3.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 260/20

(1)

Da bi pomagala doseči cilje iz členov 14 in 158 Pogodbe ter državljanom Evropske unije, gospodarskim subjektom ter regionalnim in lokalnim skupnostim omogočila v polni meri izkoristiti vzpostavitev območja brez notranjih meja, v skladu s členom 154 Pogodbe Skupnost prispeva k vzpostavljanju in razvoju vseevropskih omrežij z dejavnostmi za spodbujanje njihove medsebojne povezljivosti, interoperabilnosti in dostopnosti do teh omrežij.

(2)

Svet je v svojih sklepih z dne 1. decembra 2005 o sporočilu Komisije z naslovom „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ poudaril, da so bolj osredotočene, učinkovite in povezane politike glede informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na evropski in nacionalni ravni bistvene za dosego ciljev gospodarske rasti in produktivnosti. Komisija je bila povabljena, naj spodbuja učinkovito uporabo IKT v javnih storitvah z izmenjavo izkušenj in naj razvija skupne pristope glede ključnih vprašanj, kot sta interoperabilnost in učinkovita uporaba odprtih standardov.

(3)

Evropski parlament je v svoji resoluciji o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje z dne 14. marca 2006 zahteval, naj se več pozornosti nameni vprašanjem interoperabilnosti in najboljših praks pri elektronskih storitvah javnega sektorja za državljane in podjetja, pri čemer je najpomembnejši cilj spodbujanje prostega in neoviranega gibanja, namestitve ter zaposlovanja državljanov v državah članicah. Prav tako je Evropski parlament pozval države članice, naj izvajajo pobude in programe i2010 v okviru reforme svojih javnih uprav, da bi zagotovile boljše, učinkovitejše in lažje dostopne storitve za svoja mala in srednja podjetja ter svoje državljane.

(4)

V ministrski deklaraciji iz Manchestra z dne 24. novembra 2005 so se ministri, odgovorni za politike IKT, med drugim dogovorili za medsebojno sodelovanje in sodelovanje s Komisijo pri učinkovitejši izmenjavi obstoječih orodij, enotnih specifikacij, standardov in rešitev ter pri spodbujanju skupnega razvoja rešitev, kadar je to potrebno.

(5)

V ministrski deklaraciji iz Lizbone z dne 19. septembra 2007 so ministri povabili Komisijo, naj med drugim olajša sodelovanje med državami članicami in Komisijo, da bi se opredelila, razvijala, izvajala in spremljala čezmejna in čez-sektorska interoperabilnost, ter navedli, da bi morala prihodnja zakonodaja Skupnosti predvsem predvideti in oceniti vpliv te interoperabilnosti na preoblikovanje infrastrukture in storitev IKT.

(6)

Zaradi hitrega razvoja IKT obstaja nevarnost, da se države članice odločijo za različne ali nezdružljive rešitve in da lahko nastanejo nove e-ovire, ki bi ovirale pravilno delovanje notranjega trga in z njim povezanih prostih pretokov. To bi lahko negativno vplivalo na odprtost in konkurenčnost trgov ter na zagotavljanje nekaterih gospodarskih ali negospodarskih storitev splošnega interesa za državljane in podjetja. Države članice in Komisija bi morale povečati prizadevanja, da se izognejo razdrobljenosti trga, dosežejo interoperabilnost in spodbujajo skupaj dogovorjene rešitve IKT, medtem ko zagotavljajo ustrezno upravljanje.

(7)

Državljani in podjetja bi ravno tako imeli koristi od skupnih, večkrat uporabnih in interoperabilnih rešitev ter interoperabilnih upravnih zalednih postopkov, saj bi takšne rešitve in postopki spodbujali učinkovito in zmogljivo zagotavljanje javnih storitev državljanom in podjetjem prek meja in sektorjev.

(8)

Potrebna so stalna prizadevanja za zagotavljanje čezmejne in čez-sektorske interoperabilnosti, za izmenjavo izkušenj, uvajanje in vzdrževanje enotnih ali skupnih pristopov, specifikacij, standardov in rešitev ter za ocenjevanje posledic zakonodaje Skupnosti na IKT, da bi podprli zmogljivo in učinkovito čezmejno sodelovanje, med drugim pri izvajanju te zakonodaje, ob hkratnem zmanjševanju upravnih bremen in stroškov.

(9)

Za uspešno spopadanje s temi izzivi bi bilo treba taka prizadevanja uresničevati v tesnem sodelovanju, usklajevanju in dialogu med Komisijo in državami članicami ob tesnem medsebojnem vplivanju s sektorji, odgovornimi za izvajanje politik Evropske unije, in po potrebi z drugimi zainteresiranimi stranmi ob ustreznem upoštevanju prednostnih nalog in jezikovne raznolikosti Evropske unije ter oblikovanja skupnih pristopov do bistvenih vprašanj, kot sta interoperabilnost ter učinkovita uporaba odprtih standardov.

(10)

V skladu s Sklepom 2004/387/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o interoperabilnem zagotavljanju vseevropskih e-vladnih storitev javnim upravam, podjetjem in državljanom (IDABC) (4), s katerim se od Komisije zahteva, naj opredeli mehanizme za zagotovitev finančne in operativne trajnosti infrastrukturnih storitev, bi bilo treba infrastrukturne storitve trajnostno vzdrževati in upravljati. Za take infrastrukturne storitve so se države članice dogovorile med izvajanjem Odločbe št. 1719/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o nizu smernic, vključno z opredelitvijo projektov skupnega interesa, za čezevropska omrežja za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA) (5) in Sklepa št. 1720/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o sprejemu niza dejavnosti in ukrepov za zagotavljanje medobratovalnosti in dostopa do čezevropskih omrežij za elektronsko izmenjavo podatkov med upravami (IDA) (6) ter med izvajanjem programa IDABC in drugih ustreznih programov.

(11)

Program IDABC se bo končal 31. decembra 2009, nasledil pa naj bi ga program Skupnosti za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave (program ISA), ki ustreza zgoraj navedenim izzivom.

(12)

Program ISA naj bi temeljil na izkušnjah pridobljenih s programoma IDA in IDABC. Upoštevati bi bilo treba tudi ugotovitve iz ocene programa IDABC, ki zadevajo ustreznost, zmogljivost, učinkovitost, uporabnost in skladnost navedenega programa. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti potrebam, ki so jih izrazili uporabniki. Dokazano je, da lahko usklajen pristop z enotnimi rešitvami ali rešitvami v skupni uporabi, ki se uvedejo in upravljajo v sodelovanju z državami članicami, prispeva k hitrejšemu zagotavljanju kakovostnejših rezultatov in ustreza upravnim zahtevam. Te dejavnosti v okviru programov IDA in IDABC so že pomembno prispevale k zagotavljanju interoperabilnosti v podporo elektronski izmenjavi informacij med evropskimi javnimi upravami, njihovi pozitivni učinki pa so se razširili tudi na enotni trg in to se še nadaljuje.

(13)

Da bi se izognili razdrobljenosti in zagotovili celosten pristop, bi bilo treba pri določanju prednostnih nalog za program ISA ustrezno upoštevati evropsko strategijo interoperabilnosti in evropski okvir interoperabilnosti.

(14)

Rešitve, ki se uvedejo in upravljajo v okviru programa ISA, bi morale temeljiti na povpraševanju in v največji možni meri pripadati skladnemu ekosistemu storitev, ki pospešujejo sodelovanje med evropskimi javnimi upravami, ter zagotavljati, pospeševati ali omogočati čezmejno in čez-sektorsko interoperabilnost.

(15)

Program ISA bi moral zagotoviti razpoložljivost skupnih okvirov, enotnih storitev in generičnih orodij v podporo čezmejnemu in čez-sektorskemu sodelovanju med evropskimi javnimi upravami ter podpirati sektorje pri ocenjevanju posledic zakonodaje Skupnosti na IKT in načrtovanju izvajanja ustreznih rešitev.

(16)

Skupni okviri bi morali med drugim vsebovati enotne specifikacije, smernice in metodologije ter skupne strategije. Ti okviri bi morali ustrezati zahtevam obstoječe zakonodaje Skupnosti.

(17)

Ob zagotavljanju upravljanja in izboljševanja obstoječih skupnih storitev, vzpostavljenih v skladu s programoma IDA in IDABC ter na podlagi drugih podobnih pobud, bi moral program ISA podpirati vzpostavljanje, industrializacijo, delovanje in izboljševanje novih skupnih storitev v odgovor na nove potrebe in zahteve.

(18)

Ob upoštevanju vloge lokalnih in regionalnih uprav pri zagotavljanju učinkovitega delovanja in interoperabilnosti evropskih javnih uprav je pomembno, da rešitve upoštevajo potrebe lokalnih in regionalnih uprav.

(19)

Ob zagotavljanju izboljševanja obstoječih večkrat uporabnih generičnih orodij, vzpostavljenih v skladu s programoma IDA in IDABC ter na podlagi drugih podobnih pobud, bi moral program ISA podpirati vzpostavljanje, zagotavljanje in izboljševanje novih večkrat uporabnih generičnih storitev kot odgovor na nove potrebe ali zahteve, vključno s tistimi, ki so bile ugotovljene z oceno vpliva zakonodaje Skupnosti na IKT.

(20)

Pri uvajanju, izboljševanju ali upravljanju skupnih rešitev bi moral program ISA, kadar je to primerno, graditi na izmenjavi izkušenj in rešitev ter na izmenjavi in spodbujanju dobrih praks ali pa bi ga moralo to spremljati. V tem smislu bi bilo treba spodbujati skladnost z evropskim okvirom interoperabilnosti ter odprtost pri standardih in specifikacijah.

(21)

Rešitve, vzpostavljene in upravljane v okviru programa ISA, bi morale temeljiti na načelu tehnološke nevtralnosti in prilagodljivosti, da se državljanom, podjetjem in upravam zagotovi tudi prosta izbira tehnologije, ki jo bodo uporabljali.

(22)

Pri vseh dejavnostih, ki jih zajema program ISA, bi bilo treba upoštevati načela varnosti, zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

(23)

Čeprav bi se pri dejavnostih v okviru programa ISA morala spodbujati udeležba vseh držav članic, lahko dejavnost sproži določeno število držav članic. Države članice, ki niso vključene v take dejavnosti, bi bilo treba spodbujati, da se priključijo pozneje.

(24)

Program ISA bi moral prispevati k izvajanju morebitnih nadaljevalnih pobud i2010, pri tem pa, da bi se izognili podvajanju prizadevanj, upoštevati druge programe Skupnosti na področju IKT, predvsem Podporni program izvajanju politike IKT Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013), kot je določen v Sklepu št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(25)

Sodelovanje z zasebnim sektorjem in drugimi subjekti je že pokazalo na svojo učinkovitost in dodano vrednost. Zato bi bilo treba iskati sinergije s temi zainteresiranimi stranmi, da bi, kadar je to primerno, dali prednost rešitvam, ki so na voljo na trgu in jih ta tudi podpira. Pri tem bi bilo treba spodbujati nadaljevanje sedanje prakse organiziranja konferenc, delavnic in drugih srečanj za sodelovanje z zainteresiranimi stranmi. Uporabo elektronskih platform bi bilo treba še naprej spodbujati. Prav tako bi bilo treba uporabiti vsa druga ustrezna sredstva za ohranjanje stikov s temi zainteresiranimi stranmi.

(26)

Program ISA bi bilo treba izvajati v skladu s pravili Skupnosti o javnih naročilih.

(27)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(28)

Program ISA bi bilo treba redno spremljati in ocenjevati, da se omogočijo prilagoditve.

(29)

Spodbujati bi bilo treba mednarodno sodelovanje in glede tega bi moral biti program ISA odprt tudi za sodelovanje držav Evropskega gospodarskega prostora in držav kandidatk. Spodbujati bi bilo treba tudi sodelovanje z drugimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ali organi, predvsem v okviru Evro-sredozemskega partnerstva in vzhodnega partnerstva, ter s sosednjimi državami, predvsem državami Zahodnega Balkana in državami črnomorske regije.

(30)

Treba bi bilo dalje raziskati možnost uporabe predpristopnih sredstev za spodbujanje udeležbe držav kandidatk v programu ISA ter možnost, da bi strukturni skladi in uporabniki sofinancirali uporabo enotnih okvirov in generičnih orodij, ki jih je vzpostavil ali izboljšal program ISA.

(31)

Da bi zagotovili dobro upravljanje finančnih virov Skupnosti in se izognili nepotrebnemu povečevanju količine opreme, ponavljanju preiskav in različnim pristopom, bi moralo biti mogoče, da se pri pobudah, ki niso pobude Skupnosti, uporabljajo rešitve, vzpostavljene ali upravljane s programom ISA, če to ne pomeni stroškov za splošni proračun Evropske unije in če ni ogrožen glavni cilj Skupnosti v zvezi z rešitvijo.

(32)

S tem sklepom se za večletni program določi finančni okvir, ki bo glavna referenčna točka v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9), za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom. Ta okvir bi moral zajemati tudi odhodke, povezane s pripravljalnimi, nadzornimi, kontrolnimi, revizijskimi in ocenjevalnimi ukrepi, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, in predvsem s študijami, srečanji izvedencev, ukrepi za obveščanje in objavljanje, stroški, povezanimi s sistemi in omrežji IKT za izmenjavo in obdelavo informacij, skupaj z vsemi drugimi izdatki za tehnično in upravno podporo, ki bi jih Komisija lahko imela zaradi upravljanja programa.

(33)

Ker ciljev tega sklepa, in sicer omogočanja učinkovitega in zmogljivega elektronskega čezmejnega in čez-sektorskega sodelovanja med evropskimi javnimi upravami, ki bo omogočalo zagotavljanje elektronskih javnih storitev v podporo izvajanju politik in dejavnosti Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker je zaradi obsega in učinkov predlagane dejavnosti te cilje mogoče učinkoviteje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

„interoperabilnost“ pomeni zmožnost neenakih in različnih organizacij, da sodelujejo pri vzajemno koristnih in dogovorjenih skupnih ciljih, ki vključujejo izmenjavo informacij in znanja med organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, z izmenjavo podatkov med zadevnimi sistemi IKT;

(b)

„rešitve“ pomeni skupne okvire, enotne storitve in generična orodja;

(c)

„skupni okviri“ pomeni strategije, specifikacije, metodologije, smernice ter podobne pristope in dokumente;

(d)

„enotne storitve“ pomeni operativne aplikacije in infrastrukture generične narave, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov po področjih politike;

(e)

„generična orodja“ pomeni referenčne platforme, skupne platforme in platforme za sodelovanje, skupne komponente in podobne sestavne elemente, ki izpolnjujejo skupne zahteve uporabnikov na različnih področjih politike;

(f)

„dejavnost“ pomeni študije, projekte in spremljevalne ukrepe;

(g)

„spremljevalni ukrepi“ pomeni strateške ukrepe in ukrepe za osveščanje, ukrepe v podporo upravljanju programa ISA ter ukrepe v zvezi z izmenjavo izkušenj in izmenjavo in spodbujanjem dobrih praks.

(a)

vzpostavljanje in izboljševanje skupnih okvirov v podporo čezmejne in čez-sektorske interoperabilnosti;

(b)

oceno posledic predlagane ali sprejete zakonodaje Skupnosti na IKT ter načrtovanje uvedbe sistemov IKT v podporo izvajanju take zakonodaje;

(c)

upravljanje in izboljševanje obstoječih enotnih storitev ter uvajanje, industrializacijo, delovanje in izboljševanje novih enotnih storitev, tudi interoperabilnosti ključnih javnih infrastruktur (PKI);

(d)

izboljševanje obstoječih večkrat uporabnih generičnih orodij ter vzpostavljanje, zagotavljanje in izboljševanje novih večkrat uporabnih generičnih orodij.

(a)

tehnološka nevtralnost in prilagodljivost;

(b)

odprtost;

(c)

ponovna uporaba;

(d)

zasebnost in varstvo osebnih podatkov; in

(e)

varnost.

(a)

fazo zasnove, ki pripelje do oblikovanja projektne listine;

(b)

fazo izvedbe, ki se zaključi s poročilom o izvedbi; in

(c)

operativno fazo, ki se začne, ko je rešitev na voljo za uporabo.

(a)

obsega, ciljev in problema ali priložnosti, vključno s pričakovanimi upravičenci in koristmi rešitve ter količinskimi in kakovostnimi kazalniki za merjenje teh koristi;

(b)

pristopa, vključno z organizacijskimi vidiki projekta, kot so faze, rezultati in mejniki, ter ukrepov za spodbujanje večjezične komunikacije;

(c)

zainteresiranih strani in uporabnikov ter s tem povezanih struktur upravljanja;

(d)

podrobnosti rešitve, vključno z njeno skladnostjo z drugimi rešitvami in odvisnostjo od njih, razčlenitvijo pričakovanih stroškov, časovno razporeditvijo in zahtevami ter oceno skupnih stroškov lastništva, skupaj z morebitnimi letnimi stroški poslovanja;

(e)

značilnosti rešitve; in

(f)

omejitev, vključno z zahtevami glede varnosti in varstva podatkov.

(a)

obsega, ciljev in problema ali priložnosti, merjenih na podlagi projektne listine;

(b)

učinkovitosti projekta, vključno z meritvijo dosežkov, nastalimi stroški, dejansko časovno razporeditvijo in zahtevami glede na projektno listino, analizo pričakovane donosnosti naložbe ter skupnimi stroški lastništva, skupaj z letnimi stroški poslovanja;

(c)

organizacijskih vidikov, vključno s primernostjo uporabljene strukture upravljanja, in, kadar je to primerno, priporočili za strukturo upravljanja po izvedbi;

(d)

kadar je primerno, predlaganega načrta za razvoj rešitve do operativne faze in kazalnikov ravni storitev; in

(e)

razpoložljivega gradiva za končne uporabnike in za tehnično podporo.

(a)

opis obsega, ciljev, problema ali priložnosti, vključno s pričakovanimi upravičenci in koristmi ter organizacijskim in tehničnim pristopom;

(b)

razčlenitev pričakovanih stroškov in, kadar je primerno, mejnikov, ki naj bi bili doseženi.

(a)

za začetek študije, spremljevalnega ukrepa ali faze zasnove projekta je mejnik vključitev dejavnosti v tekoči delovni program;

(b)

za začetek faze izvedbe projekta, projektna listina;

(c)

za začetek nadaljnje operativne faze projekta, poročilo o izvedbi.