14.3.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 74/8

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 241/2014

z dne 7. januarja 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za institucije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti tretjega pododstavka člena 26(4), tretjega pododstavka člena 27(2), tretjega pododstavka člena 28(5), tretjega pododstavka člena 29(6), tretjega pododstavka člena 32(2), tretjega pododstavka člena 36(2), tretjega pododstavka člena 41(2), tretjega pododstavka člena 52(2), tretjega pododstavka člena 76(4), tretjega pododstavka člena 78(5), tretjega pododstavka člena 79(2), tretjega pododstavka člena 83(2), tretjega pododstavka člena 481(6) in tretjega pododstavka člena 487(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Določbe v tej uredbi so tesno povezane, ker se nanašajo na elemente kapitalskih zahtev institucij in odbitke od teh elementov kapitala za uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se vsi regulativni tehnični standardi glede kapitala, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, vključijo v eno uredbo.

(2)

Za zagotovitev večjega zbliževanja v Uniji glede načina, kako se odbijajo predvidljive dividende od dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, je treba vzpostaviti hierarhijo načinov za ocenjevanje odbitkov, in sicer najprej s sprejetjem odločitve zadevnega organa glede razdelitve, nato s politiko dividend in nazadnje s količnikom preteklih izplačil.

(3)

Poleg splošnih zahtev za kapital, ki so bile dodane posebnim zahtevam, določenim glede kapitala za te vrste institucij, ali spremenjene z njimi, je potrebna specifikacija pogojev, pod katerimi lahko pristojni organi določijo, da se vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, za namen kapitala šteje za vzajemno institucijo, zadružno institucijo, hranilnico ali podobno institucijo. To je potrebno zaradi zmanjšanja tveganja, da bi lahko katera koli institucija poslovala na podlagi posebnega statusa vzajemne institucije, zadružne institucije, hranilnice ali podobne institucije, za katero lahko veljajo posebne kapitalske zahteve, če institucija nima značilnosti, ki so skupne institucijam sektorja zadružnega bančništva Unije.

(4)

V zvezi z institucijo, ki je v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo priznana kot vzajemna institucija, zadružna institucija, hranilnica ali podobna institucija, je v nekaterih primerih ustrezno ločiti med imetniki instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije in družbeniki te institucije, ker morajo običajno družbeniki imeti kapitalske instrumente, da so upravičeni do dividend ter dela dobičkov in rezerv.

(5)

Na splošno so skupne značilnosti zadružne institucije, hranilnice, vzajemne institucije ali podobne institucije poslovanje v korist strank in družbenikov institucije ter javne storitve. Glavni cilj ni ustvarjanje finančnega donosa in izplačilo zunanjim ponudnikom kapitala, kot so delničarji delniških družb. Zato se kapitalski instrumenti, ki jih uporabljajo te institucije, razlikujejo od kapitalskih instrumentov, ki jih izdajo delniške družbe, ki delničarjem običajno odobrijo poln dostop do rezerv in dobičkov iz rednega poslovanja in likvidacije ter se lahko prenesejo na tretjo osebo.

(6)

Skupna značilnost zadružnih institucij je običajno možnost družbenikov, da izstopijo in zato zahtevajo odkup instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih imajo v lasti. To zadružni instituciji ne preprečuje izdaje kvalificiranih kapitalskih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih imetniki ne morejo vrniti v institucijo, če so ti instrumenti skladni z določbami iz člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013. Če institucija izda različne vrste instrumentov v skladu s členom 29 navedene uredbe, prednosti ne bi smele biti dodeljene le nekaterim od teh vrst instrumentov, ki niso predvideni v členu 29(4) navedene uredbe.

(7)

Hranilnice so običajno strukturirane kot fundacije, v katerih ni lastnika kapitala, kar pomeni, da ni nikogar, ki bi bil udeležen v kapitalu in bi lahko imel koristi od dobičkov institucije. Ena od glavnih značilnosti vzajemnih institucij je, da družbeniki na splošno ne vlagajo v kapital institucije in v okviru običajnega poslovanja nimajo koristi od neposredne razdelitve rezerv. Tem institucijam to zaradi razvoja poslovanja ne bi smelo preprečevati izdajanja instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala vlagateljem ali družbenikom, ki so lahko udeleženi v kapitalu in imajo omejene koristi od rezerv v času rednega poslovanja in pri likvidaciji.

(8)

Vse obstoječe institucije, ki so bile ustanovljene in priznane kot vzajemne institucije, zadružne institucije, hranilnice ali podobne institucije v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo pred 31. decembrom 2012, še naprej štejejo za take za namen dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013 ne glede na njihovo pravno obliko, dokler izpolnjujejo merila, ki določajo tako priznanje za oblike navedenih subjektov v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

(9)	Primeri, ki bi lahko šteli za posredno financiranje vseh vrst kapitalskih instrumentov, se lahko bolj praktično in celovito opredelijo z natančno določitvijo značilnosti nasprotnega koncepta, tj. neposrednega financiranja.

(10)

Da se bodo lahko kapitalska pravila uporabljala za vzajemne institucije, zadružne institucije, hranilnice in podobne institucije, je treba ustrezno upoštevati posebnosti takih institucij. Vzpostaviti bi bilo treba pravila, s katerimi bi se med drugim zagotovilo, da lahko take institucije omejijo odkup svojih kapitalskih instrumentov, kadar je to ustrezno. Če je tem vrstam institucij zavrnitev odkupa instrumentov prepovedana z veljavno nacionalno zakonodajo, je zato bistveno, da se z določbami, ki urejajo instrumente, instituciji omogoči, da odloži njihov odkup in omeji znesek odkupa. Glede na pomen možnosti omejevanja ali odložitve odkupa bi morali biti pristojni organi pooblaščeni za omejitev odkupa delnic zadružnih institucij, institucije pa bi morale evidentirati vsako odločitev o omejitvi odkupa.

(11)

Opredeliti je treba obravnavanje pojma dobička iz prodaje, povezanega s prihodki iz naslova prihodnjih marž v okviru listinjenja, in ga uskladiti z mednarodnimi praksami, tj. praksami, ki jih je opredelil Baselski odbor za bančni nadzor, ter zagotoviti, da preklicljiv dobiček iz prodaje zaradi svoje netrajnosti ni vključen v kapital institucije.

(12)

Da se prepreči regulativna arbitraža in zagotovi usklajena uporaba pravil glede kapitalskih zahtev v Uniji, je pomembno zagotoviti enoten pristop v zvezi z odbitkom nekaterih postavk od kapitala, kot so izgube tekočega poslovnega leta, odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, in sredstva pokojninskega sklada z določenimi pravicami.

(13)

Da se zagotovi doslednost načina ocenjevanja spodbud za odkup v Uniji, je treba zagotoviti opis primerov, v katerih se pričakuje, da bo instrument verjetno odkupljen. Oblikovati je treba tudi pravila za pravočasno uporabo mehanizmov za pokrivanje izgub za hibridne instrumente, da se bo v prihodnosti povečalo pokrivanje izgub teh instrumentov. Ker so instrumenti, ki jih izdajo subjekti s posebnim namenom, manj zanesljivi v bonitetnem smislu kot neposredno izdani instrumenti, je treba uporabo subjektov s posebnim namenom za posredno zavarovanje kapitala omejiti in jo natančno določiti.

(14)	Potrebo po zagotovitvi bonitetno ustreznih izračunov izpostavljenosti institucij do posrednih deležev, ki izhajajo iz deležev v indeksu, je treba uskladiti s potrebo po zagotovitvi, da to ne postane preveč obremenjujoče zanje.

(15)

Pristojni organi lahko izdajo dovoljenje nadzornika za zmanjšanje kapitala samo na podlagi natančnega in celovitega procesa. Imetnikov instrumentov naj se ne bi obvestilo o odkupih, zmanjšanjih in izplačilih kapitalskih instrumentov, dokler institucija ne pridobi predhodne odobritve zadevnega pristojnega organa. Institucije bi morale zagotoviti podroben seznam elementov, da se pristojnemu organu zagotovijo vse zadevne informacije, preden se odloči o odobritvi.

(16)	Začasne opustitve odbitkov od postavk kapitala so zagotovljene, da se upošteva in omogoči uporaba operativnih načrtov finančne pomoči, kadar je to ustrezno. Trajanje takih opustitev zato ne bi smelo preseči trajanja operativnih načrtov finančne pomoči.

(17)

Da bi subjekti s posebnim namenom izpolnjevali pogoje za vključitev v postavke dodatnega temeljnega kapitala in postavke dodatnega kapitala, bi moralo premoženje subjektov s posebnim namenom, ki ni vloženo v kapitalske instrumente, ki jih izdajo institucije, ostati minimalno in nepomembno. Da bi se to doseglo, bi se morala ta vrednost premoženja omejiti na določeno zgornjo mejo, izraženo glede na povprečno skupno premoženje subjekta s posebnim namenom.

(18)

Namen prehodnih določb je, da se omogoči nemoten prehod na nov regulativni okvir, zato je pri uporabi prehodnih določb za filtre in odbitke pomembno, da se ta prehodna obravnava iz Uredbe (EU) št. 575/2013 uporablja dosledno, vendar na način, pri katerem se upošteva prvotno izhodišče, oblikovano na podlagi nacionalnih pravil, ki prenašajo prejšnjo regulativno ureditev Unije, ki jo predstavljata Direktiva 2006/48/ES (2) in Direktiva 2006/49/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta.

(19)

Presežni instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo predhodna pravila v skladu s prehodnimi določbami Uredbe (EU) št. 575/2013, se lahko na podlagi teh določb vključijo v omejitve za instrumente nižjih redov, za katere se uporabljajo predhodna pravila. Vendar to ne more spremeniti omejitev za instrumente nižjih redov, za katere se uporabljajo predhodna pravila, zato je vključitev v omejitve za instrumente nižjih redov, za katere se uporabljajo predhodna pravila, možna samo, če v okviru teh nižjih redov obstaja ustrezna olajšava. Ker so to presežni instrumenti višjega reda, bi morala biti možna njihova poznejša prerazvrstitev v višji red kapitala.

(20)	Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski bančni organ predložil Komisiji.

(21)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(22)

Evropski bančni organ bi moral izvesti pregled uporabe te uredbe in zlasti pravil o določanju postopkov za izdajo dovoljenj za odkup instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala vzajemnih institucij, zadružnih institucij, hranilnic ali podobnih institucij ter po potrebi predlagati spremembe.

(23)

Evropski bančni organ se je posvetoval z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine glede obravnave kapitalskih instrumentov zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav ter glede obravnave kapitalskih instrumentov družb, izključenih iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) za namene člena 36(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNO

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o:

(a)	pomenu pojma „predvidljiv“ pri določanju, ali so bile predvidljive obremenitve ali dividende odbite od kapitala v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)	pogojih, pod katerimi lahko pristojni organi določijo, da vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, šteje za vzajemno institucijo, zadružno institucijo, hranilnico ali podobno institucijo v skladu s členom 27(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)	veljavnih oblikah in naravi posrednega financiranja kapitalskih instrumentov v skladu s členom 28(5) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(d)	vrsti omejitev, ki so potrebne pri odkupu, kadar je zavrnitev odkupa kapitalskih instrumentov s strani institucije prepovedana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, v skladu s členom 29(6) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e)	nadaljnji natančni opredelitvi pojma dobička iz prodaje v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(f)	uporabi odbitkov od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala in drugih odbitkov v zvezi s postavkami navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala v skladu s členom 36(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g)	merilih, na podlagi katerih pristojni organi dovolijo institucijam, da zmanjšajo višino sredstev v pokojninskem skladu z določenimi pravicami v skladu s členom 41(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)

obliki in naravi spodbud za odkup, naravi zvišanja vrednosti instrumenta dodatnega temeljnega kapitala, ki sledi začasnemu odpisu vrednosti glavnice, postopkih in časovnem okviru v zvezi s sprožilnimi dogodki, značilnostih instrumentov, ki bi lahko ovirale dokapitalizacijo, ter uporabi subjektov s posebnim namenom v skladu s členom 52(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(i)	stopnji konzervativnosti, potrebni v ocenah, ki se uporabijo namesto izračuna osnovnih izpostavljenosti za posredne deleže, ki izhajajo iz deležev v indeksu, v skladu s členom 76(4) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(j)	nekaterih podrobnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, preden se lahko podeli dovoljenje nadzornika za zmanjšanje kapitala, in ustreznem postopku v skladu s členom 78(5) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(k)	pogojih za začasno opustitev odbitka od kapitala, ki jo je treba zagotoviti, v skladu s členom 79(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(l)

vrstah premoženja, ki so lahko povezane z delovanjem subjekta s posebnim namenom, ter pojmih „minimalno“ in „nepomembno“ za namene določanja kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala in kvalificiranega dodatnega kapitala, ki ga je izdal subjekt s posebnim namenom, v skladu s členom 83(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(m)	podrobnih pogojih za prilagoditev kapitala na podlagi prehodnih določb v skladu s členom 481(6) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(n)	pogojih za postavke, izključene iz uporabe predhodnih pravil za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali postavke dodatnega temeljnega kapitala, v drugih elementih kapitala v skladu s členom 487(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

POGLAVJE II

ELEMENTI KAPITALA

ODDELEK 1

Navadni lastniški temeljni kapital in instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Pododdelek 1

Predvidljive dividende in obremenitve

Člen 2

Pomen pojma „predvidljiv“ pri predvidljivih dividendah za namene člena 26(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Znesek predvidljivih dividend, ki ga morajo institucije odbiti od dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, kot določa člen 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, se določi v skladu z odstavki 2 do 4.

2.   Če upravljalni organ institucije sprejme uraden sklep ali zadevnemu organu institucije predlaga sklep o znesku dividend, ki ga je treba razdeliti, se ta znesek odbije od ustreznih dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta.

3.   Če so izplačane vmesne dividende, se preostali znesek dobička med letom, ki izhaja iz izračuna iz odstavka 2 in se doda postavkam navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ob upoštevanju pravil iz odstavkov 2 in 4 zmanjša za znesek vseh predvidljivih dividend, za katere se lahko pričakuje, da bodo izplačane iz navedenega preostalega dobička med letom s končnimi dividendami za celotno poslovno leto.

4.   Preden upravljalni organ sprejme uraden sklep ali zadevnemu organu predlaga sklep o razdelitvi dividend, je znesek predvidljivih dividend, ki jih morajo institucije odbiti od dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, enak znesku dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, pomnoženem s količnikom izplačila dividend.

5.   Količnik izplačila dividend se določi na podlagi politike dividend, ki jo za zadevno obdobje odobri upravljalni organ ali drug zadevni organ.

6.   Če politika dividend vključuje razpon izplačil namesto fiksne vrednosti, se mora za namen odstavka 2 uporabiti zgornja meja razpona.

7.   Če ni odobrene politike dividend ali kadar pristojni organ meni, da institucija verjetno ne bo uporabila politike dividend ali ta politika ni skrbna podlaga za določanje zneska odbitka, količnik izplačila dividend temelji na najvišji od naslednjih vrednosti:

(a)	povprečni količnik izplačila dividend v obdobju treh let pred obravnavanim letom;

(b)	količnik izplačila dividend v letu pred obravnavanim letom.

8.   Pristojni organ lahko instituciji dovoli, da prilagodi izračun količnika izplačila dividend, kot je opisano v točkah (a) in (b) odstavka 7, da izključi izredne dividende, izplačane med letom.

9.   Znesek predvidljivih dividend, ki jih je treba odbiti, se določi ob upoštevanju vseh regulativnih omejitev razdelitev, zlasti omejitev, ki so določene v skladu s členom 141 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6). Znesek dobička po odbitku predvidljivih obremenitev, za katere veljajo take omejitve, se lahko v celoti vključi v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, če je izpolnjen pogoj iz točke (a) člena 26(2) Uredbe (EU) št. 575/2013. Če se take omejitve uporabljajo, temeljijo predvidljive dividende, ki jih je treba odbiti, na načrtu za ohranitev kapitala, ki ga potrdi pristojni organ v skladu s členom 142 Direktive 2013/36/EU.

10.   Znesek predvidljivih dividend, ki ga je treba izplačati v obliki, ki ne zmanjšuje zneska postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot so dividende v obliki delnic oziroma t. i. delnice s potrdili o poznejšem izplačilu dividend, se ne odbije od dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta, ki jih je treba vključiti v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

11.   Preden pristojni organ institucijam dovoli, da v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala vključijo dobičke med letom ali čiste dobičke poslovnega leta, mu mora biti zadovoljivo dokazano, da so bili izvedeni vsi potrebni odbitki od dobičkov med letom in čistih dobičkov poslovnega leta ter vsi odbitki, povezani s predvidljivimi dividendami, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ali katerimi koli drugimi prilagoditvami.

Člen 3

Pomen pojma „predvidljiv“ pri predvidljivih obremenitvah za namene člena 26(2)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Znesek predvidljivih obremenitev, ki jih je treba upoštevati, zajema naslednje:

(a)	znesek davkov;

(b)

znesek vseh obveznosti ali okoliščin, ki nastanejo v zadevnem obdobju poročanja in lahko zmanjšajo dobičke institucije ter v zvezi s katerimi pristojnemu organu ni bilo zadovoljivo dokazano, da so bili zanje opravljeni vsi potrebni popravki vrednosti, kot so dodatni popravki vrednosti v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 575/2013, ali rezervacije.

2.   Predvidljive obremenitve, ki še niso bile upoštevane v izkazu poslovnega izida, se razporedijo v vmesno obdobje, v katerem so nastale, tako da vsako vmesno obdobje prevzame razumen znesek teh obremenitev. Pomembni ali neperiodični dogodki se v celoti in nemudoma upoštevajo v vmesnem obdobju, v katerem nastanejo.

3.   Preden pristojni organ institucijam dovoli, da v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala vključijo dobičke med letom ali čiste dobičke poslovnega leta, mu mora biti zadovoljivo dokazano, da so bili izvedeni vsi potrebni odbitki od dobičkov med letom in čistih dobičkov poslovnega leta ter vsi odbitki, povezani s predvidljivimi obremenitvami, v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ali katerimi koli drugimi prilagoditvami.

Pododdelek 2

Zadružne institucije, hranilnice, vzajemne institucije in podobne institucije

Člen 4

Vrsta družbe, ki je na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje priznana kot zadružna institucija za namene člena 27(1)(a)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Pristojni organi lahko določijo, da vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, šteje za zadružno institucijo za namen dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Družba šteje za zadružno institucijo za namene odstavka 1, če njen pravni status spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)	v Avstriji: institucije, ki so registrirane kot „eingetragene Genossenschaft (e.Gen.)“ ali „registrierte Genossenschaft“ v skladu z „Gesetz über Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften (GenG)“;

(b)	v Belgiji: institucije, ki so registrirane kot „Société Coopérative/Coöperatieve Vennootschap“ in potrjene v skladu s kraljevim odlokom z dne 8. januarja 1962, ki določa pogoje za potrditev nacionalnih skupin zadružnih institucij in zadružnih institucij;

(c)	na Cipru: institucije, ki so registrirane kot „Συνεργατικό Πιστωτικό Ίδρυμα ή ΣΠΙ“ v skladu z zakonom o zadružnih institucijah iz leta 1985;

(d)	v Češki republiki: institucije, ki lahko poslujejo kot „spořitelní a úvěrní družstvo“ v skladu z „zákon upravující činnost spořitelních a úvěrních družstev“;

(e)	na Danskem: institucije, ki so registrirane kot „andelskasser“ ali „sammenslutninger af andelskasser“ v skladu z danskim zakonom o finančnih družbah;

(f)

na Finskem: institucije, ki so registrirane kot ena od naslednjih institucij: 1. „osuuspankki“ ali „andelsbank“ v skladu z „laki osuuspankeista ja muista osuuskuntamuotoisista luottolaitoksista“ ali „lag om andelsbanker och andra kreditinstitut i andelslagsform“; 2. „muu osuuskuntamuotoinen luottolaitos“ ali „annat kreditinstitut i andelslagsform“ v skladu z „laki osuuspankeista ja muista osuuskuntamuotoisista luottolaitoksista“ ali „lag om andelsbanker och andra kreditinstitut i andelslagsform“; 3. „keskusyhteisö“ ali „centralinstitutet“ v skladu z „laki talletuspankkien yhteenliittymästä“ ali „lag om en sammanslutning av inlåningsbanker“;

(g)

v Franciji: institucije, ki so registrirane kot „sociétés coopératives“ v skladu z „Loi no47–1775 du 10 septembre 1947 portant statut de la coopération“ in lahko poslujejo kot „banques mutualistes ou coopératives“ v skladu s „Code monétaire et financier, partie législative, Livre V, titre Ier, chapitre II“;

(h)	v Nemčiji: institucije, ki so registrirane kot „eingetragene Genossenschaft (eG)“ v skladu z „Gesetz betreffend die Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften (Genossenschaftsgesetz – GenG)“;

(i)	v Grčiji: institucije, ki so registrirane kot „Πιστωτικοί Συνεταιρισμοί“ v skladu z zakonom o zadrugah št. 1667/1986, ki poslujejo kot kreditne institucije in se lahko štejejo za „Συνεταιριστική Τράπεζα“ v skladu z zakonom o bančništvu št. 3601/2007;

(j)	na Madžarskem: institucije, ki so registrirane kot „Szövetkezeti hitelintézet“ v skladu z zakonom CXII iz leta 1996 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih;

(k)

v Italiji: institucije, ki so registrirane kot ena od naslednjih institucij: 1. „banche popolari“ v skladu z zakonodajnim odlokom št. 385 z dne 1. septembra 1993; 2. „banche di credito cooperativo“ v skladu z zakonodajnim odlokom št. 385 z dne 1. septembra 1993; 3. „banche di garanzia collettiva dei fidi“ iz člena 13 zakonskega odloka št. 269 z dne 30. septembra 2003, ki je bil 24. novembra 2003 spremenjen v zakon št. 326;

(l)	v Luksemburgu: institucije, ki so registrirane kot „Sociétés coopératives“, kot so opredeljene v oddelku VI zakona o komercialnih družbah z dne 10. avgusta 1915;

(m)	na Nizozemskem: institucije, registrirane kot „coöperaties“ ali „onderlinge waarborgmaatschappijen“ v skladu s „Title 3 of Book 2 Rechtspersonen of the Burgerlijk wetboek“;

(n)	na Poljskem: institucije, ki so registrirane kot „bank spółdzielczy“ v skladu z določbami zakona „Prawo bankowe“;

(o)	na Portugalskem: institucije, registrirane kot „Caixa de Crédito Agrícola Mútuo“ ali „Caixa Central de Crédito Agrícola Mútuo“ v skladu z „Regime Jurídico do Crédito Agrícola Mútuo e das Cooperativas de Crédito Agrícola“, potrjenim z „Decreto-Lei n.o 24/91, de 11 de Janeiro“;

(p)	v Romuniji: institucije, registrirane kot „Organizații cooperatiste de credit“ v skladu z določbami izrednega vladnega odloka št. 99/2006 o kreditnih institucijah in kapitalski ustreznosti, sprejetega s spremembami in dopolnitvami z zakonom št. 227/2007;

(q)	v Španiji: institucije, ki so registrirane kot „Cooperativas de Crédito“ v skladu z „Ley 13/1989, de 26 de mayo, de Cooperativas de Crédito“;

(r)	na Švedskem: institucije, ki so registrirane kot „Medlemsbank“ v skladu z „Lag (1995:1570) om medlemsbanker“ ali kot „Kreditmarknadsförening“ v skladu z „Lag (2004:297) om bank- och finansieringsrörelse“;

(s)	v Združenem kraljestvu: institucije, registrirane kot „cooperative societies“ v skladu z „Industrial and Provident Societies Act 1965“ in „Industrial and Provident Societies Act (Northern Ireland) 1969“.

3.   Glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala družba šteje za zadružno institucijo za namene odstavka 1, če v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali statuti družb na ravni pravnega subjekta lahko izda samo kapitalske instrumente iz člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

4.   Družba šteje za zadružno institucijo za namene odstavka 1, če lahko imajo imetniki instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz odstavka 3, ki so lahko družbeniki institucije ali ne, kadar lahko odstopijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, tudi pravico do vrnitve kapitalskega instrumenta v institucijo, vendar samo ob spoštovanju omejitev iz veljavne nacionalne zakonodaje, statutov družb, Uredbe (EU) št. 575/2013 in te uredbe. To instituciji ne preprečuje, da bi na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje izdala instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 575/2013, družbenikom in nedružbenikom, ki jim ni zagotovljena pravica do vrnitve kapitalskih instrumentov v institucijo.

Člen 5

Vrsta družbe, ki je na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje priznana kot hranilnica za namene člena 27(1)(a)(iii) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Pristojni organi lahko določijo, da vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, šteje za hranilnico za namen dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Družba šteje za hranilnico za namene odstavka 1, če njen pravni status spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)	v Avstriji: institucije, ki so registrirane kot „Sparkasse“ v skladu s členom 1(1) „Bundesgesetz über die Ordnung des Sparkassenwesens (Sparkassengesetz – SpG)“;

(b)	na Danskem: institucije, ki so registrirane kot „Sparekasser“ v skladu z danskim zakonom o finančnih družbah;

(c)	na Finskem: institucije, ki so registrirane kot „Säästöpankki“ ali „Sparbank“ v skladu s „Säästöpankkilaki“ ali „Sparbankslag“;

(d)

v Nemčiji: institucije, ki so registrirane kot „Sparkasse“ v skladu s: 1. „Sparkassengesetz für Baden-Württemberg (SpG)“; 2. „Gesetz über die öffentlichen Sparkassen (Sparkassengesetz – SpkG) in Bayern“; 3. „Gesetz über die Berliner Sparkasse und die Umwandlung der Landesbank Berlin – Girozentrale – in eine Aktiengesellschaft (Berliner Sparkassengesetz – SpkG)“; 4. „Brandenburgisches Sparkassengesetz (BbgSpkG)“; 5. „Sparkassengesetz für öffentlich-rechtliche Sparkassen im Lande Bremen (Bremisches Sparkassengesetz)“; 6. „Hessisches Sparkassengesetz“; 7. „Sparkassengesetz des Landes Mecklenburg-Vorpommern (SpkG)“; 8. „Niedersächsisches Sparkassengesetz (NSpG)“; 9. „Sparkassengesetz Nordrhein-Westfalen (Sparkassengesetz – SpkG)“; 10. „Sparkassengesetz (SpkG) für Rheinland-Pfalz“; 11. „Saarländisches Sparkassengesetz (SSpG)“; 12. „Gesetz über die öffentlich-rechtlichen Kreditinstitute im Freistaat Sachsen und die Sachsen-Finanzgruppe“; 13. „Sparkassengesetz des Landes Sachsen-Anhalt (SpkG-LSA)“; 14. „Sparkassengesetz für das Land Schleswig-Holstein (Sparkassengesetz – SpkG)“; 15. „Thüringer Sparkassengesetz (ThürSpkG)“;

(e)	v Španiji: institucije, ki so registrirane kot „Cajas de Ahorros“ v skladu z „Real Decreto-Ley 2532/1929, de 21 de noviembre, sobre Régimen del Ahorro Popular“;

(f)	na Švedskem: institucije, ki so registrirane kot „Sparbank“ v skladu s „Sparbankslag (1987:619)“.

3.   Glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala družba šteje za hranilnico za namene odstavka 1, če v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali statuti družb na ravni pravnega subjekta lahko izda samo kapitalske instrumente iz člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

4.   Družba šteje za hranilnico za namene odstavka 1, če se vsota kapitala, rezerv in dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ne sme razdeliti med imetnike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Tak pogoj se šteje za izpolnjen tudi, če institucija izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki imetnikom na podlagi rednega poslovanja zagotavljajo pravico do dela dobičkov in rezerv, kadar to omogoča veljavna nacionalna zakonodaja, če je ta del sorazmeren z njihovim prispevkom h kapitalu in rezervam ali, če to dovoljuje veljavna nacionalna zakonodaja, v skladu z nadomestnim dogovorom. Institucija lahko izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki imetnikom v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije zagotavljajo pravico do rezerv, ki niso nujno sorazmerne s prispevkom h kapitalu in rezervam, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 4 in 5 člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 6

Vrsta družbe, ki je na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje priznana kot vzajemna institucija za namene člena 27(1)(a)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Pristojni organi lahko določijo, da vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, šteje za vzajemno institucijo za namen dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Družba šteje za vzajemno institucijo za namene odstavka 1, če njen pravni status spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)

na Danskem: združenja („Foreninger“) ali skladi („Fonde“), ki izhajajo iz preoblikovanja zavarovalnic („Forsikringsselskaber“), hipotekarne kreditne institucije („Realkreditinstitutter“), hranilnice („Sparekasser“), zadružne hranilnice („Andelskasser“) in povezave zadružnih hranilnic („Sammenslutninger af andelskasser“) v družbe z omejeno odgovornostjo, kot so opredeljene v skladu z danskim zakonom o finančnih družbah;

(b)	na Irskem: institucije, ki so registrirane kot „building societies“ v skladu z „Building Societies Act 1989“;

(c)	v Združenem kraljestvu: institucije, ki so registrirane kot „building societies“ v skladu z „Building Societies Act 1986“; institucije, ki so registrirane kot „savings bank“ v skladu s „Savings Bank (Scotland) Act 1819“.

3.   Glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala družba šteje za vzajemno institucijo za namene odstavka 1, če lahko v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali statuti družb na ravni pravnega subjekta izda samo kapitalske instrumente iz člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

4.   Družba šteje za vzajemno institucijo za namene odstavka 1, če je skupni znesek ali delni znesek vsote kapitala in rezerv v lasti družbenikov institucije, ki v okviru običajnega poslovanja nimajo koristi od neposredne razdelitve rezerv, zlasti prek plačila dividend. Taki pogoji se štejejo za izpolnjene tudi, če institucija izda instrumente navadnega skupnega temeljnega kapitala, ki zagotavljajo pravico do dobičkov in rezerv, če to omogoča veljavna nacionalna zakonodaja.

Člen 7

Vrsta družbe, ki je na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje priznana kot podobna institucija za namene člena 27(1)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Pristojni organi lahko določijo, da vrsta družbe, priznana v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, šteje za institucijo, podobno zadružnim institucijam, vzajemnim institucijam in hranilnicam, za namen dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Družba šteje za institucijo, podobno zadružnim institucijam, vzajemnim institucijam in hranilnicam, za namene odstavka 1, če njen pravni status spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)	v Avstriji: „Pfandbriefstelle der österreichischen Landes-Hypothekenbanken“ v skladu z „Bundesgesetz über die Pfandbriefstelle der österreichischen Landes-Hypothekenbanken (Pfandbriefstelle-Gesetz – PfBrStG)“;

(b)	na Finskem: institucije, ki so registrirane kot „Hypoteekkiyhdistys“ ali „Hypoteksförening“ v skladu z „Laki hypoteekkiyhdistyksistä“ ali „Lag om hypoteksföreningar“.

3.   Glede navadnega lastniškega temeljnega kapitala družba šteje za institucijo, podobno zadružnim institucijam, vzajemnim institucijam in hranilnicam, za namene odstavka 1, če lahko v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali statuti družb na ravni pravnega subjekta izda samo kapitalske instrumente iz člena 29 Uredbe (EU) št. 575/2013.

4.   Družba šteje za institucijo, podobno zadružnim institucijam, vzajemnim institucijam in hranilnicam, za namene odstavka 1, če je izpolnjen tudi vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

če lahko imetniki instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz odstavka 3, ki so lahko družbeniki institucije ali ne, odstopijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, imajo lahko tudi pravico do vrnitve kapitalskega instrumenta v institucije, vendar samo ob upoštevanju omejitev iz veljavne nacionalne zakonodaje, statutov družb, Uredbe (EU) št. 575/2013 in te uredbe. To instituciji ne preprečuje, da bi na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje izdala instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki so v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 575/2013, družbenikom in nedružbenikom, ki jim ni zagotovljena pravica do vrnitve kapitalskih instrumentov v institucijo;

(b)

vsota kapitala, rezerv in dobičkov med letom ali čistih dobičkov poslovnega leta se v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ne sme razdeliti med imetnike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ta pogoj se šteje za izpolnjen tudi, če institucija izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki imetnikom na podlagi rednega poslovanja zagotavljajo pravico do dela dobičkov in rezerv, kadar to omogoča veljavna nacionalna zakonodaja, če je ta del sorazmeren z njihovim prispevkom h kapitalu in rezervam ali, če to dovoljuje veljavna nacionalna zakonodaja, v skladu z nadomestnim dogovorom. Institucija lahko izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki imetnikom v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije zagotavljajo pravico do rezerv, ki niso nujno sorazmerne s prispevkom h kapitalu in rezervam, če so izpolnjeni pogoji iz člena 29(4) in (5) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)	skupni znesek ali delni znesek vsote kapitala in rezerv je v lasti družbenikov institucije, ki v okviru običajnega poslovanja nimajo koristi od neposredne razdelitve rezerv, zlasti prek plačila dividend.

Pododdelek 3

Posredno financiranje

Člen 8

Posredno financiranje kapitalskih instrumentov za namene členov 28(1)(b) in 52(1)(c) ter člena 63(c) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Posredno financiranje kapitalskih instrumentov v skladu s členoma 28(1)(b) in 52(1)(c) ter členom 63(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 se šteje za financiranje, ki ni neposredno.

2.   Za namene odstavka 1 se neposredno financiranje nanaša na primere, v katerih je institucija vlagatelju odobrila kredit ali drugo financiranje v kateri koli obliki, ki se uporabi za nakup njenih kapitalskih instrumentov.

3.   Neposredno financiranje vključuje tudi financiranje, odobreno za druge namene, razen za nakup kapitalskih instrumentov institucije, kateri koli fizični ali pravni osebi, ki ima kvalificirani delež v kreditni instituciji, kot določa člen 4(36) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali se šteje za povezano stranko v smislu opredelitev iz odstavka 9 Mednarodnega računovodskega standarda 24 o razkrivanju povezanih strank, kot se uporablja v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (7), pri čemer se upoštevajo vse dodatne smernice pristojnega organa, če institucija ne more dokazati naslednjega:

(a)	posel se izvede pod podobnimi pogoji kot drugi posli s tretjimi osebami;

(b)	fizična ali pravna oseba ali povezana stranka ni nujno odvisna od razdelitev ali prodaje kapitalskih instrumentov, ki so namenjeni podpori izplačila obresti in poplačila financiranja.

Člen 9

Veljavne oblike in narava posrednega financiranja kapitalskih instrumentov za namene členov 28(1)(b) in 52(1)(c) ter člena 63(c) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Veljavne oblike in narava posrednega financiranja nakupa kapitalskih instrumentov institucije vključujejo naslednje:

(a)

financiranje vlagateljevega nakupa kapitalskih instrumentov institucije ob izdaji ali pozneje s strani katerega koli subjekta, nad katerim ima institucija neposreden ali posreden nadzor, ali subjektov, ki so vključeni v kar koli od naslednjega: 1. obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije; 2. obseg konsolidirane bilance stanja ali razširjenega zbirnega izračuna, kadar je ta enakovreden konsolidiranim računovodskim izkazom v skladu s členom 49(3)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga pripravi institucionalna shema za zaščito vlog ali mreža institucij, povezanih s centralnim organom, ki niso organizirane kot skupina, v katero spada institucija; 3. obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu;

(b)

financiranje vlagateljevega nakupa kapitalskih instrumentov institucije ob izdaji ali pozneje s strani zunanjih subjektov, ki so zavarovani z jamstvom ali uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali so zavarovani drugače, tako da se kreditno tveganje prenese na institucijo ali katere koli subjekte, nad katerimi ima institucija neposreden ali posreden nadzor, ali katere koli subjekte, ki so vključeni v kar koli od naslednjega: 1. obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije; 2. obseg konsolidirane bilance stanja ali razširjenega zbirnega izračuna, kadar je ta enakovreden konsolidiranim računovodskim izkazom v skladu s členom 49(3)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga pripravi institucionalna shema za zaščito vlog ali mreža institucij, povezanih s centralnim organom, ki niso organizirane kot skupina, v katero spada institucija; 3. obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES;

(c)	financiranje kreditojemalca, ki sredstva prenese na končnega vlagatelja za nakup kapitalskih instrumentov institucije ob izdaji ali pozneje.

2.   Financiranje se šteje za posredno financiranje za namene odstavka 1, če so, kadar je to ustrezno, izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

(a)

vlagatelj ni vključen v nič od naslednjega: 1. obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije; 2. obseg konsolidirane bilance stanja ali razširjenega zbirnega izračuna, kadar je ta enakovreden konsolidiranim računovodskim izkazom v skladu s členom 49(3)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga pripravi institucionalna shema za zaščito vlog ali mreža institucij, povezanih s centralnim organom, ki niso organizirane kot skupina, v katero spada institucija. Za ta namen se šteje, da je vlagatelj vključen v obseg razširjenega zbirnega izračuna, če je zadevni kapitalski instrument predmet konsolidacije ali razširjenega zbirnega izračuna v skladu s členom 49(3)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013, in sicer tako, da sta izključena večkratna uporaba postavk lastnih sredstev in kakršno koli ustvarjanje kapitala med člani institucionalne sheme za zaščito vlog. Kadar dovoljenje pristojnih organov iz člena 49(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 ni podeljeno, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če so subjekti iz odstavka 1(a) in institucija člani iste institucionalne sheme za zaščito vlog in subjekti odbijejo sredstva, zagotovljena za nakup kapitalskih instrumentov institucije, v skladu s členom 36(1)(f) do (i), členom 56(a) do (d) in členom 66(a) do (d) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno; 3. obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES;

(b)

zunanji subjekt ni vključen v nič od naslednjega: 1. obseg računovodske ali bonitetne konsolidacije institucije; 2. obseg konsolidirane bilance stanja ali razširjenega zbirnega izračuna, kadar je ta enakovreden konsolidiranim računovodskim izkazom v skladu s členom 49(3)(a)(iv) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki ga pripravi institucionalna shema za zaščito vlog ali mreža institucij, povezanih s centralnim organom, ki niso organizirane kot skupina, v katero spada institucija; 3. obseg dopolnilnega nadzora institucije v skladu z Direktivo 2002/87/ES.

3.   Pri ugotavljanju, ali nakup kapitalskega instrumenta vključuje neposredno ali posredno financiranje v skladu s členom 8, znesek, ki ga je treba upoštevati, ne vključuje nobenega individualno ocenjenega popravka vrednosti zaradi oslabitve.

4.   Da se prepreči upravičenost neposrednega ali posrednega financiranja v skladu s členom 8 in če se kredit ali druga oblika financiranja ali jamstev dodeli kateri koli fizični ali pravni osebi, ki ima kvalificiran delež v kreditni instituciji ali ki se šteje za povezano stranko iz odstavka 3, institucija stalno zagotavlja, da ne zagotovi kredita ali druge oblike financiranja ali jamstev za namen neposrednega ali posrednega vpisa kapitalskih instrumentov institucije. Če se kredit ali druga oblika financiranja ali jamstev odobri drugim vrstam strank, institucija zagotovi čim boljši nadzor.

5.   Če nacionalna zakonodaja ali statuti institucij v zvezi vzajemnimi institucijami, zadružnimi institucijami in podobnimi institucijami določajo, da mora stranka vpisati kapitalske instrumente, da prejme kredit, se ta kredit ne šteje za neposredno ali posredno financiranje, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	pristojni organ obravnava znesek vpisa kot nepomemben;

(b)	namen kredita ni nakup kapitalskih instrumentov institucije, ki zagotovi kredit;

(c)	da lahko prejemnik kredita postane družbenik vzajemne institucije, zadružne institucije ali podobne institucije, je potreben vpis enega ali več kapitalskih instrumentov institucije.

Pododdelek 4

Omejitve pri odkupu kapitalskih instrumentov

Člen 10

Omejitve pri odkupu kapitalskih instrumentov, ki jih izdajo vzajemne institucije, hranilnice, zadružne institucije in podobne institucije, za namene člena 29(2)(b) in člena 78(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Institucija lahko izda instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala z možnostjo odkupa samo, če je taka možnost predvidena v veljavni nacionalni zakonodaji.

2.   Sposobnost institucije, da omeji odkup na podlagi določb, ki urejajo kapitalske instrumente, kot določata člen 29(2)(b) in člen 78(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, zajema pravico do odložitve nakupa in pravico do omejitve zneska odkupa. Institucija lahko odloži nakup ali omeji znesek odkupa za nedoločen čas v skladu z odstavkom 3.

3.   Obseg omejitev pri odkupu, vključen v določbe, ki urejajo instrumente, določi institucija kadar koli na podlagi bonitetnega stanja institucije, pri čemer upošteva zlasti, vendar ne izključno, naslednje:

(a)	splošno finančno stanje, likvidnostno stanje in kapitalsko ustreznost institucije;

(b)

znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala, temeljnega kapitala in skupnega kapitala v primerjavi z zneskom skupne izpostavljenosti tveganjem, izračunanim v skladu z zahtevami iz člena 92(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, posebnimi kapitalskimi zahtevami iz člena 104(1)(a) Direktive 2013/36/EU in zahtevo po skupnem blažilniku iz točke (6) člena 128 navedene direktive.

Člen 11

Omejitve pri odkupu kapitalskih instrumentov, ki jih izdajo vzajemne institucije, hranilnice, zadružne institucije in podobne institucije, za namene člena 29(2)(b) in člena 78(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Omejitve pri odkupu, vključene v pogodbene ali pravne določbe, ki urejajo instrumente, pristojnemu organu ne smejo preprečiti nadaljnjega omejevanja odkupa instrumentov na ustrezni podlagi v skladu s členom 78 Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.   Pristojni organi ocenijo podlage za omejitve pri odkupu, vključene v pogodbene in pravne določbe, ki urejajo instrument. Od institucij zahtevajo spremembo ustreznih pogodbenih določb, če jim ni zadovoljivo dokazano, da so podlage za omejitve ustrezne. Če ni pogodbenih določb in instrumente ureja nacionalno pravo, zakonodaja omogoča, da institucija omeji odkup iz odstavkov 1 do 3 člena 10, da se instrumenti štejejo za navadni lastniški temeljni kapital.

3.   Vsaka odločitev o omejitvi odkupa se evidentira za notranje namene, institucija pa o njej pisno poroča pristojnemu organu, pri čemer glede na merila iz odstavka 3 navede tudi razloge za delno ali popolno zavrnitev ali odložitev odkupa.

4.   Kadar je v istem obdobju sprejetih več odločitev o omejitvi odkupa, lahko institucije evidentirajo te odločitve v enem sklopu dokumentov.

ODDELEK 2

Bonitetni filtri

Člen 12

Pojem dobička iz prodaje za namene člena 32(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Pojem dobička iz prodaje iz člena 32(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni vsak pripoznani dobiček iz prodaje za institucijo, ki je evidentiran kot povečanje katerega koli elementa kapitala in je povezan s prihodki iz naslova prihodnjih marž, ki izhajajo iz prodaje listinjenih sredstev, kadar so odstranjeni iz bilance stanja institucije v okviru posla listinjenja.

2.   Pripoznani dobiček iz prodaje se določi kot razlika med naslednjima točkama (a) in (b), kot je določeno z uporabo ustreznega računovodskega okvira:

(a)	neto vrednost prejetih sredstev, vključno z vsemi novimi pridobljenimi sredstvi, zmanjšana za vsa druga dana sredstva ali vse nove prevzete obveznosti;

(b)	in knjigovodska vrednost listinjenih sredstev ali dela sredstev, katerega pripoznanje se odpravi.

3.   Pripoznani dobiček iz prodaje, ki je povezan s prihodki iz naslova prihodnjih marž, se v tem smislu nanaša na pričakovani prihodnji „presežni razmik“, kot je opredeljen v členu 242 Uredbe (EU) št. 575/2013.

ODDELEK 3

Odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala

Člen 13

Odbitek izgub tekočega poslovnega leta za namene člena 36(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Za namene izračuna navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije med letom in ne glede na to, ali institucija zaključi svoje računovodske izkaze ob koncu vsakega vmesnega obdobja, institucija pripravi svoj izkaz poslovnega izida in odbije vse nastale izgube od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ko nastanejo.

2.   Za namen določanja izkaza poslovnega izida institucije v skladu z odstavkom 1 se prihodki in odhodki določijo z istim postopkom in na podlagi istih računovodskih standardov, kot se upoštevajo pri računovodskem poročilu ob koncu leta. Prihodki in odhodki se skrbno ocenijo in dodelijo vmesnemu obdobju, v katerem so nastali, tako da vsako vmesno obdobje prevzame razumen znesek pričakovanih letnih prihodkov in odhodkov. Pomembni ali neperiodični dogodki se v celoti in nemudoma upoštevajo v vmesnem obdobju, v katerem nastanejo.

3.   Če so se zaradi izgub tekočega poslovnega leta že zmanjšale postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala kot rezultat vmesnega računovodskega poročila ali računovodskega poročila ob koncu leta, odbitek ni potreben. Za namen tega člena računovodsko poročilo pomeni, da so bili dobiček in izgube določeni po zaključitvi vmesnih ali letnih računovodskih izkazov v skladu z računovodskim okvirom, ki ga institucija uporablja v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov ter Direktivo Sveta 86/635/EGS (9) o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij.

4.   Odstavki 1 do 3 se na enak način uporabljajo za dobičke in izgube, ki so vključeni v akumuliran drug vseobsegajoči donos.

Člen 14

Odbitki odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, za namene člena 36(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček v skladu s členom 36(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013, se odbijejo v skladu z odstavkoma 2 in 3.

2.   Odložene terjatve za davek in povezane odložene obveznosti za davek se izravnajo ločeno za vsakega davčnega zavezanca. Povezane odložene obveznosti za davek so omejene na tiste, ki izhajajo iz davčnega prava iste države kot odložene terjatve za davek. Za izračun odloženih terjatev za davek in odloženih obveznosti za davek na konsolidirani ravni davčni zavezanec vključi vse subjekte, ki spadajo v isto davčno skupino, fiskalno konsolidacijo, fiskalno skupino ali konsolidirano davčno napoved v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

3.   Znesek povezanih odloženih obveznosti za davek, primernih za izravnavo odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, je razlika med zneskom iz točke (a) in zneskom iz točke (b):

(a)	znesek odloženih obveznosti za davek, kot je pripoznan v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;

(b)	znesek povezanih odloženih obveznosti za davek, ki izhajajo iz neopredmetenih sredstev in sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami.

Člen 15

Odbitek sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami za namene členov 36(1)(e) in 41(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Pristojni organ izda predhodno dovoljenje iz člena 41(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 le, če neomejena uporaba sredstev zadevnega pokojninskega sklada z določenimi pravicami pomeni neposreden in neoviran dostop do sredstev, kot v primeru, ko uporaba sredstev ni omejena na noben način in tretje osebe nimajo nobenih zahtevkov v zvezi s temi sredstvi.

2.   Neoviran dostop do sredstev verjetno obstaja, če instituciji ni treba zaprositi za in prejeti posebne odobritve upravljavca pokojninskih skladov ali prejemnikov pokojnin vsakič, ko želi dostopati do presežnih sredstev v načrtu.

Člen 16

Odbitki predvidljivih davčnih obremenitev za namene člena 36(1)(l) in člena 56(f) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Če institucija uporablja računovodski okvir in računovodske politike, ki zagotavljajo popolno pripoznanje odmerjenih in odloženih obveznosti za davek, povezanih s posli in drugimi dogodki, pripoznanimi v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida, lahko institucija šteje, da so bile predvidljive davčne obremenitve že upoštevane. Pristojnemu organu mora biti zadovoljivo dokazano, da so bili izvedeni vsi potrebni odbitki v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi ali katerimi koli drugimi prilagoditvami.

2.   Če institucija izračuna svoj navadni lastniški temeljni kapital na podlagi računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, se pogoj iz odstavka 1 šteje za izpolnjen.

3.   Če pogoj iz odstavka 1 ni izpolnjen, institucija zmanjša svoje postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala za ocenjeni znesek odmerjenih in odloženih davčnih obremenitev, ki še niso bile pripoznane v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida, povezan s posli in drugimi dogodki, pripoznanimi v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida. Ocenjeni znesek odmerjenih in odloženih davčnih obremenitev se določi s pristopom, ki je enakovreden pristopu iz Uredbe (ES) št. 1606/2002. Od ocenjenega zneska odloženih davčnih obremenitev ni treba odšteti odloženih terjatev za davek, ki niso pripoznane v računovodskih izkazih.

ODDELEK 4

Drugi odbitki od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala

Člen 17

Drugi odbitki od kapitalskih instrumentov finančnih institucij za namene člena 36(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Deleži v kapitalskih instrumentih finančnih institucij, kot so opredeljeni v členu 4(26) Uredbe (EU) št. 575/2013, se odbijejo na podlagi naslednjih izračunov:

(a)

vsi instrumenti, ki se štejejo za kapital na podlagi prava gospodarskih družb, ki se uporablja za finančne institucije, ki so jih izdale, in ki so vključeni v red najvišje kakovosti regulativnega kapitala brez omejitev, če za finančno institucijo veljajo zahteve po kapitalski ustreznosti, se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(b)

vsi instrumenti, ki se štejejo za kapital na podlagi prava gospodarskih družb, ki se uporablja za izdajatelja, in so v primeru, ko za finančno institucijo ne veljajo zahteve po kapitalski ustreznosti, trajni, krijejo prvi in sorazmerno največji delež izgub, ko nastanejo, so v primeru postopka insolventnosti in likvidacije podrejeni vsem drugim terjatvam ter nimajo prednostnih ali vnaprej določenih izplačil donosov, se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(c)

vsi podrejeni instrumenti, ki krijejo izgube pri rednem poslovanju, vključno z diskrecijsko pravico do preklica izplačil kuponov, se odbijejo od dodatnega temeljnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega temeljnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(d)

vsi drugi podrejeni instrumenti se odbijejo od postavk dodatnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk dodatnega temeljnega kapitala. Če znesek dodatnega temeljnega kapitala ni zadosten, se preostali presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(e)

vsi drugi instrumenti, ki so vključeni v kapital finančne institucije v skladu z zadevnim veljavnim bonitetnim okvirom, ali vsi drugi instrumenti, v zvezi s katerimi institucija ne more dokazati, da zanje velja pogoj iz točke (a), (b), (c) ali (d), se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

2.   V primerih, predvidenih v odstavku 3, institucije uporabijo odbitke, kot jih predvideva Uredba (EU) št. 575/2013 za deleže v kapitalskih instrumentih na podlagi ustreznega pristopa v zvezi z odbitki. Za namene tega odstavka ustrezen pristop v zvezi z odbitki pomeni pristop, v skladu s katerim se odbitek izvede za isto sestavino kapitala, za katero bi se kapital štel, če bi ga izdala institucija sama.

3.   Odbitki iz odstavka 1 se ne uporabljajo v naslednjih primerih:

(a)

če pristojni organ finančni instituciji podeli dovoljenje in jo nadzoruje ter se zanjo uporabljajo bonitetne zahteve, enakovredne zahtevam, ki se uporabljajo za institucije v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. Ta pristop se uporabi za finančne institucije tretjih držav samo, če je bila izvedena ocena enakovrednosti bonitetne ureditve zadevne tretje države v skladu z navedeno uredbo in če je bilo ugotovljeno, da je bonitetna ureditev zadevne tretje države vsaj enakovredna ureditvi, ki se uporablja v Uniji;

(b)	če je finančna institucija tudi institucija za izdajo elektronskega denarja v smislu člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter nima koristi od možnosti izvzetja iz člena 9 navedene direktive;

(c)	če je finančna institucija plačilna institucija v smislu člena 4 Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) in nima koristi od opustitve iz člena 26 navedene direktive;

(d)	če je finančna institucija upravitelj alternativnih investicijskih skladov v smislu člena 4 Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12) ali družba za upravljanje v smislu člena 2(1) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13).

Člen 18

Kapitalski instrumenti zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav za namene člena 36(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Deleži v kapitalskih instrumentih zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav, za katere se uporablja ureditev solventnosti, ki je bila ocenjena kot neenakovredna ureditvi iz poglavja VI naslova I Direktive 2009/138/ES v skladu s postopkom iz člena 227 navedene direktive ali ni bila ocenjena, se odbijejo, kot sledi:

(a)

vsi instrumenti, ki se štejejo za kapital na podlagi prava gospodarskih družb, ki se uporablja za zavarovalnice in pozavarovalnice tretjih držav, ki so jih izdale, in ki so vključeni v red najvišje kakovosti regulativnega kapitala brez omejitev v skladu z ureditvijo v tretji državi, se odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(b)

vsi podrejeni instrumenti, ki krijejo izgube pri rednem poslovanju, vključno z diskrecijsko pravico do preklica izplačil kuponov, se odbijejo od postavk dodatnega temeljnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega temeljnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(c)

vsi drugi podrejeni instrumenti se odbijejo od postavk dodatnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk dodatnega temeljnega kapitala. Če ta presežni znesek presega znesek dodatnega temeljnega kapitala, se preostali presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(d)

v zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami tretjih držav, za katere se uporabljajo bonitetne zahteve po kapitalski ustreznosti, se vsi drugi instrumenti, ki so vključeni v kapital zavarovalnice ali pozavarovalnice tretje države v skladu z zadevno veljavno ureditvijo solventnosti, ali vsi drugi instrumenti, v zvezi s katerimi institucija ne more dokazati, da zanje velja pogoj (a), (b) ali (c), odbijejo od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

2.   Če je ureditev solventnosti v tretji državi, vključno s pravili o kapitalu, ocenjena kot enakovredna ureditvi iz poglavja VI naslova I Direktive 2009/138/ES v skladu s postopkom iz člena 227 navedene direktive, se deleži v kapitalskih instrumentih zavarovalnic ali pozavarovalnic tretjih držav štejejo kot deleži v kapitalskih instrumentih zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES.

3.   V primerih iz odstavka 2 tega člena institucije uporabijo odbitke iz členov 44(b), 58(b) in 68(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno, za deleže v zavarovalniških postavkah lastnih sredstev.

Člen 19

Kapitalski instrumenti družb, izključenih iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES za namene člena 36(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

Deleži v kapitalskih instrumentih družb, ki so izključene iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 4 navedene direktive, se odbijejo, kot sledi:

(a)	vsi instrumenti, ki se štejejo za kapital na podlagi prava gospodarskih družb, ki se uporablja za družbe, ki so jih izdale, in ki so vključeni v red najvišje kakovosti regulativnega kapitala brez omejitev, se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(b)

vsi podrejeni instrumenti, ki krijejo izgube pri rednem poslovanju, vključno z diskrecijsko pravico do preklica izplačil kuponov, se odbijejo od postavk dodatnega temeljnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega temeljnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(c)

vsi drugi podrejeni instrumenti se odbijejo od postavk dodatnega kapitala. Če znesek teh podrejenih instrumentov presega znesek dodatnega kapitala, se presežni znesek odbije od postavk dodatnega temeljnega kapitala. Če ta znesek presega znesek dodatnega temeljnega kapitala, se preostali presežni znesek odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(d)	vsi drugi instrumenti, ki so vključeni v kapital družbe v skladu z zadevno veljavno ureditvijo solventnosti, ali vsi drugi instrumenti, v zvezi s katerimi institucija ne more dokazati, da zanje velja pogoj (a), (b) ali (c), se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

POGLAVJE III

DODATNI TEMELJNI KAPITAL

ODDELEK 1

Oblika in narava spodbud za odkup

Člen 20

Oblika in narava spodbud za odkup za namene člena 52(1)(g) in člena 63(h) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Spodbude za odkup pomenijo vse lastnosti, ki na dan izdaje zagotovijo pričakovanje, da bo kapitalski instrument verjetno odkupljen.

2.   Spodbude iz odstavka 1 vključujejo naslednje oblike:

(a)	opcijo odpoklica skupaj s povečanjem kreditnega razmika instrumenta, če se odpoklic ne uveljavi;

(b)	opcijo odpoklica skupaj z zahtevo ali možnostjo vlagatelja, da se instrument konvertira v instrument navadnega lastniškega temeljnega kapitala, če se odpoklic ne uveljavi;

(c)	opcijo odpoklica skupaj s spremembo referenčne obrestne mere, če je kreditni razmik v zvezi z drugo referenčno obrestno mero večji od stopnje prvega plačila, zmanjšane za obrestno mero zamenjave;

(d)	opcijo odpoklica skupaj s povečanjem zneska odkupa v prihodnosti;

(e)	opcijo ponovnega trženja skupaj s povečanjem kreditnega razmika instrumenta ali spremembo referenčne obrestne mere, če je kreditni razmik v zvezi z drugo referenčno obrestno mero večji od stopnje prvega plačila, zmanjšane za obrestno mero zamenjave, kadar se instrument ne trži ponovno;

(f)	trženje instrumenta na način, ki vlagateljem nakazuje, da bo instrument odpoklican.

ODDELEK 2

Konverzija ali odpis vrednosti glavnice

Člen 21

Narava zvišanja vrednosti glavnice po odpisu za namene člena 52(1)(n) in člena 52(2)(c)(ii) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Odpis glavnice se uporablja sorazmerno za vse imetnike instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, ki vključujejo podoben mehanizem za odpis in enako stopnjo za sprožitev.

2.   Odpis se šteje za začasen, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	vsa izplačila po odpisu temeljijo na znižani vrednosti glavnice;

(b)	zvišanja vrednosti temeljijo na dobičkih, potem ko institucija sprejme uraden sklep o potrditvi končnih dobičkov;

(c)	vsako zvišanje vrednosti instrumenta ali izplačilo kuponov na znižano vrednost glavnice se izvede po popolnoma lastni presoji institucije ob upoštevanju omejitev iz točk (d) do (f), pri čemer institucije niso dolžne izvesti ali pospešiti zvišanja vrednosti pod posebnimi pogoji;

(d)	vrednost se zviša sorazmerno glede na podobne instrumente dodatnega temeljnega kapitala, ki so bili odpisani;

(e)

najvišji znesek, ki se pripiše vsoti zvišanja vrednosti instrumenta in izplačila kuponov na znižano vrednost glavnice, je enak dobičku institucije, ki se pomnoži z zneskom, dobljenim z deljenjem zneska iz točke 1 z zneskom iz točke 2: 1. vsota nominalne vrednosti vseh instrumentov dodatnega temeljnega kapitala institucije pred odpisom, ki so bili odpisani; 2. skupni temeljni kapital institucije;

(f)

vsota vseh zneskov zvišanja vrednosti in izplačil kuponov na znižano vrednost glavnice se obravnava kot izplačilo, ki izhaja iz zmanjšanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala, in je skupaj z drugimi izplačili na instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala predmet omejitev v zvezi z maksimalnim zneskom za razdelitev iz člena 141(2) Direktive 2013/36/EU, kot je prenesena v nacionalno pravo ali ureditev.

3.   Za namene točke (e) odstavka 2 se izračun opravi, ko se izvede zvišanje vrednosti.

Člen 22

Postopki in časovni okvir za opredelitev, da je nastopil sprožilni dogodek, za namene člena 52(1)(n) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Če institucija ugotovi, da je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala padel pod raven, ki sproži konverzijo ali odpis instrumenta na ravni uporabe zahtev iz naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013, upravljalni organ ali kateri koli drug ustrezni organ institucije nemudoma opredeli, da je nastopil sprožilni dogodek, in tako obstaja nepreklicna obveznost odpisa ali konvertiranja instrumenta.

2.   Znesek, ki ga je treba odpisati ali konvertirati, se določi čim prej in najpozneje v enem mesecu od dneva opredelitve, da je nastopil sprožilni dogodek v skladu z odstavkom 1.

3.   Pristojni organ lahko zahteva, da se najdaljše obdobje enega meseca iz odstavka 2 skrajša, če oceni, da je zagotovljena zadostna gotovost glede zneska, ki ga je treba konvertirati ali odpisati, ali če oceni, da je potrebna takojšnja konverzija ali odpis.

4.   Če se v skladu z določbami, ki urejajo instrumente dodatnega temeljnega kapitala, zahteva neodvisen pregled zneska, ki ga je treba odpisati ali konvertirati, ali če pristojni organ zahteva neodvisen pregled za določitev zneska, ki ga je treba odpisati ali konvertirati, upravljalni organ ali kateri koli drug ustrezni organ institucije poskrbi, da se pregled nemudoma izvede. Ta neodvisen pregled se konča čim prej in ne ovira institucije pri odpisu ali konvertiranju instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter izpolnjevanju zahtev iz odstavkov 2 in 3.

ODDELEK 3

Značilnosti instrumentov, ki bi lahko ovirale dokapitalizacijo

Člen 23

Značilnosti instrumentov, ki bi lahko ovirale dokapitalizacijo, za namene člena 52(1)(o) Uredbe (EU) št. 575/2013

Značilnosti, ki bi lahko ovirale dokapitalizacijo institucije, vključujejo določbe, v skladu s katerimi mora institucija povrniti škodo obstoječim imetnikom kapitalskih instrumentov, kadar se izda nov kapitalski instrument.

ODDELEK 4

Uporaba subjektov s posebnim namenom za posredno izdajo kapitalskih instrumentov

Člen 24

Uporaba subjektov s posebnim namenom za posredno izdajo kapitalskih instrumentov za namene člena 52(1)(p) in člena 63(n) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Če institucija ali subjekt, vključen v konsolidacijo, v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013 izda kapitalski instrument, ki se prenese na subjekt s posebnim namenom, se ta kapitalski instrument na ravni institucije ali zgoraj omenjenega subjekta ne prizna za kapital višje kakovosti od najnižje kakovosti kapitala, izdanega subjektu s posebnim namenom, in kapitala, ki ga subjekt s posebnim namenom izda tretjim osebam. Taka zahteva se uporablja na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev.

2.   Pravice imetnikov instrumentov, ki jih izda subjekt s posebnim namenom, niso ugodnejše, kot če instrument izda neposredno institucija ali subjekt, vključen v konsolidacijo, v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE ZAHTEVE

ODDELEK 1

Posredni deleži, ki izhajajo iz deležev v indeksu

Člen 25

Stopnje konzervativnosti, potrebne pri ocenah za izračun izpostavljenosti, ki se uporabijo namesto osnovnih izpostavljenosti, za namene člena 76(2) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Ocena je dovolj konzervativna, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

če mandat za vlaganje v zvezi z indeksi določa, da kapitalski instrument subjekta finančnega sektorja, ki je del indeksa, ne more preseči najvišjega odstotka indeksa, institucija ta odstotek uporabi kot oceno za vrednost deležev, ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno v skladu s členom 17(2), ali od navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar institucija ne more določiti natančne narave deleža;

(b)

če institucija ne more določiti najvišjega odstotka iz točke (a) in če indeks, kot je razvidno iz njegovega mandata za vlaganje ali drugih ustreznih informacij, vključuje kapitalske instrumente subjektov finančnega sektorja, institucija odbije celoten znesek deležev v indeksu od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno v skladu s členom 17(2), ali od navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kadar institucija ne more določiti natančne narave deleža.

2.   Za namene odstavka 1 velja naslednje:

(a)	posredni delež, ki izhaja iz deleža v indeksu, zajema delež indeksa, ki je vložen v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, ki so vključeni v indeks;

(b)	indeks vključuje, vendar ne izključno, indeksne sklade, delniške ali obvezniške indekse ali katero koli drugo shemo, če je osnovni instrument kapitalski instrument, ki ga je izdal subjekt finančnega sektorja.

Člen 26

Pomen operativne obremenitve iz člena 76(3) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Za namen člena 76(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni operativna obremenitev razmere, v katerih so pristopi stalnega vpogleda v kapitalske deleže v subjektih finančnega sektorja po oceni pristojnega organa neutemeljeni. Pristojni organi pri oceni narave razmer, ki pomenijo operativno obremenitev, upoštevajo nizko pomembnost in kratko obdobje posedovanja takih pozicij. Za kratko obdobje posedovanja mora institucija dokazati veliko likvidnost indeksa.

2.   Za namen odstavka 1 se pozicija šteje za manj pomembno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	posamezna neto izpostavljenost, ki izhaja iz deležev v indeksu, izmerjenih pred vsemi vpogledi, ne presega 2 % zneska postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, izračunanega v točki (a) člena 46(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)	skupna neto izpostavljenost, ki izhaja iz deležev v indeksu, izmerjenih pred vsemi vpogledi, ne presega 5 % zneska postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, izračunanega v točki (a) člena 46(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)

vsota skupne neto izpostavljenosti, ki izhaja iz deležev v indeksu, izmerjenih pred vsemi vpogledi, in vseh drugih deležev, ki se odbijejo v skladu s členom 36(1)(h) Uredbe (EU) št. 575/2013, ne presega 10 % zneska postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, izračunanega v točki (a) člena 46(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

ODDELEK 2

Dovoljenje nadzornika za zmanjšanje kapitala

Člen 27

Pomen vzdržnosti za dohodkovno zmogljivost institucije za namene člena 78(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013

Vzdržnost za dohodkovno zmogljivost institucije v skladu s točko (a) člena 78(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 pomeni, da dobiček institucije, kot ga oceni pristojni organ, ostaja zanesljiv oziroma se v zvezi z njim ne predvideva nobena negativna sprememba po nadomestitvi instrumentov s kapitalskimi instrumenti enake ali višje kakovosti na ta datum in v bližnji prihodnosti. Pristojni organ pri oceni upošteva dobiček institucije v stresnih situacijah.

Člen 28

Postopek in zahteve po podatkih v zvezi z zahtevkom institucije za dovoljenje za izvedbo odkupov, zmanjšanj in izplačil – za namene člena 77 Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Imetniki instrumentov niso obveščeni o odkupih, zmanjšanjih in izplačilih kapitalskih instrumentov, dokler institucija ne pridobi predhodne odobritve pristojnega organa.

2.   Če se izvedba odkupov, zmanjšanj in izplačil pričakuje z zadostno gotovostjo in ko je pridobljeno predhodno dovoljenje pristojnega organa, institucija odbije ustrezne zneske, ki se odkupijo, zmanjšajo ali izplačajo od ustreznih elementov njenega kapitala, pred učinkovitimi odkupi, zmanjšanji ali izplačili. Šteje se, da zadostna gotovost obstaja zlasti, če je institucija javno objavila svoj namen odkupa, zmanjšanja ali izplačila kapitalskega instrumenta.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev, kadar je to ustrezno.

Člen 29

Predložitev zahtevka za dovoljenje s strani institucije za izvedbo odkupov, zmanjšanj in izplačil za namene členov 77 in 78 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter ustrezne podlage za omejitev odkupa za namene člena 78(3) Uredbe(EU) št. 575/2013

1.   Institucija predloži zahtevek pristojnemu organu, preden zmanjša ali izplača instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpokliče, odkupi ali izplača instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala.

2.   Zahtevek lahko vključuje načrt izvedbe, za omejeno časovno obdobje, aktivnosti iz člena 77 Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z več kapitalskimi instrumenti.

3.   V primeru izplačila instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali instrumentov dodatnega kapitala za namene vzdrževanja trga lahko pristojni organi za aktivnosti iz člena 77 Uredbe (EU) št. 575/2013 vnaprej izdajo dovoljenje za vnaprej določeni znesek v skladu z merili iz člena 78 navedene uredbe.

(a)

Za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ta znesek ne presega nižjega od naslednjih zneskov: 1. 3 % zneska zadevne izdaje; 2. 10 % zneska, za katerega navadni lastniški temeljni kapital presega vsoto kapitalskih zahtev navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 575/2013, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104(1)(a) Direktive 2013/36/EU in zahtevo po skupnem blažilniku iz točke (6) člena 128 navedene direktive.

(b)

Za instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali instrumente dodatnega kapitala ta vnaprej določen znesek ne presega nižjega od naslednjih zneskov: 1. 10 % zneska zadevne izdaje; 2. ali 3 % skupnega zneska neporavnanih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali instrumentov dodatnega kapitala, kot je ustrezno.

4.   Pristojni organi lahko vnaprej izdajo dovoljenje tudi za aktivnosti iz člena 77 Uredbe (EU) št. 575/2013, če se povezani kapitalski instrumenti prenesejo na zaposlene v instituciji kot del njihovih prejemkov. Institucije obvestijo pristojne organe v primeru nakupa kapitalskih instrumentov za te namene in te instrumente odbijejo od kapitala v skladu z ustreznim pristopom v zvezi z odbitki za čas, ko so v njeni lasti. Odbitek na ustrezni podlagi se ne zahteva več, če so odhodki, povezani s katero koli dejavnostjo v skladu s tem odstavkom, že vključeni v kapital kot rezultat vmesnega računovodskega poročila ali računovodskega poročila ob koncu leta.

5.   Pristojni organ lahko vnaprej izda dovoljenje v skladu z merili iz člena 78 Uredbe (EU) št. 575/2013 za aktivnost iz člena 77 navedene uredbe za vnaprej določeni znesek, če je znesek kapitalskih instrumentov, ki se bodo odpoklicali, odkupili ali izplačali, nepomemben glede na neporavnani znesek ustrezne izdaje po odpoklicu, odkupu ali izplačilu.

6.   Odstavki 1 do 5 se uporabljajo na konsolidirani, subkonsolidirani in posamični ravni uporabe bonitetnih zahtev, kadar je to ustrezno.

Člen 30

Vsebina zahtevka, ki ga predloži institucija za namene člena 77 Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Zahtevku iz člena 29 se dodajo naslednje informacije:

(a)	dobro osnovana razlaga utemeljitve za izvedbo ene od aktivnosti iz člena 29(1);

(b)	informacije o kapitalskih zahtevah in kapitalskih blažilnikih, ki zajemajo vsaj obdobje treh let, vključujejo pa raven in sestavo kapitala pred izvedbo aktivnosti in po njej ter učinek aktivnosti na regulativne zahteve;

(c)	učinek nadomestitve kapitalskega instrumenta, kot je opredeljena v členu 78(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013, na dobiček institucije;

(d)	ocena tveganj, ki bi jim institucija lahko bila izpostavljena ali jim je izpostavljena, in ocena, ali raven kapitala zagotavlja ustrezno kritje takih tveganj, vključno s stresnimi testi za glavna tveganja, ki dokazujejo možne izgube v različnih scenarijih;

(e)	katere koli druge informacije, za katere pristojni organ meni, da so potrebne pri oceni primernosti izdaje dovoljenja v skladu s členom 78 Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.   Pristojni organ lahko opusti predložitev nekaterih informacij iz odstavka 2, če ugotovi, da so mu te informacije že na voljo.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata na posamični, konsolidirani in subkonsolidirani ravni uporabe bonitetnih zahtev, kadar je to ustrezno.

Člen 31

Časovni okvir zahtevka, ki ga predloži institucija, in obdelava zahtevka s strani pristojnega organa za namene člena 77 Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Institucija predloži popoln zahtevek ter informacije iz členov 29 in 30 pristojnemu organu vsaj 3 mesece pred datumom, ko bodo o eni od aktivnosti iz člena 77 Uredbe (EU) št. 575/2013 obveščeni imetniki instrumentov.

2.   Pristojni organi lahko institucijam v posameznih primerih in v izjemnih okoliščinah dovolijo predložitev zahtevka iz odstavka 1 v časovnem okviru, ki je krajši od 3 mesecev.

3.   Pristojni organ obdela zahtevek v obdobju iz odstavka 1 ali v obdobju iz odstavka 2. Pristojni organi upoštevajo nove informacije, če jih v tem obdobju prejmejo in jih imajo na voljo ter menijo, da so pomembne. Pristojni organi začnejo zahtevek obdelovati šele, ko jim je zagotovljeno, da je institucija zagotovila informacije, zahtevane v skladu s členom 28.

Člen 32

Zahtevki za odkupe, zmanjšanja in izplačila vzajemnih institucij, zadružnih institucij, hranilnic ali podobnih institucij za namene člena 77 Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   V zvezi z odkupom instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala vzajemnih institucij, zadružnih institucij, hranilnic ali podobnih institucij se zahtevek iz člena 29(1), (2) in (6) ter informacije iz člena 30(1) predložijo pristojnemu organu enako pogosto, kot pristojni organ institucije pregleduje odkupe.

2.   Pristojni organi lahko svoje dovoljenje za aktivnost iz člena 77 Uredbe (EU) št. 575/2013 izdajo vnaprej za vnaprej določeni znesek odkupa, zmanjšan za znesek vpisa novega vplačila v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v največ enoletnem obdobju. Ta vnaprej določeni znesek lahko znaša največ 2 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala, če je potrjeno, da ta ukrep ne ogroža trenutne ali prihodnje kapitalske ustreznosti institucije.

ODDELEK 3

Začasna opustitev odbitka od kapitala

Člen 33

Začasna opustitev odbitka od kapitala za namene člena 79(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Začasna opustitev traja toliko časa, da ni presežen časovni okvir, predviden v skladu z operativnim načrtom finančne pomoči. Opustitev se ne odobri za dlje kot 5 let.

2.   Opustitev se uporablja le v zvezi z novimi deleži v instrumentih subjekta finančnega sektorja, ki je predmet finančne pomoči.

3.   Za namene zagotavljanja začasne opustitve odbitka od kapitala lahko pristojni organ šteje, da so začasni deleži iz člena 79(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 namenjeni finančni pomoči za reorganizacijo in ohranitev subjekta finančnega sektorja, kadar se pomoč izvaja v skladu z načrtom in jo odobri pristojni organ ter kadar so v načrtu jasno navedene faze, časovni okvir in cilji ter je v njem opredeljen medsebojni vpliv med začasnimi deleži in izvajanjem finančne pomoči.

POGLAVJE V

MANJŠINSKI DELEŽI TER INSTRUMENTI DODATNEGA TEMELJNEGA KAPITALA IN DODATNEGA KAPITALA, KI JIH IZDAJO PODREJENE DRUŽBE

Člen 34

Vrste premoženja, ki so lahko povezane z delovanjem subjekta s posebnim namenom, ter pomen pojmov „minimalno“ in „nepomembno“ v zvezi s kvalificiranim dodatnim temeljnim kapitalom in dodatnim kapitalom, ki so ga izdali subjekti s posebnim namenom, za namene člena 83(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Šteje se, da je premoženje subjekta s posebnim namenom minimalno in nepomembno, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	premoženje subjekta s posebnim namenom, ki ga ne sestavljajo naložbe v kapital povezane odvisne družbe, je omejeno na denarna sredstva, namenjena izplačilu kuponov in odkupu zapadlih kapitalskih instrumentov;

(b)	vrednost premoženja subjekta s posebnim namenom, ki ni zajeto v točki (a), ni večja od 0,5 % povprečja skupnega premoženja subjekta s posebnim namenom v zadnjih treh letih.

2.   Za namen točke (b) odstavka 1 lahko pristojni organ dovoli instituciji, da uporabi višji odstotek, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	višji odstotek je potreben, da se omogoči izključno kritje tekočih stroškov subjekta s posebnim namenom;

(b)	ustrezna nominalna vrednost ne presega 500 000 EUR.

POGLAVJE VI

SPECIFIKACIJA PREHODNIH DOLOČB UREDBE (EU) ŠT. 575/2013 V ZVEZI S KAPITALOM

Člen 35

Dodatni filtri in odbitki za namene člena 481(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Prilagoditve postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala in postavk dodatnega kapitala v skladu s členom 481 Uredbe (EU) št. 575/2013 se uporabljajo v skladu z odstavki 2 do 7.

2.   Če v skladu z ukrepi za prenos Direktive 2006/48/ES in Direktive 2006/49/ES navedeni odbitki in filtri izhajajo iz postavk kapitala, kot določajo točke (a), (b) in (c) člena 57 Direktive 2006/48/ES, se prilagodijo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

3.   V primerih, ki niso zajeti v odstavku 1, ter če so bili v skladu z ukrepi za prenos Direktive 2006/48/ES in Direktive 2006/49/ES ti odbitki in filtri uporabljeni za skupne postavke, kot določa člen 57(a) do (ca) Direktive 2006/48/ES, se ob upoštevanju člena 154 navedene direktive prilagodijo postavke dodatnega temeljnega kapitala.

4.   Če je znesek postavk dodatnega temeljnega kapitala manjši od z njim povezane prilagoditve, se za preostali znesek prilagodijo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

5.   V primerih, ki niso zajeti v odstavkih 1 in 2, ter če so bili v skladu z ukrepi za prenos Direktive 2006/48/ES in Direktive 2006/49/ES ti odbitki in filtri uporabljeni za kapitalske postavke ali skupni kapital, kot določata člen 57(d) do (h) Direktive 2006/48/ES in Direktiva 2006/49/ES, se prilagodijo postavke dodatnega kapitala.

6.   Če je znesek postavk dodatnega kapitala manjši od z njim povezane prilagoditve, se za preostali znesek prilagodijo postavke dodatnega temeljnega kapitala.

7.   Če je znesek postavk dodatnega kapitala in dodatnega temeljnega kapitala manjši od z njim povezane prilagoditve, se za preostali znesek prilagodijo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Člen 36

Postavke, izključene iz uporabe predhodnih pravil za kapitalske instrumente, ki ne tvorijo državne pomoči, v postavkah navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali postavkah dodatnega temeljnega kapitala, v drugih elementih kapitala za namene člena 487(1) in (2) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.   Če so kapitalski instrumenti v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2021 obravnavani v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 487 Uredbe (EU) št. 575/2013, so lahko obravnavani kot taki v celoti ali delno. Takšna obravnava ne vpliva na izračun omejitve iz člena 486(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.   Kapitalski instrumenti iz odstavka 1 so lahko ponovno obravnavani kot postavke iz člena 484(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, če gre za postavke iz člena 484(3) navedene uredbe in če njihov znesek ne presega več veljavnih odstotkov iz člena 486(2) navedene uredbe.

3.   Kapitalski instrumenti iz odstavka 1 so lahko ponovno obravnavani kot postavke iz člena 484(4), če gre za postavke iz člena 484(3) ali člena 484(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 in če njihov znesek ne presega več veljavnih odstotkov iz člena 486(3) navedene uredbe.

Člen 37

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(2)  Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 1).

(3)  Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 201).

(4)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(5)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(6)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(7)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(8)  Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(9)  Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(10)  Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(11)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).

(12)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(13)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

---