iz odstavkov 2 in 3 se objavijo na spletni strani v formatu, ki je v skladu s členom 5(1) Direktive 2003/98/ES 45 Evropskega parlamenta in Sveta, odprt in strojno berljiv ter omogoča, da se podatki razvrščajo, iščejo, izpišejo, primerjajo in ponovno uporabijo.

5.Pred objavo v skladu s tem členom organ upravljanja obvesti upravičence, da bodo podatki javno objavljeni.

6.Organ upravljanja zagotovi, da se vse gradivo v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo, tudi na ravni upravičencev, na zahtevo predloži evropskim institucijam, organom ali agencijam ter da se Uniji izda brezplačna, neizključna in nepreklicna licenca za rabo takih gradiv ter za morebitne predhodno obstoječe pravice v skladu s Prilogo VIII.

Člen 45
Odgovornost upravičencev

1.Upravičenci in organi, ki izvajajo finančne instrumente, priznajo podporo za operacijo iz skladov, vključno s sredstvi, ki so ponovno uporabljena v skladu s členom 56, s tem da:

(a)na poklicnem spletišču upravičenca ali na njegovem spletišču družbenih medijev, če ima katero od teh spletišč, zagotovijo kratek opis operacije, ki je sorazmeren s ravnjo podpore, vključno z njenimi cilji in rezultati, pri čemer se poudari finančna podpora Unije;

(b)v dokumentih in komunikacijskem gradivu v zvezi z izvajanjem operacije, ki se uporablja za javnost ali udeležence, zagotovijo izjavo, v kateri se na prepoznaven način poudari podpora iz skladov;

(c)v javnosti namestijo plošče ali panoje, čim se začne fizično izvajanje operacij, ki vključuje fizično naložbo ali nakup opreme, v zvezi z naslednjim:

(i)operacijami, ki se podpirajo iz ESRR in Kohezijskega sklada, katerih skupni stroški presegajo 500 000 EUR;

(ii)operacijami, ki se podpirajo iz ESS+, ESPR, SMV, AMIF in IUMV, katerih skupni stroški presegajo 100 000 EUR;

(d)za operacije, ki ne sodijo pod točko (c), v javnosti namestijo vsaj en tiskani plakat ali elektronski prikazovalnik v velikosti vsaj A3 z informacijami o operaciji, pri čemer se poudari podpora iz skladov;

(e)za operacije strateškega pomena in operacije, katerih skupni stroški presegajo 10 000 000 EUR, organizirajo komunikacijski dogodek, pri katerem je pravočasno vključena Komisija in odgovorni organ upravljanja.

Za operacije, ki se podpirajo v okviru posebnega cilja iz člena 4(1)(c)(vii) uredbe o ESS+, se ta zahteva ne uporablja.

2.Za sklade za male projekte upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v odstavku 1.

Za finančne instrumente upravičenec zagotovi, da se končni prejemniki uskladijo z zahtevami, določenimi v točki (c) odstavka 1.

3.Če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 42 ali odstavkov 1 do 2 tega člena, država članica izvede finančni popravek z ukinitvijo do 5 % podpore iz skladov za zadevno operacijo.

Naslov V
Finančna podpora iz skladov

POGLAVJE I
Oblike prispevkov Unije

Člen 46
Oblike prispevkov Unije za programe

Prispevki Unije so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)financiranje, ki ni povezano s stroški zadevnih operacij v skladu s členom 89 in temelji na enem od naslednjega:

(i)izpolnjevanju pogojev;

(ii)doseganju rezultatov;

(b)povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so bili plačani pri izvajanju operacij;

(c)stroški na enoto v skladu s členom 88, ki vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni z navedbo zneska na enoto;

(d)pavšalni zneski v skladu s členom 88, ki na splošno vključujejo vse ali nekatere posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni;

(e)financiranje po pavšalni stopnji v skladu s členom 88, ki vključuje posebne kategorije upravičenih stroškov, ki so vnaprej jasno opredeljeni, z uporabo odstotnega deleža;

(f)kombinacija oblik iz točk (a) do (e).

POGLAVJE II
Oblike podpore držav članic

Člen 47
Oblike podpore

Države članice uporabijo prispevek iz skladov za zagotovitev podpore upravičencem v obliki nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali nagrad ali kombinacije teh oblik.

Oddelek I
Oblike nepovratnih sredstev

Člen 48
Oblike nepovratnih sredstev

1.Nepovratna sredstva, ki jih upravičencem zagotovijo države članice, so lahko v kateri koli od naslednjih oblik:

(a)povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operacijah javno-zasebnega partnerstva in so bili plačani pri izvajanju operacij, vključno s prispevki v naravi in amortizacijo;

(b)stroški na enoto;

(c)pavšalni zneski;

(d)financiranje po pavšalni stopnji ali

(e)kombinacija oblik iz točk (a) do (d), če vsaka oblika zajema različne kategorije stroškov ali če so uporabljene za različne projekte, ki so del operacije, ali za zaporedne faze operacije.

Kadar skupni strošek operacije ne presega 200 000 EUR, se prispevek, ki ga upravičenec prejme iz ESRR, ESS+, AMIF, SMV in IUMV dodeli v obliki stroškov na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnih stopenj, razen za operacije, za katere podpora predstavlja državno pomoč. Pri uporabi financiranja po pavšalni stopnji se lahko le kategorije stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja, povrnejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka.

Poleg tega se nadomestila in plače, izplačani udeležencem, lahko povrnejo v skladu s točko (a) prvega pododstavka.

2.Zneski za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se določijo na podlagi ene od naslednjih možnosti:

(a)poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na:

(i) statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;

(ii) preverjenih obstoječih podatkih posameznih upravičencev;

(iii) uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev;

(b)predloga proračuna, ki se določi za posamezen primer in ki ga predhodno odobri organ, ki je pristojen za izbor operacij, kadar skupni strošek operacije ne presega 200 000 EUR;

(c)skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(d)skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije;

(e)pavšalnih stopenj in specifičnih metod, določenih s to uredbo ali uredbami za posamezne sklade.

Člen 49
Financiranje na podlagi pavšalnih stopenj za posredne stroške v zvezi z nepovratnimi sredstvi

Kadar se pavšalna stopnja uporabi za kritje posrednih stroškov operacije, temelji na enem naslednjega:

(a)pavšalni stopnji do 7 % upravičenih neposrednih stroškov – zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi;

(b)pavšalni stopnji do 15 % upravičenih neposrednih stroškov osebja – zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi;

(c)s pavšalno stopnjo do 25 % upravičenih neposrednih stroškov, če se stopnja izračuna v skladu s členom 48(2)(a).

Poleg tega se v primeru, da je država članica pavšalno stopnjo izračunala v skladu s členom 67(5)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ta lahko uporabi za podobno operacijo za namene iz točke (c).

Člen 50
Neposredni stroški osebja v zvezi z nepovratnimi sredstvi

1.Neposredni stroški osebja pri operaciji se lahko izračunajo po pavšalni stopnji do 20 % neposrednih stroškov, ki niso neposredni stroški osebja pri tej operaciji, ne da bi morala država članica z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi, pri čemer velja, da neposredni stroški te operacije ne vključujejo javnih naročil gradenj ali javnih naročil blaga ali storitev, katerih višina presega mejno vrednost iz člena 4 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta  46 ali člena 15 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta  47 .

Pri AMIF, SMV in IUMV se kateri koli stroški, ki jih zadeva javno naročilo, izključijo iz osnove za izračun pavšalne stopnje.

2.Za namene določanja stroškov osebja se urna postavka lahko določi na enega od naslednjih načinov:

(a)tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1 720 urami za osebe s polnim delovnim časom oziroma z ustreznim sorazmernim številom ur od 1 720 za osebe, ki delajo s krajšim delovnim časom;

(b)tako, da se zadnji evidentirani mesečni bruto stroški za zaposlene delijo z mesečnim delovnim časom zadevne osebe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, navedeno v pogodbi o zaposlitvi.

3.Ob uporabi urne postavke, izračunane v skladu z odstavkom 2, skupno število ur, prijavljenih na osebo za določeno leto ali mesec, ne presega števila ur, ki se uporabijo za izračun te urne postavke.

4.Če letni bruto stroški za zaposlene niso na voljo, se lahko izračunajo iz razpoložljivih evidentiranih bruto stroškov za zaposlene ali iz pogodb o zaposlitvi, ustrezno prilagojenih za 12-mesečno obdobje.

5.Stroški osebja za posameznike, ki za krajši delovni čas delajo v sklopu operacije, se lahko izračunajo kot fiksen odstotek bruto stroškov za zaposlene, v skladu s fiksnim odstotkom delovnega časa, ki se na mesec porabi za operacijo, brez obveznosti vzpostavitve ločenega sistema za evidentiranje delovnega časa. Delodajalec izda za zaposlene dokument, v katerem je določen ta fiksni odstotek.

Člen 51
Financiranje na podlagi pavšalnih stopenj za upravičene stroške, ki niso neposredni stroški osebja, v zvezi z nepovratnimi sredstvi

1.Za kritje preostalih upravičenih stroškov operacije se lahko uporabi pavšalna stopnja v višini do 40 % upravičenih neposrednih stroškov osebja. Zadevni državi članici ni treba z izračunom določiti stopnjo, ki se uporabi.

2.Pri operacijah, ki se podpirajo iz AMIF, SMV, IUMV, ESS+ in ESRR, se plače in nadomestila za udeležence štejejo kot dodatni upravičeni stroški, ki niso vključeni v pavšalno stopnjo.

3.Pavšalna stopnja iz odstavka 1 tega člena se ne uporabi za stroške osebja, izračunane na podlagi pavšalne stopnje iz člena 50(1).

Oddelek II
Finančni instrumenti

Člen 52
Finančni instrumenti

1.Organi upravljanja lahko zagotovijo prispevek iz programa, in sicer v okviru enega ali več programov, za finančne instrumente, vzpostavljene na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, ki jih ta organ upravljanja upravlja oziroma je zanje odgovoren in ki prispevajo k doseganju posebnih ciljev.

2.Finančni instrumenti zagotavljajo podporo končnim prejemnikom le za nove naložbe, za katere se pričakuje, da so finančno izvedljive, ker na primer ustvarjajo prihodke ali prihranke, a iz tržnih virov ne morejo zbrati zadostnih sredstev.

3.Podpora iz skladov prek finančnih instrumentov temelji na predhodni oceni, za pripravo katere je odgovoren organ upravljanja. Predhodna ocena se zaključi, preden se organ upravljanja odloči, da bo finančnemu instrumentu dodelil prispevke iz programa.

Predhodna ocena vključuje najmanj naslednje elemente:

(a)predlagani znesek prispevka iz programa v finančni instrument in pričakovani učinek finančnega vzvoda;

(b)predlagane finančne produkte, ki se ponudijo, vključno z morebitno potrebo po diferencirani obravnavi vlagateljev;

(c)predlagano ciljno skupino končnih prejemnikov;

(d)pričakovani prispevek finančnega instrumenta k doseganju posebnih ciljev.

Predhodna ocena se lahko pregleda ali posodobi ter se lahko nanaša na del ozemlja države članice ali na njeno celotno ozemlje in lahko temelji na obstoječih ali posodobljenih predhodnih ocenah.

4.Podpora za končne prejemnike se lahko kombinira s katerim koli prispevkom Unije, vključno s prispevkom iz istega sklada in lahko pokriva isto odhodkovno postavko. V takem primeru se podpora iz sklada v finančni instrument, ki je del operacije, izvedene prek finančnega instrumenta, ne prijavi Komisiji za podporo v okviru druge oblike, drugega sklada ali drugega instrumenta Unije.

5.Finančni instrumenti se lahko kombinirajo z dodatno podporo za program v obliki nepovratnih sredstev kot enkratna operacija, izvedena prek finančnega instrumenta, v okviru enega samega sporazuma o financiranju, če sta obe ločeni obliki podpore zagotovljeni s strani organa, ki izvaja finančni instrument. V takem primeru se pravila, ki veljajo za finančne instrumente, uporabljajo za to enkratno operacijo, izvedeno prek finančnega instrumenta.

6.V primeru kombinirane podpore iz odstavkov 4 in 5 se vodi ločena evidenca za vsak vir podpore.

7.Vsota vseh oblik kombinirane podpore ne presega celotnega zneska zadevne odhodkovne postavke. Nepovratna sredstva se ne uporabljajo za vračilo podpore, prejete iz finančnih instrumentov. Finančni instrumenti se ne uporabljajo za vnaprejšnje financiranje nepovratnih sredstev.

Člen 53
Izvajanje finančnih instrumentov

1.Finančni instrumenti, ki jih upravlja organ upravljanja lahko zagotovijo le posojila ali jamstva. Pogoje za prispevke iz programa v finančni instrument določi organ upravljanja v strateškem dokumentu, ki vsebuje vse elemente, določene v Prilogi IX.

2.Finančni instrumenti, za upravljanje katerih je odgovoren organ upravljanja, so lahko vzpostavljeni v eni od naslednjih oblik:

(a)investicija sredstev programa v kapital pravne osebe;

(b)posebni svežnji financiranja ali fiduciarni računi znotraj institucije.

Organ upravljanja izbere organ, ki naj izvaja finančni instrument.

Ko organ, ki ga izbere organ upravljanja, izvaja holdinški sklad, lahko ta organ nadalje izbere druge organe za izvajanje posebnih skladov.

3.Pogoji prispevkov programa v finančne instrumente, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 2, se določijo v sporazumih o financiranju med:

(a) ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja in organa, ki izvaja holdinški sklad, če je ustrezno;

(b)ustrezno pooblaščenimi predstavniki organa upravljanja ali, kjer je primerno, organa, ki izvaja holdinški sklad, in organa, ki izvaja posebni sklad.

Ti sporazumi o financiranju vsebujejo elemente iz Priloge IX.

4.Finančna odgovornost organa upravljanja ne presega zneska, ki ga je organ upravljanja odobril za finančni instrument v skladu z ustreznimi sporazumi o financiranju.

5.Organi, ki izvajajo zadevne finančne instrumente, oziroma v kontekstu jamstev, organ, ki zagotavlja osnovna posojila, izberejo končne prejemnike, pri čemer ustrezno upoštevajo cilje programa in potenciale za finančno izvedljivost naložbe, kakor so pojasnjeni v poslovnem načrtu ali enakovrednem dokumentu. Izbirni postopek končnih prejemnikov je pregleden in upravičuje ga narava ukrepa, poleg tega pa ta postopek ne povzroča nasprotja interesov.

6.Nacionalno sofinanciranje programa lahko zagotovi organ upravljanja ali pa se zagotovi na ravni holdinških skladov ali na ravni posebnih skladov ali na ravni naložb v končne prejemnike, in sicer v skladu s pravili za posamezni sklad. Ko se nacionalno sofinanciranje zagotovi na ravni naložb v končne prejemnike, organ, ki izvaja finančne instrumente, hrani dokazila o upravičenosti povezanih odhodkov.

7.Organ upravljanja pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 2 ali organ, ki izvaja finančni instrument, pri upravljanju finančnega instrumenta v skladu z odstavkom 3, vodi ločene račune ali uporablja računovodske kode po prednostnih oseh in za vsako kategorijo regije za vsak prispevek programa ter ločeno po sredstvih iz člena 54 oziroma člena 56.

Člen 54
Obresti in drugi dobički iz podpore iz skladov finančnim instrumentom

1.Podpora iz skladov, izplačana finančnim instrumentom, se položi na račune, ki se obrestujejo, v finančnih institucijah s sedežem v državah članicah in se upravlja v skladu z načeli dejavnega vodenja zakladništva in dobrega finančnega poslovodenja.

2.Obresti in drugi dobički, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov, izplačani finančnim instrumentom, se uporabijo za enak cilj ali cilje kot prvotna podpora iz skladov, bodisi v istem finančnem instrumentu, bodisi – po likvidaciji finančnega instrumenta – v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore do konca obdobja upravičenosti.

3.Obresti in drugi dobički iz odstavka 2, ki se ne uporabijo v skladu z navedeno določbo, se odštejejo od upravičenih odhodkov.

Člen 55
Različna obravnava vlagateljev

1.Podpora iz skladov za finančne instrumente, vložena v končne prejemnike, kot tudi katera koli vrsta prejemkov iz teh naložb, ki se lahko pripiše podpori iz skladov, se lahko uporabi za različno obravnavo vlagateljev, ki delujejo po načelu tržne ekonomije z ustrezno delitvijo tveganja in dobička.

2.Raven takšne različne obravnave ne presega ravni, ki je potrebna za ustvarjanje spodbud za pritegnitev zasebnih sredstev, in je vzpostavljena v konkurenčnem procesu ali z neodvisno oceno. 

Člen 56
Ponovna uporaba sredstev, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov

1.Sredstva, ki se pred koncem obdobja upravičenosti vrnejo finančnim instrumentom iz naložb v končne prejemnike ali sproščenih sredstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, vključno s poplačili kapitala in ustvarjenimi prihodki, ki se lahko pripišejo podpori iz skladov ESI, se ponovno uporabijo v istih ali drugih finančnih instrumentih za nadaljnje naložbe v končne prejemnike v okviru istega posebnega cilja ali ciljev in za katere koli stroške upravljanja in provizije za upravljanje v zvezi z nadaljnjimi naložbami.

2.Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se sredstva iz odstavka 1, ki se vrnejo finančnim instrumentom v obdobju najmanj osmih let po koncu obdobja upravičenosti, ponovno uporabijo v skladu s cilji politike programa ali programov, v okviru katerih so bili vzpostavljeni, bodisi v istem finančnem instrumentu ali, po izstopu teh sredstev iz finančnega instrumenta, v drugih finančnih instrumentih ali drugih oblikah podpore.

POGLAVJE III
Pravila o upravičenosti

Člen 57
Upravičenost

1.Upravičenost odhodkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali uredb za posamezne sklade.

2.Odhodki so upravičeni do prispevka iz skladov, če so nastali upravičencu ali zasebnemu partnerju v operaciji javno-zasebnega partnerstva in so plačani pri izvajanju operacij med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2029.

Za stroške, ki se povrnejo v skladu s točkama (b) in (c) člena 48(1) se ukrepi, ki pomenijo podlago za povračilo, izvedejo med datumom predložitve programa Komisiji ali 1. januarjem 2021, kar nastopi prej, in 31. decembrom 2029.

3.Pri ESRR se odhodki v zvezi z operacijami, ki pokrivajo več kot eno kategorijo regij iz člena 102(2) znotraj države članice, dodelijo zadevnim kategorijam regij sorazmerno in na podlagi objektivnih meril.

Pri ESS+ odhodki v zvezi z operacijami prispevajo k doseganju posebnih ciljev programa.

4.Vsa operacija ali del operacije se lahko izvede zunaj države članice, tudi zunaj Unije, če operacija prispeva k doseganju ciljev programa.

5.Za nepovratna sredstva v obliki iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so odhodki, ki so upravičeni do prispevka iz skladov, enaki zneskom, izračunanim v skladu s členom 48(2). 

6.Operacije se ne izberejo za podporo iz skladov, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru programa, ne glede na to, ali so bila opravljena vsa povezana plačila.

7.Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe programa, so upravičeni od dneva predložitve ustreznega zahtevka Komisiji.

Pri ESRR in Kohezijskem skladu je tak primer, ko se v programu doda nova vrsta intervencije iz tabele 1 iz Priloge I ali, pri AMIF, SMV in IUMV, v uredbah za posamezne sklade.

Če se program spremeni, da se zagotovi odziv na naravne nesreče, lahko program zagotovi, da se upravičenost odhodkov v zvezi s tako spremembo začne od datuma, ko se je zgodila naravna nesreča.

8.Če je novi program odobren v okviru vmesnega pregleda v skladu s členom 14, so odhodki upravičeni od datuma predložitve ustreznega zahtevka Komisiji.

9.Operacija lahko prejme podporo iz enega ali več skladov ali enega ali več programov in iz drugih instrumentov Unije. V takih primerih se odhodki, ki so prijavljeni v zahtevku za plačilo za enega od skladov, ne prijavijo za nobeno od naslednjega:

(a)podporo iz drugega sklada ali instrumenta Unije;

(b)podporo iz istega sklada v okviru drugega programa.

Znesek odhodkov, ki ga je treba vnesti v zahtevek za plačilo za sklad, se lahko za vsak sklad in za zadevni program ali programe izračuna sorazmerno v skladu z dokumentom, v katerem so navedeni pogoji za podporo.

Člen 58
Neupravičeni stroški

1.Naslednji stroški niso upravičeni do prispevka iz skladov:

(a)obresti na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;

(b)nakup zemljišča za znesek, ki presega 10 % vseh upravičenih odhodkov pri zadevni operaciji; za propadajoče lokacije in za nekdanje industrijske lokacije, ki vključujejo stavbe, se ta odstotek poveča na 15 %; pri jamstvih se ti odstotki uporabljajo za znesek osnovnega posojila;

(c)davek na dodano vrednost (DDV), razen za operacije, katerih skupni strošek znaša manj kot 5 000 000 EUR.

Pri točki (b) se omejitve ne uporabljajo za operacije v zvezi z varstvom okolja.

2.Uredbe za posamezne sklade lahko določijo dodatne stroške, ki niso upravičeni do prispevka iz vsakega sklada.

Člen 59
Trajnost operacij

1.Država članica povrne prispevek iz skladov operaciji, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, če v petih letih od končnega plačila upravičencu ali v času, ki je določen v pravilih o državni pomoči, kadar je ustrezno, za operacijo nastopi karkoli od naslednjega:

(a)prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti;

(b)sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali

(c)bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji.

Država članica lahko skrajša rok iz prvega pododstavka na tri leta v primerih, ko gre za vzdrževanje naložb ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP.

2.Operacije, ki se podpirajo iz ESS+, vrnejo podporo iz ESS+ le, če zanje velja obveznost za vzdrževanje naložb v skladu s pravili o državni pomoči.

3.Odstavka 1, in 2 se ne uporabljata za kakršno koli operacijo, pri kateri preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.

Člen 60
Premestitev

1.Odhodki za podporo premestitvi iz člena 2(26) niso upravičeni do prispevka iz skladov.

2.Kadar prispevek iz skladov pomeni državno pomoč, se organ upravljanja prepriča, ali prispevek ne podpira premestitve v skladu s členom 14(16) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014.

Člen 61
Posebna pravila o upravičenosti v zvezi z nepovratnimi sredstvi

1.Prispevki v naravi v obliki zagotavljanja del, blaga, storitev, zemljišč in nepremičnin, za katere ni bilo opravljeno plačilo, podprto z računi ali dokumenti enake dokazne vrednosti, so lahko upravičeni, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)javna podpora, plačana operaciji, ki vključuje prispevke v naravi, ne presega skupnih upravičenih odhodkov brez prispevkov v naravi ob koncu operacije;

(b)vrednost, pripisana prispevkom v naravi, ne presega splošno priznanih vrednosti le teh na zadevnem trgu;

(c)vrednost prispevka v naravi in njegovo izročitev je mogoče neodvisno oceniti in preveriti;

(d)pri zagotavljanju zemljišč ali nepremičnin je mogoče plačilo za namene najemne pogodbe, če nominalni letni znesek ne presega ene enote valute zadevne države članice;

(e)pri prispevkih v naravi v obliki neplačanega dela se vrednost navedenega dela opredeli ob upoštevanju preverjenega porabljenega časa ter stopnje nadomestila za enakovredno delo.

Vrednost zemljišč ali nepremičnin iz točke (d) prvega pododstavka tega člena mora potrditi neodvisni kvalificirani strokovnjak ali ustrezno pooblaščeni uradni organ in ne sme presegati meje iz člena 58(1)(b).

2.Stroški amortizacije, za plačilo katerih niso bili predloženi računi, se lahko štejejo za upravičene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)pravila o upravičenosti programa to omogočajo;

(b)znesek odhodkov je ustrezno utemeljen z dokazili z enako dokazno vrednostjo, kot jo imajo računi za upravičene stroške, kadar so bili ti stroški povrnjeni v obliki iz člena 48(1)(a);

(c)stroški se nanašajo izključno na obdobje podpore operaciji;

(d)javna nepovratna sredstva niso prispevala k pridobitvi amortiziranih sredstev.

Člen 62
Posebna pravila o upravičenosti v zvezi s finančnimi instrumenti

1.Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek prispevkov iz programa, plačanih finančnemu instrumentu, ali, v primeru jamstev, rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu, ki jih je finančni instrument izplačal v obdobju upravičenosti, kadar ta znesek ustreza:

(a)plačilom končnim prejemnikom v primeru posojil ter naložb v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital;

(b)sredstvom, rezerviranim v skladu s pogodbami o jamstvu, neporavnanim ali zapadlim, za plačilo mogočih pozivov za izpolnitev jamstva za izgube, izračunane na podlagi množiteljskega razmerja, ki vključuje mnogokratnik osnovnih izplačanih novih posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital v končne prejemnike;

(c)plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije v eni sami operaciji, izvedeni prek finančnega instrumenta v skladu s členom 52(5);

(d)plačilom provizij za upravljanje in povračilom nastalih stroškov upravljanja s strani organov, ki upravljajo finančni instrument.

2.Za točko (b) odstavka 1 se množiteljsko razmerje določi v preudarni predhodni oceni tveganj in dogovori v ustreznem sporazumu o financiranju. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, če je to upravičeno zaradi poznejših sprememb v tržnih razmerah. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.

3.Pri točki (d) odstavka 1 provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3), izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja do 5 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu. 

Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo, in kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje.

4.Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračuna končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.

5.Upravičeni odhodki, prijavljeni v skladu z odstavkom 1, ne presegajo seštevka skupnega zneska podpore iz skladov, plačane za namene navedenega odstavka, in ustreznega nacionalnega sofinanciranja.

Naslov VI
Upravljanje in kontrola

POGLAVJE I
Splošna pravila o upravljanju in kontroli

Člen 63
Odgovornost držav članic

1.Države članice imajo upravljavske in kontrolne sisteme za svoje programe v skladu s tem naslovom in zagotavljajo njihovo delovanje v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in ključnimi zahtevami iz Priloge X.

2.Države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih.

3.Države članice na zahtevo Komisije sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitega delovanja njihovih upravljavskih in kontrolnih sistemov ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, predloženih Komisiji. Kadar je tak ukrep revizija, lahko sodelujejo uradniki Komisije ali njihovi pooblaščeni predstavniki.

4.Države članice zagotovijo kakovost in zanesljivost sistema spremljanja in podatkov o kazalnikih.

5.Države članice imajo sisteme in postopke za zagotovitev, da se vsi dokumenti, ki so potrebni za revizijsko sled, kot so določeni v Prilogi XI, vzdržujejo v skladu z zahtevami iz člena 76.

6.Države članice poskrbijo za zagotovitev učinkovite obravnave pritožb v zvezi s skladi. Na zahtevo Komisije obravnavajo pritožbe, ki so bile predložene Komisiji in spadajo v področje njihovih programov, ter obvestijo Komisijo o rezultatu take obravnave.

Za namene tega člena pritožbe zajemajo vse spore med potencialnimi in izbranimi upravičenci glede predlaganih ali izbranih operacij in vse spore s tretjimi stranmi o izvajanju programa ali operacij v njegovem okviru, ne glede na opredelitev dostopa do pravnega varstva v nacionalnem pravu.

7.Države članice zagotovijo, da se vse izmenjave informacij med upravičenci in organi, odgovornimi za program, izvajajo s sistemi elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XII.

Pri programih, ki se podpirajo iz ESPR, AMIF, SMV in IUMV, se prvi pododstavek uporablja od 1. januarja 2023.

Prvi pododstavek se ne uporablja za programe iz člena [4(1)(c)(vii)] uredbe o ESS+.

8.Države članice zagotovijo, da se vse uradne izmenjave informacij s Komisijo izvajajo s sistemom elektronske izmenjave podatkov v skladu s Prilogo XIII.

9.Vsaka država članica po odobritvi programa ter najpozneje ob predložitvi končnega zahtevka za plačilo za prvo obračunsko leto in najpozneje 30. junija 2023 pripravi opis upravljavskega in kontrolnega sistema v skladu s predlogo iz Priloge XIV. Skrbi za posodabljanje takega opisa, da vključuje morebitne nadaljnje spremembe.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejema delegirane akte v skladu s členom 107, da dopolni odstavek 2 tega člena z določitvijo meril za ugotavljanje primerov nepravilnosti, o katerih je treba poročati, in o podatkih, ki jih je treba zagotoviti.

11.Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa obliko, ki se uporablja za poročanje o nepravilnostih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje tega člena.

Člen 64
Pooblastila in pristojnosti Komisije

1.Komisija se prepriča, da imajo države članice upravljavske in kontrolne sisteme, ki so skladni s to uredbo, ter da ti sistemi uspešno delujejo med izvajanjem programov. Komisija pripravi revizijsko strategijo in revizijski načrt, ki temelji na oceni tveganja.

Komisija in revizijske oblasti uskladijo svoje revizijske načrte.

2.Revizije Komisije se opravijo največ tri koledarska leta po sprejetju obračuna, v katerem je vključen zadevni odhodek. To obdobje se ne uporablja za operacije, pri katerih obstaja sum goljufije.

3.Za namen revizije imajo uradniki Komisije ali njihovi pooblaščeni predstavniki dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi z operacijami, ki se podpirajo iz skladov, ali upravljavskimi in kontrolnimi sistemi ter prejmejo kopije v zahtevani specifični obliki.

4.Za revizije na kraju samem velja tudi naslednje:

(a)Komisija obvesti organ, pristojen za program, o reviziji vsaj 12 delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih. Pri takšnih revizijah lahko sodelujejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice;

(b)kadar uporaba nacionalnih določb določena dejanja pridržuje za agente, ki jih posebej določa nacionalna zakonodaja, imajo uradniki Komisije in pooblaščeni predstavniki brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij;

(c)Komisija posreduje predhodne ugotovitve revizije pristojnemu organu države članice v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po zadnjem dnevu revizije;

(d)Komisija posreduje revizijsko poročilo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije največ 3 mesece po datumu prejetja popolnega odgovora pristojnega organa države članice na predhodne ugotovitve revizije.

Komisija lahko podaljša roka iz točk (c) in (d) za dodatne tri mesece. 

Člen 65
Organi, pristojni za program

1.Za namene člena [63(3)] finančne uredbe država članica za vsak program imenuje organ upravljanja in revizijsko oblast. Kadar država članica uporabi možnost iz člena 66(2), se zadevni organ opredeli kot organ, pristojen za program. Tak organ je lahko odgovoren za več kot en program.

2.Revizijska oblast je javna oblast, funkcionalno neodvisna od revidirancev.

3.Organ upravljanja lahko določi enega ali več posredniških organov za izvajanje nekaterih nalog v njegovi pristojnosti. Ureditve med organom upravljanja in posredniškimi organi se pisno zabeležijo.

4.Države članice zagotovijo, da se upošteva načelo ločevanja nalog med organi, pristojnimi za programe, in znotraj njih.

5.Organ upravljanja ustreznega programa v skladu z odstavkom 3 določi organ, ki izvaja skupno financiranje programa iz člena [11] Uredbe (EU) (…) [pravila programa Obzorje Evropa za sodelovanje], za posredniški organ.

POGLAVJE II
Standardni upravljavski in kontrolni sistemi

Člen 66
Naloge organa upravljanja

1.Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje programa z namenom doseganja ciljev programa. Zlasti opravlja naslednje naloge:

(a)izbira operacije v skladu s členom 67;

(b)izvaja naloge upravljanja programa v skladu s členom 68;

(c)podpira delo odbora za spremljanje v skladu s členom 69;

(d)nadzoruje posredniške organe;

(e)v elektronskem sistemu za vsako operacijo beleži in shranjuje podatke, potrebne za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanja in revizije, ter zagotavlja varnost, celovitost in zaupnost podatkov ter avtentikacijo uporabnikov.

2.Država članica lahko računovodsko funkcijo iz člena 70 zaupa organu upravljanja ali drugemu organu.

3.Pri programih, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, računovodsko funkcijo opravlja organ upravljanja oziroma je zanjo odgovoren.

4.Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2), da se zagotovijo enotni pogoji za beleženje in shranjevanje elektronskih podatkov iz točke (e) odstavka 1. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 109(2).

Člen 67
Izbira operacij s strani organa upravljanja

1.Organ upravljanja za izbiro operacij določi in uporabi postopke in merila, ki so nediskriminatorni in pregledni, zagotavljajo enakost spolov ter upoštevajo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in načela trajnostnega razvoja o okoljski politiki Unije v skladu s členom 11 in členom 191(1) PDEU.

Merila in postopki zagotovijo prednostno obravnavo operacij, ki jih je treba izbrati tako, da se čim bolj poveča prispevek finančnih sredstev Unije za doseganje ciljev programa.

2.Na zahtevo Komisije se organ upravljanja posvetuje s Komisijo in upošteva njene pripombe pred prvotno predložitvijo meril za izbor odboru za spremljanje in pred kakršnimi koli nadaljnjimi spremembami teh meril.

3.Pri izbiri operacij organ upravljanja:

(a)zagotovi, da so izbrane operacije v skladu s programom in učinkovito prispevajo k doseganju njegovih specifičnih ciljev;

(b)zagotovi, da so izbrane operacije v skladu z ustreznimi strategijami in načrtovalnimi dokumenti, določenimi za izpolnitev omogočitvenih pogojev;

(c)zagotovi, da izbrane operacije predstavljajo najboljše razmerje med količino podpore, izvajanimi dejavnostmi in doseganjem ciljev;

(d)preveri, ali ima upravičenec potrebna finančna sredstva in mehanizme za kritje stroškov operacij in stroškov vzdrževanja;

(e)zagotovi, da so izbrane operacije, ki spadajo na področje uporabe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2011/92/EU 48 , predmet ocene učinka na okolje ali postopka preverjanja, na podlagi zahtev iz navedene direktive, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta 49 ;

(f)preveri, ali se, kadar so se operacije začele izvajati pred predložitvijo vloge za financiranje organu upravljanja, uporablja veljavna zakonodaja;

(g)zagotovi, da izbrane operacije spadajo na področje uporabe zadevnega sklada in so razvrščene glede na vrsto intervencije ali področje podpore za ESPR;

(h)zagotovi, da operacije ne vključujejo dejavnosti, ki so bile del premestitve v skladu s členom 60 ali ki bi pomenile premestitev proizvodne dejavnosti v skladu s členom 59(1)(a);

(i)zagotovi, da na izbrane operacije ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali izvajanja dejavnosti;

(j)zagotovi odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let.

4.Organ upravljanja zagotovi, da upravičenec prejme dokument, v katerem so določeni pogoji za podporo za vsako operacijo, vključno s posebnimi zahtevami za proizvode ali storitve, ki se zagotovijo, načrt financiranja, rok za izvedbo ter, kjer je primerno, metodo, ki se uporablja za določitev stroškov operacije, in pogoje za plačilo nepovratne pomoči.

5.Glede operacij, ki so prejele certifikat „Pečat odličnosti“, ali operacij, izbranih v okviru skupnega financiranja programa v okviru programa Obzorje Evropa, se organ upravljanja lahko odloči za odobritev podpore neposredno iz ESRR ali ESS+ pod pogojem, da so take operacije skladne s cilji programa.

Stopnja sofinanciranja instrumenta, ki predloži certifikat „Pečat odličnosti“, ali skupnega financiranja programa se uporablja in je določena v dokumentu iz odstavka 4.

6.Kadar organ upravljanja izbere operacije strateškega pomena, takoj obvesti Komisijo in ji predloži vse ustrezne informacije o navedeni operaciji.

Člen 68
Upravljanje programa s strani organa upravljanja

1.Organ upravljanja:

(a)izvaja upravljalna preverjanja, da preveri, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni, ali je operacija skladna z veljavnim pravom, s programom in pogoji za podporo operaciji, ter,

(i)kadar gre za stroške, ki se povrnejo na podlagi člena 48(1)(a), ali je bil znesek odhodkov, ki so ga zahtevali upravičenci v zvezi s temi stroški, plačan in ali upravičenci vodijo ločene računovodske evidence za vse transakcije v zvezi z operacijo;

(ii)kadar gre za stroške, ki se povrnejo na podlagi točk (b), (c) in (d) člena 48(1), ali so bili izpolnjeni pogoji za povračilo odhodkov upravičencu;

(b)pod pogojem, da so sredstva na razpolago, zagotovi, da upravičenec prejme celotni znesek najpozneje 90 dni od dneva, ko je vložil zahtevek za plačilo;

(c)ima učinkovite in sorazmerne ukrepe in postopke za preprečevanje goljufij, ki upoštevajo ugotovljena tveganja;

(d)preprečuje, odkriva in odpravlja nepravilnosti;

(e)potrjuje zakonitost in pravilnost odhodkov, vnesenih v obračune;

(f)pripravi izjavo o upravljanju v skladu s predlogo iz Priloge XV;

(g)zagotovi napovedi zneska zahtevkov za plačilo, ki se predložijo za tekoče in naslednje koledarsko leto do 31. januarja in 31. julija, v skladu s Prilogo VII.

Za točko (b) prvega pododstavka se noben znesek ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.

Pri operacijah javno-zasebnega partnerstva organ upravljanja izvršuje plačila na depozitni račun, odprt v ta namen na ime upravičenca za uporabo v skladu s sporazumom o javno-zasebnem partnerstvu.

2.Upravljalna preverjanja iz točke (a) odstavka 1 temeljijo na oceni tveganja in so sorazmerna z ugotovljenim tveganjem, opredeljenim v strategiji obvladovanja tveganja.

Upravljalna preverjanja vključujejo upravna preverjanja zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo upravičenci, in preverjanja operacij na kraju samem. Izvedejo se najpozneje pred pripravo obračuna v skladu s členom 92.

3.V primeru, da je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru programa, ureditve za upravljalna preverjanja zagotavljajo ustrezno ločevanje nalog.

4.Z odstopanjem od odstavka 2 lahko uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju vzpostavi posebna pravila o upravljalnih preverjanjih, ki se uporabljajo za programe Interreg.

Člen 69
Podpora delu odbora za spremljanje s strani organa upravljanja

Organ upravljanja:

(a)odboru za spremljanje pravočasno zagotavlja vse potrebne informacije za njegovo izvajanje nalog;

(b)zagotavlja nadaljnje ukrepanje v zvezi s sklepi in priporočili odbora za spremljanje.

Člen 70
Računovodska funkcija

1.Računovodska funkcija obsega naslednje naloge:

(a)priprava in predložitev zahtevkov za plačilo Komisiji v skladu s členoma 85 in 86;

(b)priprava obračunov v skladu s členom 92 in vodenje evidenc za vse elemente obračuna v elektronskem sistemu;

(c)preračunavanje zneskov odhodkov, nastalih v drugi valuti, v euro z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije iz meseca, v katerem je odhodek evidentiran v računovodskih sistemih organa, pristojnega za izvajanje nalog iz tega člena.

2.Računovodska funkcija ne obsega preverjanj na ravni upravičencev.

3.Z odstopanjem od točke (c) odstavka 1 lahko uredba o evropskem teritorialnem sodelovanju vzpostavi drugačno metodo za preračun zneskov odhodkov, nastalih v drugi valuti, v euro.

Člen 71
Naloge revizijske oblasti

1.Revizijska oblast je odgovorna za izvajanje revizij sistema in revizij operacij ter revizij obračunov, da se Komisiji zagotovi neodvisno zagotovilo o uspešnem delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov ter zakonitosti in pravilnosti odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji.

2.Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.

3.Revizijska oblast pripravi in predloži Komisiji naslednje:

(a)letno revizijsko mnenje v skladu s členom [63(7)] finančne uredbe in predlogo iz Priloge XVI ter temelječe na celotnem izvedenem revizijskem delu, ki je obsegalo naslednje ločene elemente:

(i)popolnost, natančnost in verodostojnost obračunov;

(ii)zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, predložene Komisiji, in

(iii)pravilno delovanje upravljavskega in kontrolnega sistema;

(b)letno poročilo o kontroli, ki izpolnjuje zahteve iz člena [63(5)(b)] finančne uredbe, ki je v skladu s predlogo iz Priloge XVII in ki podpira revizijsko mnenje iz točke (a) ter vsebuje povzetek ugotovitev, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti v sistemih, ter predlagane in izvedene popravne ukrepe in posledično skupno stopnjo napak in stopnjo preostalih napak za odhodke, vključene v obračune, predložene Komisiji.

4.Kadar so programi združeni za namene revizij operacij v skladu s členom 73(2), se lahko informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom (3)(b), združijo v istem poročilu.

Kadar revizijska oblast uporabi to možnost za programe, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV, informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom (3)(b) sporoči sklad.

5.Revizijska oblast pošlje Komisiji poročila o reviziji sistemov, takoj ko zaključi razčiščevalni postopek z ustreznimi revidiranci.

6.Komisija in revizijske oblasti se srečujejo redno in vsaj enkrat na leto, razen če se dogovorijo drugače, da pregledajo revizijsko strategijo, letno poročilo o kontroli in revizijsko mnenje, uskladijo revizijske načrte in metode ter izmenjajo stališča o vprašanjih, povezanih z izboljšanjem upravljavskih in kontrolnih sistemov.

Člen 72
Revizijska strategija

1.Revizijska oblast pripravi revizijsko strategijo, ki temelji na oceni tveganja in upošteva opis upravljavskega in kontrolnega sistema iz člena 63(9) ter zajema revizije sistema in revizije operacij. Revizijska strategija vključuje revizije sistema na novo opredeljenih organov upravljanja in organov, odgovornih za računovodsko funkcijo, v devetih mesecih po njihovem prvem letu delovanja. revizijska strategija se pripravi v skladu s predlogo iz Priloge XVIII in se posodablja letno po prvem letnem poročilu o kontroli in reviziji, predloženem Komisiji. Obsega lahko enega ali več programov.

2.Revizijska strategija se na zahtevo predloži Komisiji.

Člen 73
Revizije operacij

1.Revizije operacij obsegajo odhodke, prijavljene Komisiji v obračunskem letu na podlagi vzorca. Vzorec je reprezentativen in določen na podlagi statističnih metod vzorčenja.

2.Kadar je populacija manjša od 300 vzorčnih enot, se lahko uporabi nestatistična metoda vzorčenja glede na strokovno presojo revizijske oblasti. V teh primerih mora biti revizijski vzorec dovolj velik, da revizijski oblasti omogoča pripravo veljavnega revizijskega mnenja. Nestatistična metoda vzorčenja zajema najmanj 10 % vzorčnih enot v populaciji obračunskega leta, ki so izbrane naključno.

Statistični vzorec lahko zajema enega ali več programov, ki prejemajo podporo iz ESRR, Kohezijskega sklada in ESS+ ter – kjer je ustrezno, odvisno od stratifikacije – eno ali več programskih obdobij glede na strokovno presojo revizijske oblasti.

Vzorec operacij, ki se podpirajo iz AMIF, SMV in IUMV ter ESPR ločeno zajema operacije, ki se podpirajo iz vsakega sklada.

3.Revizije operacij vključujejo preverjanje fizičnega izvajanja operacij na kraju samem samo, če to zahteva vrsta zadevne operacije.

Uredba o ESS+ lahko določi posebne določbe za programe v okviru člena [4(1)(c)(vii)] uredbe o ESS+.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za dopolnitev tega člena z določitvijo standardiziranih neprilagojenih metodologij in načinov vzorčenja, da se zajame eno ali več programskih obdobij.

Člen 74
Ureditev enotne revizije

1.Komisija in revizijske oblasti pri izvajanju revizij ustrezno upoštevajo načela enotne revizije in sorazmernosti glede na raven tveganja za proračun Unije. Izogibajo se podvajanju revizij istih odhodkov, prijavljenih Komisiji, z namenom čim bolj zmanjšati stroške upravljalnih preverjanj in revizij ter upravno breme za upravičence.

Komisija in revizijske oblasti najprej uporabijo vse informacije in evidence, ki so na voljo v elektronskem sistemu iz člena 66(1)(e), vključno z rezultati upravljalnih preverjanj, ter dodatne dokumente in revizijske dokaze od zadevnih upravičencev zahtevajo in pridobijo samo, ko je to glede na njihovo strokovno presojo potrebno za podkrepitev trdnih revizijskih zaključkov.

2.Pri programih, pri katerih Komisija ugotovi, da je mnenje revizijske oblasti zanesljivo in da je zadevna država članica pri okrepljenem sodelovanju na Evropskem javnem tožilstvu dejavna, se revizije same Komisije omejijo na revizijo dela revizijske oblasti.

3.Operacije, pri katerih skupni upravičeni odhodki ne presegajo 400 000 EUR za ESRR in Kohezijski sklad, 300 000 EUR za ESS+, 200 000 EUR za ESPR, AMIF, SMV in IUMV, niso predmet več kot ene revizije revizijske oblasti ali Komisije pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, ki vsebujejo končne odhodke za končano operacijo.

Druge operacije niso predmet več kot ene revizije revizijske oblasti ali Komisije v obračunskem letu pred predložitvijo obračunov za obračunsko leto, ki vsebujejo končne odhodke za končano operacijo. Operacije niso predmet revizije Komisije ali revizijske oblasti v nobenem letu, v katerem je revizijo že opravilo Računsko sodišče, pod pogojem, da lahko rezultate revizijskega dela za take operacije, ki ga opravi Računsko sodišče, za izpolnitev svojih nalog uporabita revizijska oblast ali Komisija.

4.Ne glede na določbe odstavka 3 je lahko vsaka operacija predmet ene ali več revizij, če revizijska oblast na podlagi svoje strokovne presoje ugotovi, da ni mogoče podati veljavnega revizijskega mnenja.

5.Odstavka 2 do 3 se ne uporabljajta v naslednjih primerih:

(a)obstaja posebno tveganje nepravilnosti ali domneva goljufije;

(b)obstaja potreba po ponovni izvedbi dela revizijske oblasti za pridobitev zagotovil o uspešnem delovanju; 

(c)obstajajo dokazi o resnih pomanjkljivostih v delu revizijske oblasti.

Člen 75
Upravljalna preverjanja in revizije finančnih instrumentov

1.Organ upravljanja izvaja upravljalna preverjanja na kraju samem v skladu s členom 68(1) le na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument, in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila.

2.Organ upravljanja ne izvaja preverjanj na kraju samem na ravni Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je država članica delničar.

Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, organu upravljanja predložijo poročila o kontrolah, ki podpirajo zahtevke za plačilo.

3.Revizijska oblast izvaja revizije sistema in revizije operacij v skladu s členi 71, 73 ali 77 na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument in – v okviru jamstvenih skladov – na ravni organov, ki zagotavljajo osnovna nova posojila.

4.Revizijska oblast ne izvaja revizij na ravni EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je država članica delničar, za finančne instrumente, ki jih izvajajo.

Vendar EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je država članica delničar, Komisiji in revizijski oblasti zagotovijo letno revizijsko poročilo, ki ga pripravijo njihovi zunanji revizorji do konca vsakega koledarskega leta. To poročilo obravnava elemente, vključene v Prilogo XVII.

5.EIB ali druge mednarodne finančne institucije organom, pristojnim za program, zagotovijo vse potrebne dokumente in jim tako omogočijo, da izpolnijo svoje obveznosti.

Člen 76
Dostopnost dokumentov

1.Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč, organ upravljanja zagotovi, da se vsa dokazila, povezana z operacijo, ki se podpira iz skladov, na ustrezni ravni hranijo za obdobje petih let od 31. decembra leta, v katerem je bilo izvedeno zadnje plačilo organa upravljanja upravičencu.

2.To časovno obdobje se prekine v primeru sodnih postopkov ali na zahtevo Komisije.

POGLAVJE III
Zanašanje na nacionalne sisteme upravljanja

Člen 77
Sorazmernejše ureditve

Države članice lahko uporabljajo naslednje sorazmernejše ureditve za upravljavski in kontrolni sistem programa, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 78:

(a)z odstopanjem od člena 68(1)(a) in 68(2) lahko organ upravljanja uporablja samo nacionalne postopke za izvedbo upravljalnega preverjanja;

(b)z odstopanjem od člena 73(1) in (3) lahko revizijska oblast omeji svoje revizijske dejavnosti na statistični vzorec 30 vzorčnih enot za zadevni program ali skupino programov;

(c)Komisija omeji svoje revizije na pregled dela revizijske oblasti tako, da ponovno izvede revizijo le na njegovi ravni, razen če razpoložljive informacije nakazujejo resno pomanjkljivost v delovanju revizijske oblasti.

Za točko (b) lahko revizijska oblast v primeru, da je populacija manjša od 300 vzorčnih enot, uporabi nestatistično metodo vzorčenja v skladu s členom 73(2).

Člen 78
Pogoji za uporabo sorazmernejših ureditev

1.Država članica lahko uporabi sorazmernejše ureditve iz člena 77 kadar koli v programskem obdobju, če Komisija v svojih objavljenih letnih poročilih o dejavnostih za zadnji dve leti pred odločitvijo države članice, da uporabi določbe tega člena, potrdi, da upravljavski in kontrolni sistem programa deluje učinkovito in da je skupna stopnja napak za vsako leto pod 2 %. Pri oceni učinkovitosti delovanja upravljavskega in kontrolnega sistema programa Komisija upošteva dejavnost zadevne države članice v okrepljenem sodelovanju na Evropskem javnem tožilstvu.

Če se država članica odloči uporabiti to možnost, uradno obvesti Komisijo o uporabi sorazmernih ureditev iz člena 77, te pa začnejo veljati z začetkom naslednjega obračunskega leta.

2.Na začetku programskega obdobja lahko država članica uporabi ureditve iz člena 77, če so pogoji iz odstavka 1 tega člena upoštevani glede podobnega programa, izvajanega v obdobju 2014–2020, in če ureditve upravljanja in kontrol za program za obdobje 2021–2027 v veliki meri temeljijo na ureditvah predhodnega programa. V takih primerih se sorazmernejše ureditve uporabljajo od začetka programa.

3.Država članica vzpostavi ali ustrezno posodobi opis upravljavskega in kontrolnega sistema ter revizijsko strategijo iz člena 63(9) in člena 72.

Člen 79
Prilagoditev med programskim obdobjem

1.Kadar Komisija ali revizijska oblast na podlagi izvedenih revizij in letnega poročila o kontroli ugotovi, da pogoji iz člena 78 niso več izpolnjeni, Komisija od revizijske oblasti zahteva, naj izvede dodatno revizijsko delo v skladu s členom 63(3) ter sprejme popravne ukrepe.

2.Kadar naslednje letno poročilo o kontroli potrdi, da pogoji še vedno niso izpolnjeni, kar omejuje zagotovilo Komisiji o uspešnem delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov ter o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, Komisija od revizijske oblasti zahteva, naj izvede revizije sistemov.

3.Komisija lahko, potem ko je državi članici ponudila možnost, da predloži svoje pripombe, državo članico obvesti, da se sorazmernejše ureditve iz člena 77 ne smejo več uporabljati.

Naslov VII
Finančno poslovodenje, predložitev in pregled obračuna ter finančni popravki

POGLAVJE I
Finančno upravljanje

Oddelek I
Splošna pravila

Člen 80
Proračunske obveznosti

1.Sklep o odobritvi programa v skladu s členom 18 predstavlja sklep o financiranju v smislu [člena 110(3)] finančne uredbe in uradna obvestitev države članice o tem pomeni pravno obveznost.

Navedeni sklep opredeljuje prispevek Unije za vsak sklad in vsako leto.

2.Proračunske obveznosti Unije za vsak program izvaja Komisija v letnih obrokih za vsak sklad v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

3.Z odstopanjem od člena 111(2) finančne uredbe proračunske obveznosti za prvi obrok nastanejo, potem ko Komisija sprejme program.

Člen 81
Uporaba eura

Vsi zneski, določeni v programih, ki jih države članice sporočijo ali prijavijo Komisiji, so v eurih.

Člen 82
Povračilo

1.Vsako vračilo v proračun Unije se izvede pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, v skladu s [členom 98 finančne uredbe]. Ta rok poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.Za vsako zamudo pri vračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo od datuma zapadlosti plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih glavnih operacijah refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

Oddelek II
Pravila za plačila državam članicam

Člen 83
Vrste plačil

Plačila so v obliki predfinanciranja, vmesnih plačil in plačil končnega plačila za obračunsko leto.

Člen 84
Predfinanciranje

1.Komisija predfinanciranje izplača na osnovi skupne podpore iz skladov, določene v sklepu o odobritvi programa v skladu s členom 17(3)(f)(i).

2.Plačilo predfinanciranja za vsak sklad se izvrši v letnih obrokih pred 1. julijem vsako leto, odvisno od razpoložljivosti sredstev, in sicer kot sledi:

(a)2021: 0,5 %;

(b)2022: 0,5 %;

(c)2023: 0,5 %;

(d)2024: 0,5 %;

(e)2025: 0,5 %;

(f)2026: 0,5 %.

Če je program sprejet po 1. juliju 2021, se prvi obroki izplačajo v letu sprejetja.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 se za programe Interreg posebna pravila o predfinanciranju določijo v uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju.

4.Znesek, plačan kot predfinanciranje, Komisija v celoti obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

5.Vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, se uporabijo za zadevni program na enak način kot skladi in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.

Člen 85
Zahtevki za plačilo

1.Država članica vloži največ štiri zahtevke za plačila za posamezen program, sklad in obračunsko leto. Vsako leto so roki za posamezen zahtevek za plačilo 30. april, 31. julij, 31. oktober in 26. december.

Zadnji zahtevek za plačilo, ki se predloži do 31. julija, velja za končni zahtevek za plačilo za obračunsko leto, ki se konča 30. junija.

2.Zahtevki za plačilo niso sprejemljivi, razen če je bil predložen zadnji sveženj zagotovil, ki ga je bilo treba predložiti.

3.Zahtevki za plačilo se predložijo Komisiji v skladu s predlogo iz Priloge XIX in vključujejo za vsako prednostno nalogo in kategorijo regije:

(a)skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci in ki so bili plačani pri izvajanju operacij, kakor so vneseni v sistem organa, ki opravlja računovodsko funkcijo;

(b)znesek za tehnično pomoč, izračunan v skladu s členom 31(2);

(c)skupni znesek javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan, kakor je vnesen v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo;

4.Z odstopanjem od točke (a) odstavka 3 velja naslednje:

(a)kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točko (a) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, ki jih upravičuje napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov v skladu s sklepom iz člena 89(2);

(b)kadar se prispevek Unije izvede v skladu s točkami (c), (d) in (e) člena 46, so zneski iz zahtevka za plačilo zneski, določeni v skladu s sklepom iz člena 88(3);

(c)za oblike nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1) so zneski iz zahtevka za plačilo stroški, izračunani na veljavni osnovi.

5.Z odstopanjem od točke (c) odstavka 3 v primeru sheme pomoči iz člena 107 PDEU javni prispevek, ki ustreza odhodkom v zahtevku za plačilo, upravičencem izplača organ, ki dodeli pomoč.

Člen 86
Posebni elementi za finančne instrumente v zahtevkih za plačilo

1.Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(2), zahtevki za plačilo, predloženi v skladu s Prilogo XIX, vključujejo skupne zneske, ki jih je organ upravljanja izplačal končnim prejemnikom, kot so določeni v točkah (a), (b) in (c) člena 62(1), oziroma v primeru jamstev zneske, rezervirane v skladu s pogodbami o jamstvu.

2.Če se finančni instrumenti izvajajo v skladu s členom 53(3), se zahtevki za plačilo, ki vključujejo odhodke za finančne instrumente, predložijo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)znesek iz prvega zahtevka za plačilo se predhodno plača v finančne instrumente in lahko znaša do 25 % skupnega zneska prispevkov programa, odobrenih za finančne instrumente v okviru ustreznega sporazuma o financiranju, v skladu z ustrezno prednostno nalogo in kategorijo regije, če je ustrezno;

(b)znesek iz naknadnih zahtevkov za plačilo, predloženih v obdobju upravičenosti, vključuje upravičene odhodke iz člena 62(1).

3.Znesek, vključen v prvi zahtevek za plačilo iz točke (a) odstavka 2, Komisija obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

Razkrije se ločeno v zahtevkih za plačilo.

Člen 87
Splošna pravila za plačila

1.Komisija glede na razpoložljiva sredstva izplača vmesna plačila najpozneje v 60 dneh od datuma, ko prejme zahtevek za plačilo.

2.Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost sklada in zadevno kategorijo regije. Komisija kot vmesno plačilo povrne 90 % zneskov iz zahtevka za plačilo, kar izhaja iz uporabe stopnje sofinanciranja pri vsaki prednostni nalogi za skupne upravičene odhodke ali za javni prispevek, kot je ustrezno. Komisija določi preostale zneske, ki jih je treba povrniti ali izterjati, ko izračuna bilanco v skladu s členom 94.

3.Podpora iz skladov za prednostno nalogo v vmesnih plačilih ni višja od zneska podpore iz skladov za prednostno nalogo, določene s sklepom Komisije o potrditvi programa.

4.Kadar je prispevek Unije v obliki iz točke (a) člena 46 ali kadar so nepovratna sredstva v obliki iz točk (b), (c) in (d) člena 48(1), Komisija ne plača višjega zneska, kot ga je zahtevala država članica.

5.Poleg tega podpora iz skladov za prednostno nalogo pri plačilu končnega plačila v končnem obračunskem letu ne presega nobenega od naslednjih zneskov:

(a)javnih prispevkov, prijavljenih v zahtevkih za plačilo;

(b)podpore iz skladov, plačane upravičencem;

(c)zneska, ki ga zahteva država članica.

6.Vmesna plačila se lahko na zahtevo države članice zvišajo za 10 % nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za vsako prednostno nalogo skladov, če država članica po [datum sprejetja te uredbe] izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(a)država članica prejme posojilo Unije v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010;

(b)    država članica prejme srednjeročno finančno pomoč v okviru EMS, kot je določeno s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost z dne 2. februarja 2012 ali v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 50 , kar je pogojeno z izvajanjem programa makroekonomskega prilagajanja;

(c)    državi članici je na voljo finančna podpora, pogojena z izvajanjem programa makroekonomskega prilagajanja, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 51 .

Povečana obrestna mera, ki ne sme presegati 100 %, se uporablja za zahtevke za plačila do konca koledarskega leta, v katerem se zadevna finančna pomoč konča.

7.Odstavek 6 se ne uporablja za programe Interreg.

Člen 88
Povračilo upravičenih stroškov na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj

1.Komisija lahko povrne prispevek Unije za program na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj za povračilo prispevka Unije za program.

2.Če države članice želijo uporabiti prispevek Unije za program na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj iz člena 46, predložijo Komisiji predlog v skladu s predlogami iz prilog V in VI, in sicer v okviru programa ali zahteve za njegovo spremembo.

Zneski in stopnje, ki jih predlaga država članica, se določijo na podlagi delegiranega akta iz odstavka 4 ali na podlagi naslednjega:

(a)poštene, pravične in preverljive metode izračuna, ki temelji na katerem koli od naslednjih elementov:

(i) statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji;

(ii) preverjenih obstoječih podatkih;

(iii) uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva;

(b)predloga proračuna;

(c)pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(d)pravil o ustreznih stroških na enoto in pavšalnih zneskih, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.

3.Sklep Komisije o odobritvi programa ali njegove spremembe določa vrste operacij, ki jih zajema povračilo na podlagi stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, opredelitev in zneske, ki jih zajemajo stroški na enoto, pavšalni zneski in pavšalne stopnje, ter metode za prilagoditev zneskov.

Države članice uporabijo eno od oblik nepovratnih sredstev iz člena 48(1) za podporo operacij, za katere Komisija povrne odhodke na podlagi tega člena.

Revizije Komisije ali držav članic so namenjene izključno preverjanju, ali so pogoji za povračilo s strani Komisije izpolnjeni.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za dopolnitev tega člena z določitvijo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj, njihovih zneskov in metod prilagoditve na načine iz drugega pododstavka odstavka 2.

Člen 89
Financiranje, ki ni povezano s stroški

1.Če država članica želi uporabiti prispevek Unije za celotne prednostne naloge programov ali za dele teh prednostnih nalog na podlagi financiranja, ki ni povezano s stroški, predloži Komisiji predlog v skladu s predlogami iz prilog V in VI, in sicer v okviru programa ali zahteve za njegovo spremembo. Predlog vsebuje naslednje informacije:

(a)opredelitev zadevne prednostne naloge in skupni znesek, ki ga krije financiranje, ki ni povezano s stroški; opis dela programa in vrste operacij, ki jih zajema financiranje, ki ni povezano s stroški;

(b)opis pogojev, ki jih je treba izpolniti, ali rezultatov, ki jih je treba doseči, in časovni razpored;

(c)vmesne rezultate, ki sprožijo povračilo s strani Komisije;

(d)merske enote;

(e)razpored Komisije za povračilo in z njim povezane zneske, ki so vezani na napredek pri izpolnjevanju pogojev ali doseganju rezultatov;

(f)ureditve za preverjanje vmesnih rezultatov in izpolnjevanja pogojev ali doseganja rezultatov;

(g)metode za prilagoditev zneskov, kadar je primerno;

(h)ureditve za zagotavljanje revizijske sledi v skladu s Prilogo XI, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev ali doseganje rezultatov.

2.Sklep Komisije o odobritvi programa ali zahtevka za njegovo spremembo določa vse elemente, naštete v odstavku 1.

3.Države članice uporabijo eno od oblik nepovratnih sredstev iz člena 48(1) za podporo operacij, za katere Komisija povrne odhodke na podlagi tega člena.

Revizije Komisije ali držav članic so namenjene izključno preverjanju, ali so pogoji za povračilo s strani Komisije izpolnjeni oziroma ali so rezultati doseženi.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 107 za dopolnitev tega člena z določitvijo zneskov za financiranje, ki ni povezano s stroški, po vrsti operacije, metod za prilagoditev zneskov in pogojev, ki jih je treba izpolniti, ali rezultatov, ki jih je treba doseči.

Oddelek III
Prekinitve in začasne ustavitve

Člen 90
Prekinitev roka plačila

1.Komisija lahko prekine rok za plačila, z izjemo predfinanciranja, za največ šest mesecev, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstaja resna pomanjkljivost, za katero pa niso bili sprejeti korektivni ukrepi;

(b)ko Komisija prejme informacijo, da bi odhodki iz zahtevka za plačilo lahko bili povezani z nepravilnostjo, mora izvesti dodatna preverjanja.

2.Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za tri mesece.

3.Komisija omeji prekinitev na tisti del odhodkov, na katerega vplivajo elementi iz odstavka 1, razen če ni mogoče ugotoviti, za kateri del odhodkov gre. Komisija pisno obvesti državo članico o razlogu za prekinitev in od nje zahteva, da razreši situacijo. Komisija zaključi prekinitev takoj, ko so sprejeti ukrepi za odpravo elementov iz odstavka 1.

4.Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za prekinitev plačil v zvezi z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.

Člen 91
Začasna ustavitev plačil

1.Komisija lahko začasno ustavi vsa ali nekatera plačila, potem ko državi članici ponudi možnost predložitve stališč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki povzroča prekinitev iz člena 90;

(b)obstaja resna pomanjkljivost;

(c)odhodki iz zahtevkov za plačilo so povezani z nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena;

(d)obstaja obrazloženo mnenje Komisije v zvezi s kršitvijo iz člena 258 PDEU, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov;

(e)država članica ni sprejela potrebnih ukrepov v skladu s členom 15(6).

2.Komisija prekliče začasno ustavitev vseh ali nekaterih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki odpravljajo elemente iz odstavka 1.

3.Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za ustavitev plačil v zvezi z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.

POGLAVJE II
Predložitev in pregled obračunov

Člen 92
Vsebina in predložitev obračunov

1.Za vsako obračunsko leto, za katero so bili vloženi zahtevki za plačilo, država članica Komisiji do 15. februarja predloži naslednje dokumente (v nadaljnjem besedilu: sveženj zagotovil), ki zajemajo predhodno obračunsko leto, kakor je opredeljeno v členu 2(28):

(a)obračun v skladu s predlogo iz Priloge XX;

(b)izjavo o upravljanju iz člena 68(1)(f) v skladu s predlogo iz Priloge XV;

(c)revizijsko mnenje iz člena 71(3)(a) v skladu s predlogo iz Priloge XVI;

(d)letno poročilo o kontroli iz člena 71(3)(b) v skladu s predlogo iz Priloge XVII.

2.Komisija lahko na podlagi sporočila zadevne države članice rok iz odstavka 1 izjemoma podaljša do 1. marca.

3.Obračun vključuje na ravni vsake prednostne naloge, kjer je ustrezno, sklada in kategorije regij:

(a)skupni znesek upravičenih odhodkov, ki so bili vneseni v računovodske sisteme organa, ki opravlja računovodsko funkcijo, in vključeni v končne zahtevke za plačilo za obračunsko leto, ter skupni znesek ustreznega javnega prispevka, ki je bil ali bo plačan;

(b)zneske, ki so bili med obračunskim letom umaknjeni;

(c)zneske javnega prispevka, plačane v vsak finančni instrument;

(d)za vsako prednostno nalogo pojasnilo o kakršnih koli razlikah med zneski, prijavljenimi v skladu s točko (a), in zneski, prijavljenimi v zahtevkih za plačilo za isto obračunsko leto.

4.Obračun se ne sprejme, če države članice niso izvedle potrebnih popravkov za zmanjšanje preostalega tveganja za zakonitost in pravilnost odhodkov, vključenih v obračune, na manj kot 2 %.

5.Države članice od obračunov zlasti odštejejo:

(a)nepravilne odhodke, ki so bili v skladu s členom 97 predmet finančnih popravkov;

(b)odhodke, katerih zakonitost in pravilnost se redno ocenjuje;

(c)druge zneske, ki so potrebni za zmanjšanje stopnje preostalih napak pri odhodkih, prijavljenih v obračunih, na 2 %.

Država članica lahko odhodke iz točke (b) prvega pododstavka vključi v zahtevek za plačilo v naslednjih obračunskih letih, ko se potrdi njihova zakonitost in pravilnost.

6.Država članica lahko nadomesti nepravilne zneske, odkrite po predložitvi obračuna, in sicer tako, da opravi ustrezne prilagoditve v obračunu za obračunsko leto, v katerem je nepravilnost odkrita, brez poseganja v člen 98.

7.Država članica v okviru svežnja zagotovil za zadnje obračunsko leto predloži končno poročilo o uspešnosti iz člena 38 ali zadnje letno poročilo o izvajanju za ESPR, AMIF, SMV in IUMV.

Člen 93
Pregled obračunov

Komisija se prepriča, da so obračuni popolni, točni in verodostojni, do 31. maja leta, ki sledi koncu obračunskega leta, razen če se uporablja člen 96.

Člen 94
Izračun bilance

1.Komisija pri določanju zneska v breme skladov za obračunsko leto in posledičnih prilagoditev v zvezi s plačili državi članici upošteva:

(a)zneske iz obračunov iz točke (a) člena 95(2), za katere se uporabi stopnja sofinanciranja za vsako prednostno nalogo;

(b)skupni znesek vmesnih plačil Komisije v navedenem obračunskem letu.

2.Kadar je potrebno znesek izterjati od države članice, se to stori z nalogom za izterjavo, ki ga izda Komisija in ki se po možnosti izvrši s pobotom zneskov, ki pripadajo zadevni državi članici v okviru naknadnih plačil za isti program. Takšna izterjava ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz skladov, namenjene programu. Izterjani znesek pomeni namenski prejemek v skladu s členom [177(3)] finančne uredbe.

Člen 95
Postopek za pregled obračuna

1.Postopek iz člena 96 se uporablja v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)revizijska oblast je predložila mnenje s pridržkom ali negativno revizijsko mnenje zaradi razlogov, povezanih s celovitostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov;

(b)Komisija ima dokaze, da je zanesljivost revizijskega mnenja brez pridržka vprašljiva.

2.V vseh drugih primerih Komisija izračuna zneske v breme skladov v skladu s členom 94 in opravi ustrezne plačila ali izterjave pred 1. julijem. Tako plačilo ali izterjava pomeni sprejetje obračuna.

Člen 96
Razčiščevalni postopek za pregled obračuna

1.Če revizijska oblast predloži revizijsko mnenje s pridržkom iz razlogov, povezanih s celovitostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov, Komisija prosi državo članico, da popravi obračun in ponovno predloži dokumente iz člena 92(1) v enem mesecu.

Če do roka iz prvega pododstavka:

(a)revizijsko mnenje nima pridržka, se uporabi člen 94 in Komisija izplača vsak dodatni dolgovani znesek ali začne z izterjavo v dveh mesecih;

(b)revizijsko mnenje še vedno vsebuje pridržek ali država članica ni ponovno predložila dokumentov, se uporabijo odstavki 2, 3 in 4.

2.Če revizijsko mnenje še vedno vsebuje pridržke iz razlogov, povezanih s popolnostjo, točnostjo in verodostojnostjo obračunov ali če revizijsko mnenje ostaja nezanesljivo, Komisija obvesti državo članico o znesku v breme skladov za obračunsko leto.

3.Če se država članica strinja s tem zneskom v enem mesecu, Komisija izplača vsak dodatni neporavnani znesek ali začne z izterjavo v skladu s členom 94 v roku dveh mesecev.

4.Če se država članica ne strinja z zneskom iz odstavka 2, Komisija določi znesek v breme skladov za obračunsko leto. Tako dejanje ne pomeni finančnega popravka in ne zmanjšuje podpore iz skladov, namenjene programu. Komisija izplača vsak dodatni dolgovani znesek ali začne z izterjavo v skladu s členom 94 v roku dveh mesecev.

5.V zvezi s končnim obračunskim letom Komisija plača ali izterja letni preostali znesek za programe, ki se podpirajo iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada, najpozneje v dveh mesecih po datumu sprejetja končnega poročila o uspešnosti iz člena 38.

POGLAVJE III
Finančni popravki

Člen 97
Finančni popravki držav članic

1.Države članice varujejo proračun Unije in uporabljajo finančne popravke s preklicem celote ali dela podpore iz skladov za operacijo ali program, kadar se izkaže, da so odhodki, prijavljeni Komisiji, nepravilni.

2.Finančni popravki se evidentirajo v obračunih za obračunsko leto, v katerem se odloči o preklicu.

3.Država članica lahko preklicano podporo iz skladov ponovno uporabi v zadevnem programu, vendar ne za operacijo, ki je bila predmet popravka, če pa je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, se preklicana podpora ne sme ponovno uporabiti za nobeno operacijo, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.

4.Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za finančne popravke držav članic, povezane z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.

5.Z odstopanjem od odstavkov 1 do 3 se pri operacijah, ki vključujejo finančne instrumente, prispevek, preklican v skladu s tem členom zaradi posamezne nepravilnosti, lahko ponovno uporabi v okviru iste operacije pod naslednjimi pogoji:

(a)če se nepravilnost, zaradi katere je bil prispevek preklican, ugotovi na ravni končnega prejemnika: samo za druge končne prejemnike v okviru istega finančnega instrumenta;

(b)če se nepravilnost, zaradi katere je bil prispevek preklican, ugotovi na ravni organa, ki izvaja posebni sklad, kadar se finančni instrument izvaja prek strukture s holdinškim skladom, le za druge organe, ki izvajajo posebne sklade.

Kadar je nepravilnost, zaradi katere se prispevek prekliče, ugotovljena na ravni organa, ki izvaja holdinški sklad, ali na ravni organa, ki izvaja posebni sklad, če se finančni instrument izvaja prek strukture brez holdinškega sklada, se preklicani prispevek ne sme ponovno uporabiti v okviru iste operacije.

Kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti, se preklicani prispevek ne sme ponovno uporabiti za nobeno operacijo, na katero je vplivala sistemska nepravilnost.

6.Organi, ki izvajajo finančni instrument, povrnejo državam članicam prispevke iz programa, na katere so vplivale nepravilnosti, skupaj z obrestmi in drugimi dobički, ki jih ustvarijo taki prispevki.

Organi, ki izvajajo finančne instrumente, državam članicam ne povrnejo zneskov iz prvega pododstavka, če ti organi za posamezno nepravilnost dokažejo, da so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)nepravilnost je nastala na ravni končnih prejemnikov ali, v primeru holdinškega sklada, na ravni organov, ki izvajajo posebne sklade, ali na ravni končnih prejemnikov;

(b)organi, ki izvajajo finančne instrumente, so v zvezi s prispevki iz programa, na katere je vplivala nepravilnost, opravili svoje obveznosti v skladu z veljavnim pravom in delovali s stopnjo poklicne skrbnosti, preglednosti in skrbnosti, ki se pričakuje od strokovnega organa, ki ima izkušnje z izvajanjem finančnih instrumentov;

(c)zneskov, na katere je vplivala nepravilnost, ni bilo mogoče izterjati, čeprav so organi, ki izvajajo finančne instrumente, s primerno skrbnostjo izčrpali vsa pravna sredstva in pogodbene ukrepe, ki so jim na voljo.

Člen 98
Finančni popravki Komisije

1.Komisija izvede finančne popravke z zmanjšanjem podpore iz skladov za program, če ugotovi, da:

(a)obstaja resna pomanjkljivost, ki ogroža podporo iz skladov, ki je že bila izplačana programu;

(b)so odhodki, ki jih vsebujejo potrjeni obračuni, nepravilni, država članica pa tega ni odkrila in o tem ni poročala;

(c)država članica ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 91, preden je Komisija začela postopek finančnih popravkov iz tega odstavka.

Če Komisija uporabi pavšalne ali ekstrapolirane finančne popravke, se to izvede v skladu s Prilogo XXI. 

2.Komisija pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku državo članico obvesti o svojih ugotovitvah in državi članici omogoči, da v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

3.Kadar država članica ne sprejme ugotovitev Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb, ki so podlaga za ugotovitve Komisije o uporabi finančnega popravka.

4.Komisija odloči o finančnem popravku z izvedbenim aktom v 12 mesecih po zaslišanju ali po predložitvi dodatnih informacij, ki jih zahteva Komisija.

Pri odločanju o finančnem popravku Komisija upošteva vse predložene informacije in pripombe.

Kadar se države članice strinjajo s finančnim popravkom za primere iz točk (a) in (c) odstavka 1 pred sprejetjem odločitve iz odstavka 1, lahko država članica ponovno uporabi zadevne zneske. Ta možnost se ne uporablja za finančni popravek v primerih iz točke (b) odstavka 1.

5.Posebna pravila za ESPR lahko določajo posebne zahteve za finančne popravke Komisije, povezane z neupoštevanjem pravil, ki veljajo v okviru skupne ribiške politike.

POGLAVJE IV
Prenehanje obveznosti

Člen 99
Načela in pravila o prenehanju obveznosti

1.Komisija razveljavi kateri koli znesek iz programa, ki ni bil porabljen za predfinanciranje v skladu s členom 84 ali za katerega zahtevek za plačilo ni bil predložen v skladu s členoma 85 in 86, do 26. decembra drugega koledarskega leta, ki sledi letu proračunskih obveznosti za leta 2021 do 2026.

2.Znesek, ki ga mora pokrivati predfinanciranje ali zahtevek za plačilo v roku, določenem v odstavku 1, v zvezi s proračunsko obveznostjo za leto 2021 znaša 60 % te obveznosti. 10 % proračunske obveznosti za leto 2021 se prišteje k vsaki proračunski obveznosti za leta 2022 do 2025 za namene izračuna zneskov, ki jih je treba pokriti.

3.Del obveznosti, ki je še vedno odprt 31. decembra 2029, se sprosti, če sveženj zagotovil in končno poročilo o uspešnosti za programe, ki se podpirajo iz ESS+, ESRR in Kohezijskega sklada, nista bila predložena Komisiji do roka, določenega v členu 38(1).

Člen 100
Pravila za izjeme od prenehanja obveznosti

1.Znesek, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, se zmanjša za zneske, ki so enakovredni tistemu delu proračunske obveznosti, za katerega:

(a)so operacije začasno ustavljene zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom, ali

(b)zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela, ni bilo mogoče podati zahtevka za plačilo.

Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, dokažejo njene neposredne posledice na izvajanje celotnega programa ali njegovega dela.

2.Država članica do 31. januarja Komisiji pošlje informacije o izjemah iz točk (a) in (b) odstavka 1 za znesek, ki ga je treba prijaviti do 26. decembra.

Člen 101
Postopek prenehanja obveznosti

1.Komisija na podlagi informacij, ki jih je prejela 31. januarja, državo članico obvesti o znesku, na katerega se nanaša prenehanje obveznosti, na podlagi navedenih informacij.

2.Država članica ima na voljo en mesec, da pristane na znesek, za katerega se bo uporabilo prenehanje obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.

3.Država članica do 30. junija predloži Komisiji popravljen finančni načrt, ki za zadevno koledarsko leto vsebuje zmanjšani znesek podpore za eno ali več prednostnih nalog programa. Za programe, ki se financirajo iz več skladov, se znesek podpore zmanjša po skladih, in sicer sorazmerno z zneski, ki jih zadeva prenehanje obveznosti in ki niso bili porabljeni v zadevnem koledarskem letu.

Če do take predložitve ne pride, Komisija popravi finančni načrt, tako da za zadevno koledarsko leto zmanjša prispevek iz skladov. To zmanjšanje se dodeli vsaki prednostni nalogi sorazmerno z zneski, ki jih zadeva prenehanje obveznosti in ki niso bili porabljeni v zadevnem koledarskem letu.

4.Komisija najpozneje 31. oktobra spremeni sklep o odobritvi programa.

Naslov VIII
Finančni okvir

Člen 102
Geografska pokritost podpore za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“

1.ESRR, ESS+ in Kohezijski sklad podpirajo cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ v vseh regijah, ki ustrezajo ravni 2 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 2) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/2014.

2.Sredstva iz ESRR in ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se razdelijo med naslednje tri kategorije regij na ravni NUTS 2:

(a)manj razvite regije, katerih BDP na prebivalca ne dosega 75 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: manj razvite regije);

(b)regije v prehodu, katerih BDP na prebivalca se giblje med 75 % in 100 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: regije v prehodu);

(c)bolj razvite regije, katerih BDP na prebivalca presega 100 % povprečnega BDP EU-27 (v nadaljnjem besedilu: bolj razvite regije).

Razvrstitev regij v eno teh treh kategorij se določi glede na BDP na prebivalca posamezne regije, merjen po standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, v primerjavi s povprečnim BDP EU-27 za isto referenčno obdobje.

3.Iz Kohezijskega sklada se podpirajo države članice, katerih BND na prebivalca, merjen po standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, ne dosega 90 % povprečnega BND na prebivalca EU-27 za isto referenčno obdobje.

4.Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, ki določa seznam regij, ki izpolnjujejo merila za eno od treh kategorij regij, in držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Člen 103
Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo

1.Sredstva za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki so na voljo za proračunsko obveznost za obdobje 2021–2027, so 330 624 388 630 EUR po cenah iz leta 2018. 

Zneski za namene načrtovanja in naknadne vključitve v proračun Unije indeksirajo za 2 % na leto.

2.Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitev, v kateri se določi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ po kategorijah regij, skupaj s seznamom upravičenih regij v skladu z metodologijo iz Priloge XXII.

V tej odločitvi se določi tudi letna razdelitev skupnih sredstev po državah članicah v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

3.Na pobudo Komisije se za tehnično podporo dodeli 0,35 % skupnih sredstev, potem ko se odšteje podpora Instrumentu za povezovanje Evrope iz člena 104(4).

Člen 104
Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ ter cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg)

1.Sredstva za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ znašajo 97,5 % skupnih sredstev (tj. Skupno 322 194 388 630 EUR) in se dodelijo kot sledi:

(a)61,6 % (tj. skupno 198 621 593 157 EUR) za manj razvite regije;

(b)14,3 % (tj. skupno 45 934 516 595 EUR) za regije v prehodu;

(c)10.8 % (tj. skupno 34 842 689 000 EUR) za bolj razvite regije;

(d)12,8 % (tj. skupno 41 348 556 877 EUR) za države članice, ki prejmejo podporo iz Kohezijskega sklada;

(e)0,4 % (tj. skupno 1 447 034 001 EUR) kot dodatno financiranje za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU in regije na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

2.Komisija bo leta 2024 v okviru tehnične prilagoditve za leto 2025 v skladu s členom [6] Uredbe (EU, Euratom) [[...] (uredba o VFO )] pregledala skupna dodeljena sredstva v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ vsake države članice za obdobje 2025–2027.

Komisija pri pregledu uporabi metodo dodelitve, določeno v Prilogi XXII, na podlagi takrat razpoložljivih najnovejših statističnih podatkov.

Po tehnični prilagoditvi Komisija spremeni izvedbeni akt, ki določa revidirano letno razdelitev iz člena 103(2).

3.Znesek razpoložljivih sredstev za ESS+ v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ znaša 88 646 194 590 EUR.

Znesek dodatnega financiranja za najbolj oddaljene regije iz točke (e) odstavka 1, ki je dodeljen za ESS+, znaša 376 928 934 EUR.

4.Znesek podpore iz Kohezijskega sklada, ki jo je potrebno prerazporediti v Instrument za povezovanje Evrope znaša 10 000 000 000 EUR. Porabi se za projekte prometne infrastrukture z objavo posebnih razpisov v skladu z Uredbo (EU) [številka nove uredbe o IPE] izključno v državah članicah, ki so upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada.

Komisija sprejme izvedbeni akt o znesku, ki se prerazporedi iz dodelitev Kohezijskega sklada vsake države članice v Instrument za povezovanje Evrope, ki ga je potrebno določiti proporcionalno za celotno obdobje.

Dodelitve Kohezijskega sklada za vsako državo članico se ustrezno zmanjšajo.

Letna odobrena proračunska sredstva za podporo iz Kohezijskega sklada iz prvega pododstavka se vnesejo v ustrezne proračunske postavke Instrumenta za povezovanje Evrope v proračunu za leto 2021.

30 % sredstev, prerazporejenih v IPE, je na voljo takoj po prerazporeditvi v vse države članice, upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE].

Pravila, ki se v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE] uporabljajo za prometni sektor, se uporabljajo tudi za posebne razpise iz prvega pododstavka. Izbira projektov, upravičenih do financiranja, do 31. decembra 2023 upošteva nacionalne dodelitve iz Kohezijskega sklada glede 70 % sredstev prerazporejenih v IPE.

Od 1. januarja 2024 se sredstva, ki so bila prerazporejena v IPE in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o IPE].

5.500 000 000 EUR sredstev za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli evropski urbani pobudi, ki jo posredno ali neposredno upravlja Komisija.

6.175 000 000 EUR sredstev iz ESS+ za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ se dodeli transnacionalnemu sodelovanju, ki podpira inovativne rešitve v okviru posrednega ali neposrednega upravljanja.

7.Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) znašajo 2,5 % skupnih sredstev, ki so na voljo za proračunsko obveznost iz skladov za obdobje 2021–2027 (tj. skupno 8 430 000 000 EUR).

Člen 105
Prerazporedljivost sredstev

1.Komisija lahko, ko država članica predloži partnerski sporazum, ali v okviru vmesnega pregleda sprejme predlog države članice za prerazporeditev:

(a)največ 15 % vseh dodelitev za manj razvite regije regijam v prehodu ali bolj razvitim regijam in dodelitev za regije v prehodu bolj razvitim regijam;

(b)iz dodelitev za bolj razvite regije ali regije v prehodu v dodelitve za manj razvite regije.

2.Skupne dodelitve, dodeljene posameznim državam članicam za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ ter za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), niso prerazporedljive med tema ciljema.

Člen 106
Določitev stopenj sofinanciranja

1.S sklepom Komisije o sprejetju operativnega programa se določi stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz skladov za vsako prednostno nalogo.

2.V sklepu Komisije se za vsako prednostno nalogo določi, ali se stopnja sofinanciranja za prednostno nalogo uporablja za katero od naslednjih možnosti:

(a)skupni prispevek, vključno z javnim in zasebnim prispevkom, ali

(b)javni prispevek.

3.Stopnja sofinanciranja za cilj „naložbe za delovna mesta in rast“ na ravni vsake prednostne naloge ni višja od:

(a)70 % za manj razvite regije;

(b)55 % za regije v prehodu;

(c)40 % za bolj razvite regije.

Stopnje sofinanciranja iz točke (a) se uporabljajo tudi za najbolj oddaljene regije.

Stopnja sofinanciranja za Kohezijski sklad na ravni vsake prednostne naloge ni višja od 70 %:

Uredba o ESS+ lahko določi višje stopnje sofinanciranja za prednostne naloge, ki podpirajo inovativne ukrepe v skladu s členom [14] navedene uredbe.

4.Stopnja sofinanciranja za programe Interreg ni višja od 70 %.

Z uredbo o evropskem teritorialnem sodelovanju se lahko določijo višje stopnje sofinanciranja za programe zunanjega čezmejnega sodelovanja v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg).

5.Ukrepi tehnične podpore, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo 100 %.

Naslov IX
Prenos pooblastil, izvedbene, prehodne in končne določbe

POGLAVJE I
Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 107
Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 108 o spremembi prilog k tej uredbi z namenom prilagoditve spremembam, ki nastopijo med programskim obdobjem, in sicer za nebistvene elemente te uredbe, vendar ne za priloge III, IV, X in XXII.

Člen 108
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4), člena 89(4) in člena 107 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.Pooblastilo iz člena 63(10), člena 73(4), člena 88(4) in člena 89(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 63(10), členom 73(4), členom 88(4) in členom 89(4) in členom 107, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 109
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE II
Prehodne in končne določbe

Člen 110
Prehodne določbe

Uredba (ES) št. 1303/2013 ali kateri koli drugi akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, se še naprej uporablja za programe in operacije, ki se v tem obdobju podpirajo iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR.

Člen 111
Pogoji za operacije, za katere se uporablja večfazno izvajanje

1.Organ upravljanja lahko začne z izbiro operacije, ki predstavlja drugo fazo operacije, ki je bila izbrana za podporo v skladu z Uredbo (ES) št. 1303/2013 in ki se je v skladu s to uredbo začela izvajati, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)operacija, izbrana za podporo v skladu z Uredbo (ES) št. 1303/2013, ima dve fazi, ki ju je s finančnega vidika mogoče ločiti po ločenih revizijskih sledeh;

(b)skupni stroški operacije presegajo 10 milijonov EUR;

(c)odhodki, vključeni v zahtevek za plačilo v zvezi s prvo fazo, niso vključeni v zahtevke za plačilo v zvezi z drugo fazo;

(d)druga faza operacije je v skladu z veljavnim pravom in je upravičena do podpore iz ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada v skladu z določbami te uredbe ali uredb za posamezne sklade;

(e)država članica se zaveže, da bo v programskem obdobju dokončala in začela izvajati drugo in končno fazo v končnem poročilu o izvajanju, predloženem v skladu s členom 141 Uredbe (ES) št. 1303/2013.

2.Določbe te uredbe se uporabljajo za drugo fazo operacije.

Člen 112
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

◻ nov ukrep 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 52 . 

X podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Omejeno trajanje

–◻    veljavnost od [DD/MM]YYYY do [DD/MM]YYYY

–X    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2029 za odobritve plačil.

◻ neomejeno trajanje

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 53  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Sistemi upravljanja in kontrole

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov za financiranje izvajanja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenem sistemu notranje kontrole za njihovo ublažitev

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrole (razmerje „stroški kontrole ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

GD EMPL

GD REGIO

EMPL IN REGIO SKUPAJ

GD EMPL

GD REGIO

EMPL IN REGIO SKUPAJ