EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32002R2012

Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

UL L 311, 14.11.2002, p. 3–8 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/04/2020

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2002/2012/oj

32002R2012



Uradni list L 311 , 14/11/2002 str. 0003 - 0008


Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002

z dne 11. novembra 2002

o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti tretjega odstavka člena 159 in člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1]

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju resolucije Odbora regij [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V primeru večje nesreče mora Skupnost izkazati solidarnost s prebivalstvom v zadevnih regijah z zagotovitvijo finančne pomoči, da prispeva k čim hitrejši vzpostavitvi običajnih pogojev za življenje v prizadetih regijah. To pomoč je treba uporabiti zlasti v primeru naravnih nesreč.

(2) Obstoječi instrumenti ekonomske in socialne kohezije omogočajo financiranje preventivnih ukrepov in obnovo poškodovane infrastrukture. Vendar je treba predvideti tudi dodatni instrument, različen od obstoječih instrumentov Skupnosti, ki bo omogočal hitro in učinkovito ukrepanje Skupnosti, da bo brez odlašanja pomagala mobilizirati službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih za zadovoljevanje neposrednih potreb prebivalstva in kratkoročno obnovo poškodovane ključne infrastrukture, da se tako omogoči ponovni zagon gospodarskih dejavnosti v prizadetih regijah.

(3) Evropska unija mora prav tako izkazati solidarnost z državami, ki se trenutno pogajajo o pristopu. Za razširitev te uredbe na te države se uporabi člen 308 Pogodbe.

(4) Pomoč Skupnosti mora dopolnjevati ukrepe zadevnih držav in biti uporabljena za kritje dela javnih izdatkov, namenjenih za odpravljanje škode, ki jo je povzročila večja nesreča.

(5) V skladu z načelom subsidiarnosti se mora pomoč tega instrumenta omejiti na večje nesreče, ki resno vplivajo na pogoje za življenje, naravno okolje ali gospodarstvo.

(6) "Večja nesreča" v smislu te uredbe pomeni vsako nesrečo, ki vsaj v eni zadevni državi povzroči pomembno škodo, izraženo v denarnem znesku ali odstotku bruto nacionalnega dohodka (BND). Za odobritev pomoči ob nesrečah, ki so sicer pomembne, vendar ne dosegajo zahtevanega minimuma, jo je v izjemnih okoliščinah mogoče odobriti, kadar je ista nesreča prizadela sosednjo državo, upravičeno do pomoči, ali kadar večji del prebivalstva v določeni regiji prizadene nesreča, ki resno in trajno vpliva na pogoje za življenje.

(7) Ukrepanje Skupnosti ne sme razbremeniti odgovornosti tretjih oseb, ki so na podlagi načela "plača povzročitelj obremenitve" v prvi vrsti odgovorne za škodo, ki so jo povzročile, ali odvrniti države članice ali Skupnosti od preventivnih ukrepov.

(8) Ta instrument mora omogočati sprejemanje hitrih odločitev za čim hitrejšo dodelitev posebnih finančnih sredstev in njihovo uporabo. Upravni postopki morajo biti ustrezno prilagojeni in omejeni na nujno potrebni minimum. V ta namen so Evropski parlament, Svet in Komisija 7. novembra 2002 sklenili Medinstitucionalni sporazum o financiranju Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki dopolnjuje Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka.

(9) Za državo upravičenko pomoči je lahko zaželeno, da se v okviru svojega posebnega ustavnega, institucionalnega, pravnega ali finančnega sistema poveže z regionalnimi ali lokalnimi organi glede sklepanja in uporabe izvedbenih dogovorov; država upravičenka pomoči v vseh primerih ostaja odgovorna za izvedbo pomoči ter upravljanje in nadzor ukrepov, ki se podpirajo s sredstvi Skupnosti.

(10) Podrobna pravila za uporabo tega instrumenta je treba prilagoditi nujnosti razmer.

(11) Ukrepi, ki se financirajo s tem instrumentom, ne smejo za isti namen prejemati pomoči v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada [5], Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih [6], Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb [7], Uredbe Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18. decembra 1989 o gospodarski pomoči Republiki Madžarski in Ljudski republiki Poljski [8], Uredbe Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999 o vzpostavitvi instrumenta predpristopnih strukturnih politik [9], Uredbe Sveta (ES) št. 1268/1999 z dne 21. junija 1999 o podpori Skupnosti za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja v državah prosilkah srednje in vzhodne Evrope v predpristopnem obdobju [10], Uredbe Komisije (ES) 2760/98 z dne 18. decembra 1998 o izvajanju programa o čezmejnem sodelovanju v okviru programa Phare [11], Uredbe Sveta (ES) št. 1266/1999 z dne 21. junija 1999 o usklajevanju pomoči za države prosilke v okviru predpristopne strategije in o spremembi Uredbe (EGS) št. 3906/89 [12], Uredbe Sveta (ES) št. 555/2000 z dne 13. marca 2000 o izvajanju ukrepov v okviru predpristopne strategije za Republiko Ciper in Republiko Malto [13] ali Uredbe Sveta ES št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij [14]; za škodo, ki se odpravlja z instrumenti Skupnosti ali mednarodnimi instrumenti za povračilo določene škode, se za isti namen ne sme prejeti pomoči po tem instrumentu.

(12) Pri izvajanju finančne pomoči Skupnosti je potrebna največja preglednost in ustrezno spremljanje uporabe sredstev.

(13) Potrebno je preudarno finančno poslovanje, da se zagotovi možnost ukrepanja Skupnosti, če se v istem letu zgodi več večjih nesreč.

(14) V izjemnih primerih in ob upoštevanju razpoložljivosti finančnih sredstev tega finančnega instrumenta v letu, ko se zgodi nesreča, je treba predvideti možnost dodatnih nepovratnih sredstev tega instrumenta iz sredstev sklada za naslednje leto.

(15) Določiti je treba skrajni rok za porabo odobrene finančne pomoči in predvideti, da države upravičenke upravičijo uporabo pomoči, ki so jo prejele. Prejeto pomoč, ki je bila naknadno izterjana od tretjih oseb ali je presegala končno vrednost škode, je treba vrniti.

(16) Na podlagi izjemnih okoliščin so do pomoči tega instrumenta upravičene države, ki jih prizadenejo nesreče od poletja 2002 dalje.

(17) Za zagotovitev hitre pomoč državam, ki so jih prizadele nedavne poplave, je sprejetje tega instrumenta zelo nujno; zato je treba odobriti izjemo glede šesttedenskega roka, ki ga imajo nacionalni parlamenti za preučitev po točki 3 dela I Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ustanovi se Solidarnosti sklad Evropske unije, v nadaljnjem besedilu "sklad", da se Skupnosti v izrednih razmerah pod pogoji iz te uredbe omogoči hitro, učinkovito in fleksibilno odzivanje.

Člen 2

1. Na zahtevo države članice ali države, ki se z Evropsko unijo pogaja o pristopu, v nadaljnjem besedilu "države upravičenke", je pomoč iz sklada mogoče uporabiti zlasti ob večji naravni nesreči, ki se zgodi na ozemlju navedene države, ki resno vpliva na pogoje za življenje, naravno okolje ali gospodarstvo v eni regiji ali več ali v eni državi ali več.

2. "Večja nesreča" v smislu te uredbe pomeni kakršno koli nesrečo, ki vsaj v eni zadevni državi povzroči škodo, ocenjeno na več kakor 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2002 ali več kakor 0,6 % njenega BND.

Izjemoma lahko pomoč iz sklada dobi tudi sosednja država članica ali država, ki se z Evropsko unijo pogaja o pristopu, ki jo je prizadela ista nesreča.

Vendar lahko v izjemnih okoliščinah regija prav tako prejme pomoč iz sklada, čeprav kvantitativna merila iz prvega pododstavka niso izpolnjena, kadar to regijo prizadene neobičajna nesreča, zlasti naravna, ki prizadene večji del prebivalstva ter resno in trajno vpliva na pogoje za življenje in gospodarsko stabilnost regije. Skupna letna pomoč po tem pododstavku je omejena na največ 7,5 % skupnega letnega zneska, ki ga ima sklad na voljo. Posebna pozornost bo namenjena oddaljenim ali izoliranim regijam, kot so otoške in najbolj oddaljene regije, opredeljene v členu 299(2) Pogodbe. Komisija preuči vse vloge, ki so ji predložene na podlagi tega pododstavka, zelo strogo.

Člen 3

1. Pomoč iz sklada ima obliko nepovratnih sredstev. Državi upravičenki se za posamezno priznano nesrečo odobrijo enkratna nepovratna sredstva.

2. Cilj sklada je dopolnjevati ukrepe zadevnih držav in kriti del njihovih javnih izdatkov, da se državi upravičenki pomaga pri izvedbi naslednjih bistvenih nujnih ukrepov, glede na vrsto nesreče:

(a) takojšnji usposobitvi infrastrukture in naprav na področju energetike, vode in odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;

(b) zagotovitvi začasne nastanitve in financiranju reševalnih služb za zadovoljitev neposrednih potreb prizadetega prebivalstva;

(c) takojšnji zagotovitvi preventivneinfrastrukture in ukrepov za takojšnjo zaščito kulturne dediščine;

(d) takojšnji ureditvi prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli.

3. Plačila iz sklada so načeloma omejena na financiranje ukrepov za odpravljanje škod, proti katerim se ni mogoče zavarovati, in se jih v skladu s členom 8 vrne, če stroške odpravljanja škode pozneje krije tretja oseba.

Člen 4

1. Država članica čim prej in najpozneje v desetih tednih od nastanka prve škode, ki jo je povzročila nesreča, predloži Komisiji vlogo za pomoč iz sklada in vse razpoložljive podatke, med drugim o naslednjih dejavnikih:

(a) skupni škodi, ki jo je povzročila nesreča, in posledicah za zadevno prebivalstvo in gospodarstvo;

(b) ocenjenih stroških ukrepov iz člena 3;

(c) kakršnih koli drugih virih financiranja Skupnosti;

(d) kakršnih koli drugih virih nacionalnega ali mednarodnega financiranja, vključno z javnim in privatnim zavarovanjem, ki bi lahko prispevali k pokrivanju stroškov odpravljanja škode.

2. Komisija na podlagi teh podatkov in morebitnih pojasnil zadevne države oceni, ali so pogoji za pridobitev pomoči iz sklada izpolnjeni, in v okviru razpoložljivih finančnih sredstev čim prej določi predlagani znesek nepovratnih sredstev. Prvega oktobra vsako leto mora biti še vedno na voljo najmanj ena četrtina letnega zneska, da bi se lahko krile potrebe, ki bi nastale do konca leta.

Komisija zagotovi pravično obravnavanje vlog, ki jih predložijo države.

3. Komisija predloži organu, pristojnemu za proračun, predloge, potrebne za odobritev ustreznih odobrenih pravic. Ti predlogi vključujejo vse razpoložljive podatke iz odstavka 1 in vse druge pomembne informacije, ki jih ima Komisija, dokazilo, da so pogoji iz člena 2 izpolnjeni, ter utemeljitev predlaganih zneskov.

4. Ko da organ, pristojen za proračun, odobrene pravice na voljo, Komisija sprejme odločbo o nepovratnih sredstvih in izplača ta nepovratna sredstva državi upravičenki takoj po podpisu sporazuma iz člena 5 in v enkratnem znesku.

5. Upravičenost do izdatkov se začne z datumom iz odstavka 1.

Člen 5

1. Komisija in država upravičenka skleneta sporazum o izvajanju odločbe o nepovratnih sredstvih v skladu s posebnim ustavnim, institucionalnim, pravnim ali finančnim sistemom države upravičenke in Skupnosti. Ta sporazum opisuje zlasti vrste in kraje izvajanja ukrepov, ki se financirajo iz sklada.

2. Komisija zagotovi, da enake obveznosti, ki jih prevzemajo države članice po tej uredbi, prevzamejo tudi države, ki se pogajajo o pristopu v Evropsko unijo, v okviru ustreznih sporazumov in instrumentov.

3. Za izbiro posameznih ukrepov in uporabo nepovratnih sredstev v okviru sporazuma je v skladu s pogoji te uredbe, odločbo o nepovratnih sredstvih in sporazumom pristojna država upravičenka. Država upravičenka izvršuje to odgovornost brez poseganja v odgovornost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije in v skladu z določbami finančnih uredb, ki se uporabljajo za skupno ali decentralizirano upravljanje.

Člen 6

1. Država upravičenka je odgovorna za koordiniranje prispevka sklada z ukrepi iz člena 3 na eni strani ter s pomočjo Evropske investicijske banke (EIB) in drugih finančnih instrumentov na drugi.

2. Ukrepi, ki dobivajo pomoč po tej uredbi, ne dobivajo pomoči iz skladov in instrumentov, ki jih urejajo uredbe (ES) št. 1164/94, (ES) št. 1260/1999, (ES) št. 1257/1999, (ES) št. 1267/1999, (ES) št. 1268/1999, (EGS) št. 3906/89, (ES) št. 2760/98, (ES) št. 555/2000 in (ES) št. 2236/95, ter so v skladu z Uredbo (ES) št. 1266/1999. Država upravičenka zagotovi upoštevanje te določbe.

3. Za škodo, ki se odpravlja z instrumenti Skupnosti ali mednarodnimi instrumenti za povračilo določene škode, se za isti namen ne sme prejeti pomoči iz sklada.

Člen 7

Ukrepi, ki jih financira sklad, so v skladu z določbami Pogodbe in instrumentov, sprejetih na njeni podlagi, s politikami in ukrepi Skupnosti ter instrumenti predpristopne pomoči.

Člen 8

1. Nepovratna sredstva je treba porabiti v enem letu od datuma, ko Komisija izplača nepovratna sredstva. Del nepovratnih sredstev, ki v tem roku ni porabljen, država upravičenka pod pogoji iz te uredbe vrne Komisiji.

Države upravičenke si prizadevajo za vsako mogoče povračilo škode od tretjih oseb.

2. Država upravičenka najpozneje v šestih mesecih po izteku enoletnega roka od datuma izplačila nepovratnih sredstev predloži poročilo o finančnem izvajanju nepovratnih sredstev z utemeljitvijo izdatkov, v katerem navede morebitne druge vire financiranja, ki jih je prejela za zadevne ukrepe, vključno s plačili zavarovalnine in povračili škode od tretjih oseb. V poročilu so podrobno navedeni preventivni ukrepi, ki jih je država upravičenka uvedla ali predlagala, da bi omejila škodo in čim bolj preprečila ponovitev podobnih nesreč.

Ob koncu tega postopka Komisija zaključi pomoč iz sklada.

3. Če stroške odpravljanja škode pozneje krije tretja oseba, Komisija zahteva, da država upravičenka vrne ustrezni znesek nepovratnih sredstev.

Člen 9

V vlogah za pomoč in odločbah o odobritvi pomoči iz sklada, pa tudi v finančnih sporazumih, poročilih in vseh drugih s tem povezanih dokumentih so vsi zneski izraženi v evrih.

Člen 10

1. V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki jih ima sklad na voljo v letu, ko se zgodi nesreča, ne zadostujejo za kritje zneska pomoči, za katerega organ za izvrševanje proračuna meni, da je potreben, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz sredstev sklada za naslednje leto. Zgornjo mejo letnega proračuna sklada v letu, ko se zgodi nesreča, in v naslednjem letu je treba spoštovati v vsakem primeru.

2. Če je zaradi novih elementov ocena nastale škode znatno nižja, Komisija zahteva, da država upravičenka vrne ustrezni znesek nepovratnih sredstev.

Člen 11

Odločbe o financiranju ter vsi sporazumi in pogodbe, sprejeti na njihovi podlagi, so podvrženi pregledom Komisije preko Urada za boj proti goljufijam (OLAF) in pregledom na kraju samem, ki jih po ustreznih postopkih izvedeta Komisija in Računsko sodišče.

Člen 12

Komisija do 1. julija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o dejavnostih sklada v preteklem letu. To poročilo vsebuje zlasti informacije v zvezi s členi 3, 4 in 8.

Člen 13

Ne glede na rok, predviden v členu 4(1), lahko države članice in države, ki se z Evropsko unijo pogajajo o pristopu in ki jih od 1. avgusta 2002 prizadenejo nesreče v smislu člena 2, zaprosijo za pomoč iz sklada v dveh mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 14

Svet na predlog Komisije pregleda to uredbo najpozneje do 31. decembra 2006.

Člen 15

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. novembra 2002

Za Svet

Predsednik

B. Mikkelsen

[1] Predlog Komisije z dne 20. septembra 1999 (še ni objavljen v Uradnem listu).

[2] Mnenje z dne 10. oktobra 2002 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] Mnenje z dne 24. oktobra 2002 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] Resolucija z dne 10. oktobra 2002 (še ni objavljena v Uradnem listu).

[5] UL L 130, 25.5.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1265/1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 62).

[6] UL L 161, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1447/2001 (UL L 198, 21.7.2001, str. 1).

[7] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[8] UL L 375, 23.12.1989, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2500/2001 (UL L 342, 27.12.2001, str. 1).

[9] UL L 161, 26.6.1999, str. 73. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2500/2001 (UL L 342, 27.12.2001, str. 1).

[10] UL L 161, 26.6.1999, str. 87. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2500/2001 (UL L 342, 27.12.2001, str. 1).

[11] UL L 345, 19.12.1998, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1596/2002 (UL L 240, 7.9.2002, str. 33).

[12] UL L 161, 26.6.1999, str. 68.

[13] UL L 68, 16.3.2000, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2500/2001 (UL L 342, 27.12.2001, str. 1).

[14] UL L 228, 23.9.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1655/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 197, 29.7.1999, str. 1).

--------------------------------------------------

Top