Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 21. novembra 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 11. septembra 2014 v zadevi T-425/11, Grčija/Komisija

(Zadeva C-530/14 P)

(2015/C 026/23)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: A. Bouchagiar in P.J. Loewenthal)

Druga stranka v postopku: Helenska republika

Predlogi tožeče stranke

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba temelji na enem pritožbenem razlogu: Splošno sodišče je napačno razlagalo in uporabilo člen 107(1) PDEU, ker je štelo, da sporni ukrep javnim igralnicam ne daje prednosti. Ta pritožbeni razlog Komisije je sestavljen iz treh delov.

Prvič, Splošno sodišče je v točkah od 52 do 58 izpodbijane sodbe kršilo člen 107(1) PDEU, ker je štelo, da javne igralnice na podlagi spornega ukrepa niso imele prednosti zaradi nižjega davka za vsako stranko, ki vstopi v igralnico, kajti plačani zneski so ustrezali 80 % cen vstopnic, ki so jih zaračunavale javne in zasebne igralnice.

Drugič, v točkah od 59 do 68 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče kršilo člen 107(1) PDEU, ker je štelo, da ne zadostuje, da Komisija prednost, dodeljeno s spornim ukrepom, šteje za neposredno davčno diskriminacijo de iure, temveč da bi morala obstoj prednosti ugotoviti na podlagi ekonomske analize posledic spornega ukrepa.

Tretjič, Splošno sodišče je v točkah od 74 do 80 izpodbijane sodbe kršilo člen 107(1) PDEU, ker je štelo, prvič, da praksa brezplačnega vstopa ne more okrepiti prednosti spornega ukrepa, kajti ta ukrep naj ne bi dajal prednosti, in drugič, da bi Komisija za sprejetje tega argumenta morala dokazati, da je število brezplačnih vstopov v praksi preveliko ob upoštevanju ciljev grške zakonodaje, ki je to prakso dovolila, s čimer so bile kršene zahteve, ki jih postavlja zadevna nacionalna zakonodaja.