32001L0110

Direktiva Sveta 2001/110/ES

z dne 20. decembra 2001

o medu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Nekatere vertikalne direktive s področja živil je treba v skladu s sklepi Evropskega sveta v Edinburghu dne 11. in 12. decembra 1992, ki jih je potrdil Evropski svet v Bruslju dne 10. in 11. decembra 1993, poenostaviti tako, da se upoštevajo samo glavne zahteve, katerim morajo ustrezati proizvodi iz navedenih direktiv, da so lahko ti proizvodi v prostem pretoku na notranjem trgu.

(2) Direktiva Sveta 74/409/EGS z dne 22. julija 1974 o prilagoditvi zakonodaje držav članic s področja medu [4] je bila sprejeta glede na dejstvo, da bi razlike v nacionalnih zakonodajah o pojmu medu, vrstah medu in zahtevanih značilnostih lahko ustvarile pogoje za nelojalno konkurenco in bi lahko zavajale potrošnike in s tem neposredno vplivale na vzpostavitev in delovanje skupnega trga.

(3) Z Direktivo Sveta 74/409/EGS in njenimi poznejšimi spremembami so bili opredeljeni pojmi, določene razne vrste medu, ki jih je mogoče dati v promet pod ustreznimi imeni, skupni predpisi o sestavi in osnovni podatki na označbah, da se zagotovi prosti pretok teh proizvodov v Skupnosti.

(4) Zaradi jasnosti je treba Direktivo 74/409/EGS preoblikovati tako, da bodo predpisi o pogojih proizvodnje in trženja medu razumljivejši in bolj usklajeni s splošnimi predpisi Skupnosti o živilih, zlasti s predpisi o označevanju, kontaminantih in analiznih metodah.

(5) Uporabljajo se splošne določbe o označevanju, opredeljene v Direktivi 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta [5], ob upoštevanju nekaterih pogojev. Zaradi tesne zveze med kakovostjo medu in njegovim izvorom je treba nujno zagotoviti popolne podatke o teh zadevah tako, da potrošnik ni zaveden glede kakovosti proizvoda. Zaradi upoštevanja posebnega interesa potrošnika glede geografskih značilnosti medu in popolne jasnosti v zvezi s tem je treba na označbi navesti državo porekla, kjer je bil med proizveden.

(6) Medu ni dovoljeno odvzeti cvetnega prahu ali drugih sestavin, značilnih za med, razen če je to neizogibno pri odstranjevanju organskih ali anorganskih tujih primesi. Ta postopek se lahko izvede s filtriranjem. Če se s takim filtriranjem odstrani tudi znatna količina cvetnega prahu, mora biti potrošnik o tem pravilno obveščen z ustrezno navedbo na označbi.

(7) Medu z imenom, ki vključuje navedbe, nanašajoče se na izvor iz cvetov ali delov rastlin, regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, ni dovoljeno dodajati filtriranega medu. Zaradi boljše preglednosti trga je obvezno označevanje filtriranega medu in pekovskega medu z označbo pri vsakem trgovskem poslu v trgovini na debelo.

(8) Komisija lahko, kakor je poudarila v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. junija 1994 o položaju čebelarstva v Evropi, uvede analitske metode, da zagotovi skladnost z značilno sestavo in pravilnost nadaljnjih posebnih podatkov za vse vrste medu, ki se tržijo v Skupnosti.

(9) Priporočljivo je upoštevati opravljeno delo pri pripravi novega kodeksa pravil za med, po potrebi z ustreznimi prilagoditvami posebnim zahtevam Skupnosti.

(10) V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja določitve skupnih opredelitev pojmov in predpisov za zadevne proizvode ter uskladitve teh določb s splošno zakonodajo Skupnosti o živilih, pač pa se lahko, glede na naravo te direktive, ta cilj bolje doseže na ravni Skupnosti. Direktiva ne prekorači okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(11) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, se sprejme v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [6].

(12) Da bi se izognili novim oviram pri prostem pretoku, države članice za omenjene proizvode ne sprejmejo nacionalnih predpisov, ki jih ta direktiva ne predvideva –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva velja za proizvode, opredeljene v Prilogi I. Proizvodi morajo ustrezati zahtevam iz Priloge II.

Člen 2

Direktiva 2000/13/ES velja za proizvode, opredeljene v Prilogi I, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

1. izraz "med" se uporablja le za proizvode, opredeljene v Prilogi I, točka 1, in se uporablja v prometu za poimenovanje navedenih proizvodov;

2. imena proizvodov iz Priloge I, točki 2 in 3, se uporabljajo samo za proizvode, ki so tam opredeljeni in za njihovo poimenovanje v prometu. Ta imena se lahko nadomestijo z enostavnim imenom "med", razen za filtrirani med, med v satju, med s kosi satja ali kosi satja v medu in pekovski med.

Vendar:

(a) mora biti pri pekovskem medu na označbi besedilo "samo za kuhanje in peko" v neposredni bližini imena proizvoda;

(b) se, razen pri filtriranem in pekovskem medu, ime proizvoda lahko nadomesti z navedbo, ki se nanaša na:

- izvor iz cvetov ali delov rastlin, če je proizvod v celoti ali pretežno navedenega izvora in ima temu izvoru ustrezne organoleptične, fizikalno-kemijske in mikroskopske značilnosti,

- regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je proizvod v celoti navedenega porekla,

- posebna merila za kakovost;

3. če je bil pekovski med uporabljen kot sestavina sestavljenega živila, se lahko v imenu sestavljenega živila uporabi ime "med" namesto imena "pekovski med". Vendar se mora v seznamu sestavin uporabiti ime, kakor je določeno v Prilogi I, točka 3;

4. (a) država oziroma države porekla, kjer je bil med pridelan, morajo biti navedene na označbi.

Vendar se lahko, če je med po poreklu iz več kakor ene države članice ali tretje države, navedena oznaka nadomesti z eno izmed naslednjih oznak:

- "mešanica medu iz držav članic ES",

- "mešanica medu iz držav, ki niso članice ES",

- "mešanica medu iz držav članic ES in držav, ki niso članice ES".

(b) Za namene Direktive 2000/13/ES in zlasti členov 13, 14, 16 in 17 Direktive se šteje, da so podatki, ki jih je treba navesti v skladu s pododstavkom (a), podatki iz člena 3 navedene direktive.

Člen 3

Pri filtriranem in pekovskem medu mora biti na transportnih zabojnikih, embalažah in v trgovskih dokumentih jasno navedeno polno ime proizvoda, kakor je določeno v Prilogi I, točkah 2(b)(viii) in 3.

Člen 4

Komisija lahko uvede metode, s katerimi je mogoče preveriti skladnost medu z določbami te direktive. Te metode se sprejmejo po postopku, določenem v členu 7(2). Do uvedbe teh metod države članice vedno, kadar je mogoče, uporabijo mednarodno priznane validirane metode, na primer tiste, ki jih je odobril Codex Alimentarius, da preverijo skladnost z določbami te direktive.

Člen 5

Za proizvode, opredeljene v Prilogi I, države članice ne sprejmejo nacionalnih predpisov, ki jih ta direktiva ne predvideva.

Člen 6

Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive v zvezi s spodaj navedenimi področji, se sprejmejo po postopku iz člena 7(2):

- uskladitev te direktive s splošno zakonodajo Skupnosti o živilih,

- prilagoditev tehničnemu razvoju.

Člen 7

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za živila (v nadaljevanju "odbor"), ustanovljen po členu 1 Sklepa 69/414/EGS [7].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok, ki je določen v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 8

Direktiva 74/409/EGS je s tem razveljavljena in preneha veljati 1. avgusta 2003.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo veljajo kot sklicevanja na to direktivo.

Člen 9

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. avgusta 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Ti predpisi se uporabljajo tako, da se:

- s 1. avgustom 2003 dovoli trženje proizvodov, opredeljenih v Prilogi I, če ustrezajo opredelitvam pojmov in predpisom, določenim v tej direktivi,

- s 1. avgustom 2004 prepove trženje proizvodov, ki niso skladni s to direktivo.

Vendar se dovoli trženje proizvodov, ki niso skladni s to direktivo, so pa bili označeni do 1. avgusta 2004 v skladu z Direktivo 74/409/EGS, do prodaje zalog.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 10

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 11

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. decembra 2001

Za Svet

Predsednik

C. PicquÉ

[1] UL C 231, 9.8.1996, str. 10.

[2] UL C 279, 1.10.1999, str. 91.

[3] UL C 56, 24.2.1997, str. 20.

[4] UL L 221, 12.8.1974, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Španije in Portugalske 1985.

[5] UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[7] UL L 291, 19.11.1969, str. 9.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

IMENA, OPIS PROIZVODOV IN OPREDELITVE POJMOV

1. Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov, izločkov živih delov rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, mu odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju.

2. Glavne vrste medu so:

(a) glede na izvor:

(i) cvetlični med ali nektar

med, pridobljen iz nektarja cvetov,

(ii) med iz mane (gozdni med)

med, pridobljen predvsem iz izločkov sesajočih žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;

(b) glede na način proizvodnje in/ali predstavitve:

(iii) med v satju

med, ki ga čebele hranijo v novozgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov;

(iv) med s satjem ali deli satja v medu

med, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;

(v) "samotok" (odtočeni med)

med, pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;

(vi) točeni med

med, pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege;

(vii) prešani med

med, pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, brez uporabe ali z uporabo zmerne toplote, ki ne presega 45 °C;

(viii) filtrirani med

med, pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.

3. Pekovski med

Med, (a) primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo, in ki (b):

- ima lahko tuj okus ali vonj ali

- začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali

- je bil pregret.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

MERILA ZA SESTAVO MEDU

Med je sestavljen v glavnem iz različnih vrst sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze, in drugih snovi, kakor so organske kisline, encimi in trdni delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Barva medu je različna, od skoraj brezbarvne do temnorjave. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Okus in aroma sta različna, vendar odvisna od rastlinskega izvora.

Medu, ki se daje v promet kot med ali je uporabljen v proizvodu za prehrano ljudi, ni dovoljeno dodati nobenih sestavin živil, vključno z aditivi za živila, niti drugih snovi razen medu. Med mora biti, kolikor je mogoče, brez organskih ali anorganskih tujih primesi. Razen medu iz točke 3 Priloge I ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme začeti fermentirati, njegova stopnja kislosti ne sme biti umetno spremenjena in ne sme biti pregret tako, da so naravni encimi bodisi uničeni, bodisi je zelo zmanjšana njegova aktivnost.

Brez poseganja v Prilogo I, točka 2 (b)(viii), medu ni dovoljeno odvzeti cvetnega prahu ali zanj značilnih sestavin, razen če je to neizogibno pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi.

Med, ki se daje v promet kot med ali je uporabljen v proizvodu za prehrano ljudi, mora glede sestave ustrezati naslednjim merilom:

1. Vsebnost sladkorja

1.1 Vsebnost fruktoze in glukoze (vsota)

— cvetlični med | najmanj 60 g/100 g |

— gozdni med, mešanica gozdnega in cvetličnega medu | najmanj 45 g/100 g |

1.2 Vsebnost saharoze

— splošno | največ 5 g/100 g |

— med iz akacije (Robinia pseudoacacia), lucerne (Medicago sativa), Menzies Banksia (Banksia menziesii), francoskega kovačnika (Hedysarum), rdečega gumija (Eucalyptus camadulensis), leatherwooda (Eucryphia lucida, Eucryphia maliganii), Citrus spp. | največ 10 g/100 g |

— med iz sivke (Lavandula spp.), boreča (Borago officinalis) | največ 15 g/100 g |

2. Vsebnost vlage

— splošno | največ 20 % |

— med iz rese (Calluna) in pekovski med splošno | največ 23 % |

— pekovski med iz rese (Calluna) | največ 25 % |

3. Vsebnost v vodi netopnih snovi

— splošno | največ 0,1 g/100 g |

— prešani med | največ 0,5 g/100 g |

4. Elektrolitska prevodnost

— vrste medu, ki niso navedene spodaj, in mešanica teh vrst medu | najmanj 0,8 mS/cm |

— gozdni med, kostanjev med in mešanica obeh vrst medu, razen tistih, ki so navedeni spodaj | najmanj 0,8 mS/cm |

— izjeme: med iz jagodovega drevesa (Arbutus unedo), spomladanske rese (Erica), evkaliptusa, lipe (Tillia spp.), jesenske rese (Calluna vulgaris), manuke (leptospermum), čajevca (Melaleuca spp.) | |

5. Proste kisline

— splošno | največ 50 tisočink enote prostih kislin v 1000 g |

— pekovski med | največ 80 tisočink enote prostih kislin v 1000 g |

6. Diastazno število in vsebnost hidroksi metil furfurala (HMF), določena po obdelavi in mešanju

(a) Diastazno število (lestvica Schade)

— splošno, razen pekovskega medu | najmanj 8 |

— vrste medu z majhno naravno vsebnostjo encimov (npr. limonin med) in vsebnostjo HMF največ 15 mg/kg | najmanj 3 |

(b) HMF

— splošno, razen pekovskega medu | največ 40 mg/kg (po določbi iz (a), druga alinea) |

— med z deklariranim poreklom s področij s tropskim podnebjem in mešanica teh vrst medu | največ 80 mg/kg |

--------------------------------------------------