52004PC0437

Predlog UREDBA SVETA ki se nanasa na spremembo Uredbe (ES) st. 539/2001 glede mehanizma vzajemnosti

(predlozena s strani Komisije)

OBRAZLOITVENI MEMORANDUM

Uredba (ES) st. 539/2001 v členu 1(4) vsebuje mehanizem vzajemnosti, ki je namenjen za uporabo v primeru, ko neka tretja drzava, navedena na seznamu Priloge II Uredbe (pozitivni seznam), uvede vizumsko obveznost za drzavljane neke drzave članice. Mehanizem glede zadevnih tretjih drzav predvideva skupno repliko na zahtevo drzave članice "zrtve", ki se izraza v seriji zaporednih stopenj (obvestilo drzave članice, katere drzavljani morajo imeti vizume, začasna uvedba vizumske obveznosti s strani drzav članic za drzavljane zadevne tretje drzave, razen v primeru nasprotne odločitve Sveta, objava v Uradnem listu o začasnem sprejemu vizumske obveznosti, proučitev s strani Komisije vsake zahteve Sveta ali drzave članice za premestitev tretjih drzav s pozitivnega seznama na negativni seznam Uredbe).

Ta mehanizem se ne pojavi v začetnem predlogu Komisije z dne 26.1.2000, ampak izhaja iz razvoja del na Svetu. Da bi Komisija lahko upostevala zeljo drzav članic, da vzajemnost dobi operativno dimenzijo, je svojemu predlogu, spremenjenemu 21.9.2000, dodala odstavek 1(4). Predlagani mehanizem vzajemnosti, ki je odrazal in oblikoval predloge, ki so jih drzave članice izrazile Svetu, je bil na koncu skoraj v celoti vključen v Uredbo (ES) st. 539/2001, sprejeto s strani Sveta.

Skoraj tri leta po začetku veljavnosti Uredbe (ES) st. 539/2001 se mehanizem vzajemnosti ni nikoli izvedel. Treba je proučiti razloge in se v tem pogledu opirati na ugotovitve delovnega dokumenta sluzb Komisije o vzajemnosti na področju vizumov [1] ter predlagati zakonske prilagoditve.

[1] Dokument JAI-B-1(2004)1372, 18.2.2004.

Ugotovimo lahko naslednje. Čeprav za drzavljane nekaterih drzav članic ali pridruzenih drzav velja vizumska obveznost, ki so jo uvedle določene tretje drzave s pozitivnega seznama Uredbe (ES) st. 539/2001 (Zdruzene drzave/Grčija; Brunej/Avstrija, Finska, Grčija, Portugalska, Islandija; Venezuela/Finska; Gvatemala/Islandija), so se zadevne drzave vzdrzale in niso sprozile mehanizma vzajemnosti. So pa samo te drzave pooblasčene za uporabo mehanizma in se lahko popolnoma svobodno odločijo, da to storijo, ali pa ne.

Razlog za stalisče teh drzav članic je brez dvoma v dejstvu, da je mehanizem preveč tog. Njegova druga stopnja (začasno sprejetje vizumske obveznosti za zadevne tretje drzave v drzavah članicah) s svojim skoraj avtomatičnim karakterjem odvrača drzave članice od zatekanja k mehanizmu zaradi bojazni, da bodo prispevale k spodbujanju krize večje razseznosti, ali v zunanjih odnosih z udelezeno tretjo drzavo, ali pa na notranjem planu. Pravzaprav druga stopnja mehanizma ne more biti neuspesna, razen z odločitvijo Sveta s kvalificirano večino. V shemi mehanizma vzajemnosti se sprejem take odločitve obvezno analizira kot prikaz zavrnitve s strani drzave članice, da bi delovala solidarno z zadevno drzavo članico.

Ta prvi zaključek o neustreznosti mehanizma solidarnosti je se močnejsi, če upostevamo siritev Unije. Na situacijo, opisano v členu 1(4) Uredbe (ES) st. 539/2001, se bodo 1.5.2004 lahko sklicevale nove drzave članice glede tretjih drzav, ki bodo za njihove drzavljane se naprej uvajale vizumsko obveznost. Vse nove drzave članice se v pravnem smislu glede tretjih drzav lahko zatekajo k mehanizmu vzajemnosti. Nepopolnosti in tveganja mehanizma vzajemnosti, ugotovljene od 2001, na tak način dobijo posebno ostrino v kontekstu siritve ter se bolj poudarjajo nujnost ponovnega pregleda tega mehanizma.

Tak ponoven pregled nima za cilj manjse solidarnosti, ki je značilna za skupno politiko na področju vizumov z izogibanjem vzajemnosti Uredbe (ES) st. 539/2001. Vzajemnost ostaja osnovno načelo politike vizumov ter eden od referenčnih kriterijev (nastetih v uvodni izjavi (5) Uredbe), ki jih je potrebno upostevati pri določanju in spreminjanju seznamov tretjih drzav, prilozenih k Uredbi (ES) st. 539/2001. Sedanji predlog v glavnem zeli uvesti bolj prozen in bolj realističen operativni mehanizem za učinkovito uporabo. Z nepoznavanjem političnih dimenzij vzajemnosti se je sedanji mehanizem pravzaprav pokazal kot preveč maksimalističen s prestevilnimi političnimi tveganji, da bi se lahko igral koristno vlogo. Slepo privilegira povračilne ukrepe in v celoti pusča ob strani diplomatski pristop k vprasanju, in to tudi takrat, ko nobeden od kriterijev, ki urejajo določanje pozitivnih in negativnih seznamov, nima absolutne vrednosti; to določanje v bistvu poteka "po odločilni oceni od primera do primera po različnih kriterijih, vezanih zlasti na nedovoljeno priseljevanje, javni red in varnost, kot tudi na zunanje odnose Unije s tretjimi drzavami, ob upostevanju zapletenosti regionalne povezanosti in vzajemnosti".

Predlagani mehanizem namerava prav tako odpraviti osnovno napako predhodnega sistema, v katerem je sprozitev postopka izhajala iz edine zadevne drzave članice, ko je tretja drzava sprejela vizumsko obveznost. Komisija ocenjuje, da taka situacija nevzajemnosti prevzema poglavitno pomembnost v skupni politiki vizumov, ter da diskusija o tej situaciji na področju Skupnosti na način, ko se skusa najti ustrezno resitev, ne sme biti odvisna le od dobre volje ene same drzave članice. Načelo, ki mora voditi skupno politiko vizumov, je vzajemnost, oprta na solidarnost med vsemi drzavami članicami glede ukrepov, ki so uporabljeni za eno od njih. Za zagotovitev solidarnosti in zasčite interesov Skupnosti je pomembno, da se predvidi mehanizem, ki Komisiji omogoča, da razpolaga z instrumentom realnega in učinkovitega pogajanja, ki se mora skladati z globalno politiko zunanjih odnosov Unije.

Na osnovi gornjih ugotovitev Komisija predlaga mehanizem, ki bi na učinkovitejsi način zagotavljal spostovanje načela vzajemnosti, bistvenega pri skupni vizumski politiki.

Pojasnilo členov:

Člen 1:

Opombe na predlagano redakcijo člena 1(4) Uredbe (ES) st. 539/2001:

Uporaba izraza "uvedba" jasno označuje, da gre za novo situacijo, ki jo je povzročila odločitev tretjih drzav iz Priloge II, da za drzavljane ene ali več drzav članic, ki so bile pred tem oprosčene pridobivanja vizumov, uvede vizumsko obveznost. Za jasno določilo, da se mora mehanizem prav tako uporabljati pri situacijah, ki so obstajale ze pred Uredbo ter so se obstajale na datum vstopa Uredbe v veljavo, je v členu 2 predviden poseben instrument.

- Točka a):

Gre za avtomatično in transparentno podajanje informacije o situaciji nevzajemnosti. Zadevna drzava članica mora od sedaj naprej tako situacijo obvezno naznaniti.

- Točka b):

Potrebno je ukiniti sedanji instrument, ki pretirano sčiti dimenzijo povračilnega ukrepa tako, da iz njega ustvarja "normalen" odgovor, od katerega Svet lahko odstopi.

Za iskanje najprimernejse resitve 0situacijo ugotovljene nevzajemnosti je pomembno, da Komisija začne s postopki s tretjo drzavo s ciljem, da le-ta ponovno uvede oprostitev vizumov za drzavljane zadevne drzave članice. Ta vloga Komisije je skladna z dejstvom, da je izključno v pristojnosti Skupnosti, da deluje na zunanjem planu v zadevi obveze/oprostitve vizumov. Ugotovitve Komisije morajo biti predlozene Svetu v poročilu. Poročilo bi moralo biti posredovano v kratkih rokih z upostevanjem nujnosti situacije in hkrati z zagotovitvijo realnega roka za oceno okolisčin in začetek ustreznih diplomatskih postopkov s ciljem, da se ponovno uvede oprostitev vizumov.

- Točka c):

Predlagano redakcijo spodbuja zelja, da mehanizem vzajemnosti ostane blize običajnim odločitvenim shemam na tem področju. Na tak način lahko Komisija sestavi svoje poročilo Svetu s predlogom ponovne začasne uvedbe vizumske obveznosti za udelezeno tretjo drzavo. Ta začasna uvedba, ki se mora v vsakem primeru ukiniti istočasno, kot tretja drzava ukine svoj ukrep, omogoča Svetu sprejetje odločitve s kvalificirano večino. Določitev kratkega roka, v katerem mora Svet odločiti, skusa zagotoviti učinkovitost ukrepa, zasnovanega tako, da mora , če do tega pride, omogočiti hitro reakcijo glede zadevne tretje drzave, razume pa se, da gre za zasčitni ukrep, ki se bo uporabljal začasno.

- Točka d):

Moznost, da Komisija predlaga začasen ukrep, ne sme biti pogojena s predhodno predlozitvijo poročila Svetu. Mozno je, da je zaradi določenih okolisčin potrebna nujna predstavitev tega predloga začasnega ukrepa. Očitno je, da bo Komisija v obrazlozitvenem memorandumu svojega predloga obrazlozila okolisčine, ki so privedle do vrnitve k temu postopku brez predhodnega poročila. Nujnost, ki opravičuje postopek Komisije, postavlja potrebo, da se Svet izreče v kratkem roku.

- Točka e):

Ponovna uvedba vizumske obveznosti pod pogoji, predvidenimi v točki c) in d), je poseben in začasen ukrep glede na premestitev zadevne tretje drzave iz pozitivnega seznama na negativni seznam Uredbe st. 539/2001. Da se zagotovi učinkovitost reakcije glede tretje drzave v začetku situacije nevzajemnosti, je potrebno precizirati, da začasen ukrep ne vpliva na moznost za predlog take premestitve. Med drugim je potrebno tudi predvideti, da odsotnost reakcije tretje drzave na začasen ukrep v krajsem roku, ovzroči, da Komisija predlozi predlog za premestitev tretje drzave v Prilogo 1.

- Točka f):

Gre za postopke, ki se uporabijo, ko se tretja drzava odloči za ukinitev vizumske obveznosti. Shema se ponovi v točkah e) in f) sedanjega mehanizma. Vendar pa ukinitev začasne ponovne uvedbe vizumske obveznosti točno sovpada z datumom, ko stopi v veljavo ukinitev vizumske obveznosti s strani tretje drzave.

Člen 2:

Člen 2 skusa jasno določiti, da se mora mehanizem prav tako uporabljati v situaciji, kot je ugotovljena ob začetku veljavnosti Uredbe, ki obvezuje drzave članice, da naznanijo vsako uvedbo vizumov v tretji drzavi, torej v primerih, da v tem trenutku ena/več tretjih drzav iz Priloge II se ohranja vizumsko obveznost za drzavljane drzave članice. V modelu, ki je predviden za uvedbo vizumske obveznosti, je pomembno določiti natančen rok za naznanilo zadevne drzave članice. Različni načini mehanizma se uporabljajo tako za ohranjanje kot za uvedbo vizumske obveznosti.

Situacija ohranitve vizumske obveznosti ni bila obravnavana v členu 1, ker gre za specifično situacijo, ki se pojavlja ob vstopu te uredbe v veljavo. Gre za določen prehoden ukrep, ki se uporablja le ob prehodu sedanjega rezima, ki pusča udelezeni drzavi članici izbiro, da sprozi mehanizem vzajemnosti, v novi sistem, ki obvezuje vsako drzavo članico, da naznani uvedbo vizumske obveznosti s strani tretje drzave. Torej ni prostora za vključitev ohranitve vizumske obveznosti, v instrument Uredbe st. 539/2001, ki se omejuje na pokrivanje bodočih situacij uvajanja vizumske obveznosti s strani tretje drzave.

2004/141 (CNS)

Predlog UREDBA SVETA ki se nanasa na spremembo Uredbe (ES) st. 539/2001 glede mehanizma vzajemnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upostevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti točke 2 b) i) člena 62,

ob upostevanju predloga Komisije [2],

[2] UL C [...], str. [...].

ob upostevanju mnenja Evropskega parlamenta [3],

[3] UL C [...], [...], str. [...].

ob upostevanju naslednjega:

(1) Mehanizem, predviden v členu 1(4) Uredbe Sveta (ES) st. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o tretjih drzavah, kateri drzavljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja vizumov, in tretjih drzavah, katerih drzavljani so izvzeti iz vizumske obveznosti [4], se je izkazal kot neprilagojen za odgovor na situacije nevzajemnosti, v katerih tretja drzava, ki je na seznamu Priloge II te uredbe, se pravi, tretja drzava, katere drzavljani so oprosčeni vizumov, se ohranja ali uvede vizumsko obveznost za drzavljane ene ali več drzav članic. Solidarnost do drzav članic, ki prestajajo te situacije nevzajemnosti, zahteva popravo obstoječega mehanizma za zagotovitev učinkovitosti.

[4] UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

(2) Zaradi resnosti situacij nevzajemnosti je potrebno, da jih zadevna ali zadevne zadevne drzave članice obvezno naznanijo. Da dosezemo, da zadevna tretja drzava ponovno opusti vizumsko obveznost za drzavljane zadevne drzave članice, je treba predvideti mehanizem kombinacije dejanj na različnih stopnjah in različno intenzivno, ki se lahko zelo hitro uporabijo. Tako je potrebno, da Komisija brez odloga začne s postopki pri tretji drzavi, poda poročilo Svetu, ter ima v vsakem trenutku moznost, da Svetu predlaga sprejem začasne odločitve za ponovno uvedbo vizumske obveznosti za drzavljane zadevne tretje drzave. Zatekanje k taki začasni odločitvi ne sme predstavljati ovire za moznost premestitve zadevne tretje drzave v Prilogo I Uredbe (ES) st. 539/2001. Med drugim je treba predvideti časovno zvezo med začetkom veljavnosti začasnega ukrepa in morebitnim predlogom premestitve te drzave v Prilogo I.

(3) Treba je, da odločitev tretje drzave za (ponovno) uvedbo oprostitve vizumov za drzavljane ene ali več drzav članic avtomatično onemogoči začasno ponovno uvedbo vizumske obveznosti, o čemer bi odločal Svet.

(4) Zato je treba spremeniti Uredbo (ES) st. 539/2001.

(5) Treba je določiti prehoden rezim za primer, ko za drzave članice ob vstopu te uredbe v veljavo velja vizumska obveznost za tretje drzave iz Priloge II Uredbe (ES) st. 539/2001. Kar zadeva Islandijo in Norvesko, ta uredba tvori razvoj določil schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norvesko v zvezi s pridruzitvijo teh dveh drzav k povezovanju teh drzav pri izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki izhaja s področja iz člena 1, točke A Sklepa 1999/437/CE z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma.

(6) Zdruzeno Kraljestvo in Irska nista vezani z Uredbo (ES) st. 539/2001. Torej nista udelezeni pri sprejemanju te uredbe in nista vezani na njeno uporabo niti ji nista podrejeni.

(7) Ta uredba sestavlja akt, osnovan na schengenskem pravnem redu ali kar se nanj nanasa, v smislu člena 3(1) Akta o pristopu -

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 1 Uredbe (ES) st. 539/2001 se odstavek 4 zamenja z naslednjim besedilom:

"4. Uvedba vizumske obveznosti za drzavljane drzave članice s strani tretje drzave, navedene na seznamu Priloge II, privede do uporabe naslednjih določb:

a) v desetih dneh, ko tretja drzava uvede ali uporabi vizumsko obveznost, zadevna drzava članica o tem pisno obvesti Komisijo; to obvestilo je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, serija C;

b) Komisija takoj začne postopke z organi oblasti zadevne tretje drzave za ponovno uvedbo oprostitve vizumov ter, najkasneje v sestih mesecih od datuma objave obvestila, o tem poda poročilo Svetu;

c) Za zaključek svojega poročila lahko Komisija predlozi Svetu predlog začasnega ukrepa za ponovno začasno uvedbo vizumske obveznosti za drzavljane zadevne tretje drzave. Svet o tem predlogu odloči v treh mesecih s kvalificirano večino.

d) Komisija lahko brez predhodnega poročila predlozi predlog iz točke c), če oceni, da je to opravičljivo. Za ta predlog se uporabi postopek, predviden v točki c).

e) Postopek iz točk c) in d) ne vpliva na polnomočnost Komisije, da predstavi predlog spremembe te uredbe, da bi premestila zadevno tretjo drzavo v Prilogo I. V vsaki drzavi v primeru, ko je bila sprejeta odločitev o začasnem ukrepu iz točk c) in d), Komisija predlozi predlog spremembe te uredbe najkasneje sest mesecev po začetku veljavnosti začasnega ukrepa.

f) Če tretja drzava ukine vizumsko obveznost, drzava članica o tej ukinitvi obvesti Komisijo. To obvestilo je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, serija C. Morebitna ponovna začasna uvedba vizumske obveznosti, uvedena v skladu s točko c), se avtomatično razveljavi na dan ukinitve vizumske obveznosti s strani zadevne tretje drzave;

Člen 2

Drzave članice, katerih drzavljani so na datum začetka veljavnosti te uredbe obvezani pridobiti vizum s strani tretje drzave iz Priloge II Uredbe (ES) st. 539/2001, o tem pisno obvestijo Komisijo v desetih dneh od začetka veljavnosti. Obvestilo je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, serija C.

Uporabljajo se določbe točk b) do f) člena 1(4) Uredbe (ES) st. 539/2001, kot je spremenjena s to Uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh drzavah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, [...]

Za Svet

Predsednik

[...]