Čeprav kakovosti šolskega sistema ni mogoče opredeliti v absolutnem smislu, se kljub temu lahko določijo cilji in analizirajo načini za njihovo izpolnitev.
Cilji še vedno zajemajo zmanjšanje osipa in splošni boj proti socialni izključenosti, priporočilo pa razlikuje med dvema oblikama ocenjevanja kakovosti:
- zunanjim ocenjevanjem in
- samoocenjevanjem.
Priporočilo spodbuja vse, ki so vključeni v šolski sistem (učitelje, učence, starše in strokovnjake), k sodelovanju v postopku samoocenjevanja in zunanjega ocenjevanja. Navaja, da je cilj zunanjega ocenjevanja zagotoviti metodološko podporo šolskemu samoocenjevanju in tudi objektiven pogled na šolo.
Ena najpomembnejših značilnosti evropskega izobraževalnega sistema je njegova raznolikost. Zaradi nje ni mogoče razviti standardnih metod za ocenjevanje, ki bi se lahko uporabljale v vseh državah EU. Vsakršno ocenjevanje kakovosti na ravni EU mora upoštevati družbene, kulturne, zgodovinske in politične dejavnike, značilne za posamezno državo EU.
Priporočilo poudarja, da je izmenjava informacij najpomembnejša dodana vrednost EU. Izmenjava informacij bi se morala osredotočiti predvsem na metodološki razvoj in zglede dobre prakse, zlasti z:
- uporabo novih tehnologij,
- organiziranjem konferenc, seminarjev in zbiranjem podatkov ter
- razvijanjem orodij in objavljanjem rezultatov.
Evropski parlament in Svet pozivata Evropsko komisijo, naj:
- vzpostavi internetno podatkovno zbirko za širjenje instrumentov, primerov dobre prakse in učinkovitih orodij za ocenjevanje izobraževalnih ustanov;
- izvede popis instrumentov in strategij za ocenjevanje kakovosti osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ki se že uporabljajo v različnih državah EU;
- dobljene rezultate vključi v obstoječe programe in razvija obstoječe mreže;
- vsaka tri leta poroča Parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Evropskemu odboru regij;
- na podlagi tega poročila oblikuje predloge.

Sklepi Sveta iz leta 2014

Ministri za izobraževanje držav EU so v sklepih iz maja 2014 poudarili pomembno vlogo, ki jo imajo mehanizmi za zagotavljanje kakovosti pri pomoči šolam in oblikovalcem politike pri zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in usposabljanja. Kakovostno izobraževanje in usposabljanje sta ključnega pomena za zaposljivost, socialno vključenost in gospodarski razvoj.
Ministri so poudarili pomembnost tega, da pristopi k zagotavljanju kakovosti temeljijo na načelih, ki presegajo pristop „po vnaprej določenem seznamu ukrepov“, in potrebo po razvoju kulture, ki si prizadeva za nenehno izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja.

Študije

Leta 2015 sta bili objavljeni dve raziskavi s tega področja:

poročilo mreže Eurydice, ki je pregled načina ocenjevanja kakovosti šol v 32 evropskih državah in primerja pristope, strukture in vloge, ki jih imajo sistemi za ocenjevanje šol;
primerjalna študija Evropske komisije o zagotavljanju kakovosti v sistemih šolskega izobraževanja EU. To zajema politike, postopke, dejavnosti in prakse zagotavljanja kakovosti na osnovnošolski in srednješolski ravni. Poročilo preučuje, kako bi lahko ukrepi EU na tem področju pomagali ustvariti dodano vrednost za razvoj na nacionalni ravni.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Izobraževanje: postavljanje ciljev in ocenjevanje napredka (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Priporočilo 2001/166/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2001 o evropskem sodelovanju pri evalvaciji kakovosti v šolskem izobraževanju (UL L 60, 1.3.2001, str. 51–53).

POVEZANI DOKUMENTI

Sklepi Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja (UL C 183, 14.6.2014, str. 30–35).

Zadnja posodobitev 06.11.2017

Top

All