21993A1213(01)

PRILOGA A

Konvencija o biološki raznovrstnosti

PREAMBULA

POGODBENICE, ki:

SE ZAVEDAJO resnične vrednosti biološke raznovrstnosti ter ekološke, genetske, družbene, gospodarske, znanstvene, izobraževalne, kulturne, rekreativne in estetske vrednosti biološke raznovrstnosti in njenih sestavin,

SE ZAVEDAJO TUDI pomena biološke raznovrstnosti za evolucijo in vzdrževanje sistemov, ki ohranjajo življenje v biosferi,

POTRJUJEJO, da je ohranitev biološke raznovrstnosti skupna skrb človeštva,

PONOVNO POTRJUJEJO, da imajo države suvereno pravico nad svojimi biološkimi viri,

PONOVNO POTRJUJEJO TUDI, da so države odgovorne za ohranitev svoje biološke raznovrstnosti in za trajnostno rabo svojih bioloških virov,

SO ZASKRBLJENE, ker določene človekove dejavnosti občutno zmanjšujejo biološko raznovrstnost,

SE ZAVEDAJO splošnega pomanjkanja informacij in znanja o biološki raznovrstnosti ter nujne potrebe po razvijanju znanstvenih, tehničnih in institucionalnih zmogljivosti za zagotavljanje osnovnega razumevanja, na podlagi katerega bi se načrtovali in izvajali ustrezni ukrepi,

UGOTAVLJAJO, da je življenjsko pomembno predvideti, preprečevati in se spopadati z vzroki občutnega zmanjšanja ali izgube biološke raznovrstnosti pri samem viru,

UGOTAVLJAJO TUDI, da se pri nevarnosti za občutno zmanjšanje ali izgubo biološke raznovrstnosti pomanjkanje popolne znanstvene zanesljivosti ne bi smelo uporabiti kot razlog za odlaganje ukrepov, s katerimi bi takšno nevarnost preprečili ali kar najbolj zmanjšali,

NADALJE UGOTAVLJAJO, da je temeljna zahteva za ohranitev biološke raznovrstnosti ohranitev ekosistemov in naravnih življenjskih prostorov in situ ter vzdrževanje in obnovitev populacij vrst, sposobnih za preživetje, v njihovem naravnem okolju,

NADALJE UGOTAVLJAJO, da imajo ukrepi ex situ, po možnosti v izvorni državi, prav tako pomembno vlogo,

PRIZNAVAJO tesno in tradicionalno odvisnost mnogih avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki poosebljajo tradicionalne načine življenja, od bioloških virov ter zaželenost po pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz uporabe tradicionalnega znanja, inovativnosti in običajnih postopkov, pomembnih za ohranitev biološke raznovrstnosti in trajnostno rabo njenih sestavin,

PRIZNAVAJO TUDI življenjsko pomembno vlogo žensk pri ohranitvi in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti ter potrjujejo potrebo po polnem sodelovanju žensk na vseh ravneh sprejemanja in izvajanja političnih odločitev za ohranitev biološke raznovrstnosti,

POUDARJAJO pomen in potrebo po krepitvi mednarodnega, regionalnega in globalnega sodelovanja med državami, medvladnimi organizacijami in nevladnim sektorjem za ohranitev biološke raznovrstnosti in trajnostno rabo njenih sestavin,

PRIZNAVAJO, da se od zagotovljenih novih in dodatnih finančnih virov ter primernega dostopa do ustreznih tehnologij lahko pričakuje, da bodo znatno spremenili zmožnost sveta, da se odzove na izgubo biološke raznovrstnosti,

NADALJE PRIZNAVAJO, da je treba posebej poskrbeti za zadovoljitev potreb držav v razvoju, vključno z zagotovitvijo novih in dodatnih finančnih virov ter primernega dostopa do ustreznih tehnologij,

PRI TEM UGOTAVLJAJO posebne razmere v najmanj razvitih in majhnih otoških državah,

PRIZNAVAJO, da so za ohranitev biološke raznovrstnosti potrebna znatna vlaganja in da se od njih pričakuje širok razpon okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi,

PRIZNAVAJO, da sta gospodarski in družbeni razvoj ter izkoreninjenje revščine prvi in najpomembnejši prednostni nalogi držav v razvoju,

SE ZAVEDAJO, da sta ohranitev in trajnostna raba biološke raznovrstnosti zelo pomembni za zadovoljitev prehranjevalnih, zdravstvenih in drugih potreb naraščajočega svetovnega prebivalstva, za kar sta bistvena dostop do genskih virov in tehnologij ter njihova delitev,

UGOTAVLJAJO, da bosta ohranitev in trajnostna raba biološke raznovrstnosti okrepili prijateljske odnose med državami in prispevali k miru za vse človeštvo,

ŽELIJO izboljšati in dopolniti obstoječe mednarodne dogovore za ohranitev biološke raznovrstnosti in trajnostno rabo njenih sestavin, in

SO ODLOČENE ohraniti in trajnostno uporabljati biološko raznovrstnost v korist sedanjih in prihodnjih generacij,

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilji

Cilji te konvencije, ki se uresničujejo v skladu z njenimi ustreznimi določbami, so ohranitev biološke raznovrstnosti, trajnostna raba njenih sestavin ter pravična in nepristranska delitev koristi, nastalih pri izkoriščanju genskih virov, vključno z ustreznim dostopom do genskih virov in primernim prenosom ustreznih tehnologij, ob upoštevanju vseh pravic za te vire in tehnologije, in z ustreznim financiranjem.

Člen 2

Uporaba izrazov

V tej konvenciji:

"biološka raznovrstnost" pomeni spremenljivost med živimi organizmi iz vseh virov, med drugim vključno s kopenskimi, morskimi in drugimi vodnimi ekosistemi ter ekološkimi kompleksi, katerih del so; to zajema raznovrstnost znotraj vrst in med vrstami ter raznovrstnost ekosistemov;

"biološki viri" zajemajo genske vire, organizme ali njihove dele, populacije ali katere koli druge biotske sestavine ekosistemov z dejansko ali možno uporabo ali vrednostjo za človeštvo;

"biotehnologija" pomeni vsako uporabo tehnologije, ki uporablja biološke sisteme, žive organizme ali njihove derivate za izdelovanje ali prilagajanje proizvodov ali postopkov za posebno uporabo;

"izvorna država genskih virov" pomeni državo, ki ima te genske vire v razmerah in situ;

"država, ki zagotavlja genske vire" pomeni državo, ki dobavlja genske vire, zbrane iz virov in situ, vključno s populacijami prosto živečih in udomačenih vrst, ali vzete iz virov ex situ, ki lahko izvirajo iz te države ali pa ne;

"udomačene ali gojene vrste" pomeni vrste, na evolucijski proces katerih je vplival človek zaradi zadovoljevanja svojih potreb;

"ekosistem" pomeni dinamično celoto rastlinskih, živalskih združb in združb mikroorganizmov ter njihovega neživega okolja, ki vzajemno delujejo kot funkcionalna enota;

"ohranjanje ex situ" pomeni ohranjanje sestavin biološke raznovrstnosti zunaj njihovega naravnega življenjskega prostora;

"genski material" pomeni vsak material rastlinskega, živalskega, mikrobskega ali drugega izvora, ki vsebuje funkcionalne enote dednosti;

"genski viri" pomeni genski material z dejansko ali potencialno vrednostjo;

"življenjski prostor" pomeni kraj ali vrsto območja, kjer se organizem ali populacija pojavljata v naravi;

"razmere in situ" pomeni razmere, v kakršnih genski viri obstajajo v ekosistemih in naravnih življenjskih prostorih, pri udomačenih in gojenih vrstah pa v okoljih, kjer so razvili svoje razločevalne značilnosti;

"ohranjanje in situ" pomeni ohranjanje ekosistemov in naravnih življenjskih prostorov ter vzdrževanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacij vrst v njihovem naravnem okolju, pri udomačenih in gojenih vrstah pa v okolju, kjer so razvile svoje razločevalne značilnosti;

"zavarovana območja" pomeni zemljepisno opredeljeno območje, ki se ga določi ali opredeli s predpisi in upravlja tako, da se dosežejo posebni cilji ohranjanja;

"regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje" pomeni organizacijo, ki jo ustanovijo suverene države danega območja, na katero njene države članice prenesejo pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija, in ki je bila v skladu s svojimi notranjimi postopki ustrezno pooblaščena za podpis, ratificiranje, sprejetje ali pristop h konvenciji;

"trajnostna raba" pomeni uporabo sestavin biološke raznovrstnosti na način in v obsegu, ki ne vodi k dolgoročnemu upadu biološke raznovrstnosti, s tem pa se vzdržuje njena zmožnost, da zadovoljuje potrebe in prizadevanja sedanjih in prihodnjih generacij;

"tehnologija" vključuje biotehnologijo.

Člen 3

Načelo

Države imajo na podlagi Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in načel mednarodnega prava suvereno pravico do izkoriščanja svojih virov v skladu s svojimi okoljskimi politikami in odgovornost, da zagotovijo, da dejavnosti v okviru njihove jurisdikcije ali nadzora ne povzročajo škode za okolje drugih držav ali območij zunaj meja njihove jurisdikcije.

Člen 4

Jurisdikcijsko področje uporabe

Ob upoštevanju pravic drugih držav in če ni v tej konvenciji izrecno drugače predvideno, se določbe te konvencije uporabljajo za vsako pogodbenico:

(a) za sestavine biološke raznovrstnosti na področjih iz okvira omejitev njene državne jurisdikcije; in

(b) za postopke in dejavnosti, ne glede na mesto njihovih učinkov, ki potekajo pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom na območju njene državne jurisdikcije ali zunaj meja državne jurisdikcije.

Člen 5

Sodelovanje

Vsaka pogodbenica na področju ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti in pri drugih zadevah vzajemnega interesa sodeluje, kolikor je to mogoče in ustrezno, z drugimi pogodbenicami, bodisi neposredno ali, kjer je ustrezno, prek pristojnih mednarodnih organizacij, če gre za območja zunaj državne jurisdikcije.

Člen 6

Splošni ukrepi za ohranitev in trajnostno rabo

Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi posebnimi razmerami in zmožnostmi:

(a) razvija državne strategije, načrte ali programe za ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti ali v ta namen sprejme obstoječe strategije, načrte ali programe, ki med drugim odražajo ukrepe iz te konvencije, pomembne za zadevno pogodbenico; in

(b) kolikor je to možno in ustrezno, vključuje ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti v ustrezne področne ali medpodročne načrte, programe in politike.

Člen 7

Določitev in spremljanje

Vsaka pogodbenica, kolikor je to mogoče in ustrezno, zlasti za namene členov 8 do 10:

(a) določi sestavine biološke raznovrstnosti, pomembne za njeno ohranitev in trajnostno rabo, ob upoštevanju okvirnih seznamov skupin iz Priloge I;

(b) z vzorčenjem in drugimi postopki spremlja sestavine biološke raznovrstnosti, določene v skladu s podtočko (a), pri čemer posebno pozornost posveti tistim, ki zahtevajo nujne ohranitvene ukrepe, in tistim, ki nudijo največjo zmožnost trajnostne rabe;

(c) določi postopke in skupine dejavnosti, ki imajo ali lahko imajo znatne škodljive učinke na ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti, ter spremlja njihove učinke z vzorčenjem in drugimi postopki; in

(d) s katerim koli mehanizmom vodi in organizira podatke, pridobljene pri določitvi in spremljanju v skladu s podtočkami (a), (b) in (c) zgoraj;

Člen 8

Ohranjanje in situ

Vsaka pogodbenica, kolikor je to mogoče in ustrezno:

(a) vzpostavi sistem zavarovanih območij in območij, za katera je treba sprejeti posebne ukrepe za ohranitev biološke raznovrstnosti;

(b) po potrebi pripravi smernice za izbiro, ustanovitev in upravljanje zavarovanih območij ali območij, za katera je treba sprejeti posebne ukrepe za ohranitev biološke raznovrstnosti;

(c) zakonsko ureja in upravlja biološke vire, pomembne za ohranitev biološke raznovrstnosti, na zavarovanih območjih ali zunaj njih, da se zagotovi njihova ohranitev in trajnostna raba;

(d) spodbuja zavarovanje ekosistemov, naravnih življenjskih prostorov in ohranjanje za preživetje sposobnih populacij vrst v naravnem okolju;

(e) za dodatno zavarovanje zavarovanih območij spodbuja okolju neškodljiv in trajnosten razvoj na območjih, ki mejijo na ta območja;

(f) sanira in obnavlja načete ekosisteme in spodbuja obnavljanje ogroženih vrst, med drugim z razvijanjem in izvajanjem načrtov ali drugih strategij upravljanja;

(g) vzpostavlja ali ohranja sredstva za urejanje, obvladovanje ali nadziranje nevarnosti, povezanih z uporabo in spuščanjem živih spremenjenih organizmov, nastalih z biotehnologijo, ki imajo lahko škodljive učinke na okolje, ki lahko vplivajo na ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti, in pri tem upošteva tudi nevarnosti za zdravje ljudi;

(h) preprečuje vnašanje tistih tujih vrst, ki ogrožajo ekosisteme, življenjske prostore ali vrste, in jih nadzoruje ali izkoreninja;

(i) prizadeva si za zagotovitev pogojev, potrebnih za združljivost trenutnih uporab z ohranitvijo biološke raznovrstnosti in trajnostno rabo njenih sestavin;

(j) ob upoštevanju svoje državne zakonodaje spoštuje, ohranja in vzdržuje znanje, inovativnost in običajne postopke avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki poosebljajo tradicionalne načine življenja, pomembne za ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti, spodbuja njihovo širšo uporabo z udeleževanjem in vključevanjem nosilcev takšnega znanja, inovativnosti in običajnih postopkov in spodbuja pravično delitev koristi, pridobljenih z uporabo takšnega znanja, inovativnosti in običajnih postopkov;

(k) razvija ali ohranja potrebno zakonodajo in/ali druge uredbene določbe za zavarovanje ogroženih vrst in populacij;

(l) kadar se v skladu s členom 7 ugotovi zelo škodljiv učinek na biološko raznovrstnost, uredi ali vodi ustrezne postopke in skupine dejavnosti; in

(m) sodeluje pri zagotavljanju finančne in druge podpore za ohranjanje in situ iz podtočk (a) do (l), zlasti državam v razvoju.

Člen 9

Ohranjanje ex situ

Vsaka pogodbenica, kolikor je to mogoče in ustrezno, predvsem pa za dopolnitev ukrepov in situ:

(a) sprejme ukrepe za ohranitev sestavin biološke raznovrstnosti ex situ, po možnosti v izvorni državi takšnih sestavin;

(b) vzpostavi in vzdržuje zmogljivosti za ohranitev in raziskovanje rastlin, živali in mikroorganizmov ex situ, po možnosti v izvorni državi genskih virov;

(c) sprejme ukrepe za obnovitev in sanacijo ogroženih vrst ter njihov ponovni vnos v njihove naravne življenjske prostore pod ustreznimi pogoji;

(d) ureja in vodi takšno zbiranje bioloških virov iz naravnih življenjskih prostorov za ohranjanje ex situ, ki ne ogroža ekosistemov in populacij vrst in situ, razen kadar se na podlagi podtočke (c) zahtevajo posebni začasni ukrepi ex situ; in

(e) sodeluje pri zagotavljanju finančne in druge podpore za ohranjanje ex situ iz podtočk (a) do (d) ter pri ustanavljanju in vzdrževanju ohranitvenih zmogljivosti ex situ v državah v razvoju.

Člen 10

Trajnostna raba sestavin biološke raznovrstnosti

Vsaka pogodbenica, kolikor je to mogoče in ustrezno:

(a) vključi obravnavanje ohranitve in trajnostne rabe bioloških virov v procese odločanja na državni ravni;

(b) sprejme ukrepe za uporabo bioloških virov, da prepreči ali kar najbolj zmanjša škodljive učinke na biološko raznovrstnost;

(c) varuje in spodbuja običajno rabo bioloških virov v skladu s tradicionalnimi pridelovalnimi postopki, ki so združljivi z zahtevami po ohranitvi ali trajnostni rabi;

(d) podpira lokalno prebivalstvo pri razvijanju in izvajanju sanacijskih ukrepov na načetih območjih, kjer se je biološka raznovrstnost že zmanjšala; in

(e) spodbuja sodelovanje med svojimi organi oblasti in svojim zasebnim sektorjem pri razvijanju postopkov za trajnostno rabo bioloških virov.

Člen 11

Spodbujevalni ukrepi

Vsaka pogodbenica, kolikor je to mogoče in ustrezno, sprejme gospodarsko in družbeno premišljene ukrepe, ki delujejo kot spodbude za ohranitev in trajnostno rabo sestavin biološke raznovrstnosti.

Člen 12

Raziskave in usposabljanje

Pogodbenice ob upoštevanju posebnih potreb držav v razvoju:

(a) pripravljajo in vodijo programe znanstvenega in tehničnega izobraževanja in usposabljanja o ukrepih za določitev, ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti in njenih sestavin ter zagotavljajo podporo za tovrstno izobraževanje in usposabljanje za posebne potrebe držav v razvoju;

(b) krepijo in spodbujajo raziskave, ki prispevajo k ohranjanju in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti, zlasti v državah v razvoju, med drugim v skladu s sklepi konference pogodbenic, sprejetimi na podlagi priporočil pomožnega organa za znanstveno, tehnično in tehnološko svetovanje; in

(c) v skladu z določbami členov 16, 18, in 20 spodbujajo uporabo znanstvenega napredka na področju raziskav biološke raznovrstnosti pri razvoju postopkov za ohranitev in trajnostno rabo bioloških virov ter pri tem sodelujejo.

Člen 13

Izobraževanje in ozaveščanje javnosti

Pogodbenice:

(a) krepijo in spodbujajo razumevanje pomena ohranitve biološke raznovrstnosti in za to potrebnih ukrepov kakor tudi njegovo širjenje prek medijev in vključitev te tematike v izobraževalne programe; in

(b) ustrezno sodelujejo z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami pri razvijanju programov izobraževanja in ozaveščanja javnosti glede ohranitve in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti.

Člen 14

Presoja vplivov in zmanjšanje škodljivih učinkov na najmanjšo možno raven

1. Vsaka pogodbenica, kolikor je to mogoče in ustrezno:

(a) uvede ustrezne postopke, ki zahtevajo presojo vplivov na okolje njenih predlaganih projektov, ki lahko zelo škodljivo učinkujejo na biološko raznovrstnost, da bi preprečila ali čim bolj zmanjšala takšne učinke in, kjer je ustrezno, omogočila sodelovanje javnosti pri takšnih postopkih;

(b) uvede ustrezne ureditve, ki zagotovijo ustrezno upoštevanje posledic njihovih programov in politik, ki lahko precej škodljivo učinkujejo na biološko raznovrstnost;

(c) na podlagi vzajemnosti krepijo obveščanje, izmenjavo informacij in posvetovanje o dejavnostih pod njihovo jurisdikcijo ali nadzorom, ki lahko precej škodljivo učinkujejo na biološko raznovrstnost drugih držav ali območij zunaj meja njihove jurisdikcije, s spodbujanjem sklepanja ustreznih dvostranskih, regionalnih ali večstranskih dogovorov;

(d) v primeru neposredne ali velike nevarnosti ali škode, ki se pojavi pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom za biološko raznovrstnost na območju pod jurisdikcijo drugih držav ali na območjih zunaj meja državne jurisdikcije, o takšni nevarnosti ali škodi takoj obvesti potencialno prizadete države in uvede ukrepe za preprečitev ali zmanjšanje takšne nevarnosti ali škode na najmanjšo možno raven; in

(e) podpirajo državne dogovore za ukrepanje ob nesreči, povezani z dejavnostmi ali dogodki, ki se pojavijo po naravni poti ali drugače in pomenijo resno ali neposredno nevarnost za biološko raznovrstnost, ter krepijo mednarodno sodelovanje kot dopolnitev takšnim prizadevanjem držav in, kjer je ustrezno in se tako dogovorijo zadevne države ali regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, sprejmejo skupne načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih.

2. Na konferenci pogodbenic na podlagi izvedenih študij preučijo vprašanje odgovornosti in odškodnine, vključno z obnovo in nadomestilom škode, za škodo, povzročeno biološki raznovrstnosti, razen kadar je takšna odgovornost povsem notranja zadeva.

Člen 15

Dostop do genskih virov

1. Priznavanje suverenih pravic držav nad njihovimi naravnimi viri in pooblastila za določitev dostopa do genskih virov ostajajo v rokah nacionalnih vlad in morajo biti v skladu z nacionalno zakonodajo.

2. Vsaka pogodbenica si prizadeva za zagotovitev pogojev, ki drugim pogodbenicam omogočijo dostop do genskih virov za okolju neškodljive uporabe, in ne določa omejitev, ki so v nasprotju s cilji te konvencije.

3. Za namene te konvencije so genski viri, ki jih zagotovi pogodbenica, kakor je navedeno v tem členu ter v členih 16 in 19, samo tisti genski viri, ki jih zagotovijo pogodbenice, ki so izvorne države takšnih virov, ali pogodbenice, ki so genske vire pridobile v skladu s to konvencijo.

4. Dostop, če se odobri, poteka pod medsebojno dogovorjenimi pogoji, zanj pa veljajo določbe tega člena.

5. Za dostop do genskih virov je treba predhodno pridobiti prostovoljno soglasje pogodbenice, ki zagotavlja takšne vire, razen če ta pogodbenica ne določi drugače.

6. Vsaka pogodbenica si prizadeva za razvijanje in izvajanje znanstvenih raziskav na podlagi genskih virov, ki jih zagotovijo druge pogodbenice, ob polnem sodelovanju teh pogodbenic in po možnosti na njihovem ozemlju.

7. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zakonodajne, upravne in politične ukrepe v skladu s členoma 16 in 19, kadar je potrebno, s finančnim mehanizmom, vzpostavljenim s členoma 20 in 21, katerih cilj je pravična in nepristranska delitve rezultatov raziskav in razvoja ter koristi, ki so posledica komercialne in druge uporabe genskih virov, s pogodbenicami, ki te vire zagotavljajo. Takšna delitev poteka pod medsebojno dogovorjenimi pogoji.

Člen 16

Dostop do tehnologije in prenos tehnologije

1. Vsaka pogodbenica, ki priznava, da tehnologija vključuje biotehnologijo in da sta dostop do tehnologije in prenos tehnologije med pogodbenice bistvena elementa uresničevanja ciljev te konvencije, se ob upoštevanju določb tega člena obvezuje, da bo zagotovila in/ali olajšala dostop do tehnologij, ki so pomembne za ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti ali uporabljajo genske vire in ne povzročajo večje škode za okolje, in njihov prenos drugim pogodbenicam.

2. Dostop do tehnologije in prenos tehnologije iz točke 1 državam v razvoju se zagotovita in/ali olajšata pod pravičnimi in najugodnejšimi pogoji, po medsebojnem dogovoru vključno s koncesijskimi in preferencialnimi pogoji in po potrebi v skladu s finančnim mehanizmom, vzpostavljenim s členoma 20 in 21. Pri tehnologiji, ki je predmet patentov in drugih pravic intelektualne lastnine, se takšen dostop in prenos zagotovita pod pogoji, ki priznavajo in upoštevajo ustrezno in učinkovito varovanje pravic intelektualne lastnine. Uporaba te točke mora biti v skladu s točkami 3, 4 in 5.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zakonodajne, upravne ali politične ukrepe s ciljem, da se pogodbenicam, ki zagotavljajo genske vire, zlasti tistim, ki so države v razvoju, zagotovita dostop do tehnologije, ki uporablja te vire, in njen prenos pod medsebojno dogovorjenimi pogoji, vključno s tehnologijo, zaščiteno s patenti in drugimi pravicami intelektualne lastnine, po potrebi na podlagi določb členov 20 in 21 in v skladu z mednarodnim pravom ter ob upoštevanju točk 4 in 5.

4. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zakonodajne, upravne ali politične ukrepe s ciljem, da zasebni sektor olajša dostop do skupnega razvoja in prenosa tehnologije iz točke 1 v korist vladnih inštitucij in zasebnega sektorja držav v razvoju in pri tem izpolnjuje obveznosti iz točk 1, 2 in 3.

5. Pogodbenice, ki priznavajo, da patenti in druge pravice intelektualne lastnine lahko vplivajo na uresničevanje te konvencije, pri tem sodelujejo, ob upoštevanju zakonodaje posameznih držav in mednarodnega prava, da zagotovijo, da takšne pravice podpirajo njene cilje in niso z njimi v nasprotju.

Člen 17

Izmenjava informacij

1. Pogodbenice omogočijo izmenjavo informacij iz vseh javnosti dostopnih virov, pomembnih za ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti, ob upoštevanju posebnih potreb držav v razvoju.

2. Takšna izmenjava informacij vključuje izmenjavo rezultatov tehničnih, znanstvenih in družbeno-gospodarskih raziskav kakor tudi informacij o programih usposabljanja in raziskovalnih programih, strokovnem znanju, avtohtonem in tradicionalnem znanju kot takšnem ter v povezavi s tehnologijami iz člena 16(1). Kjer je izvedljivo zajema tudi povratne informacije.

Člen 18

Tehnično in znanstveno sodelovanje

1. Pogodbenice spodbujajo mednarodno tehnično in znanstveno sodelovanje na področju ohranitve in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti, po potrebi prek ustreznih mednarodnih in državnih institucij.

2. Pri uresničevanju te konvencije vsaka pogodbenica spodbuja tehnično in znanstveno sodelovanje z drugimi pogodbenicami, zlasti državami v razvoju, med drugim z oblikovanjem in izvajanjem nacionalnih politik. Pri spodbujanju takšnega sodelovanja je treba posebno pozornost posvetiti razvijanju in krepitvi nacionalnih zmogljivosti z razvijanjem kadrov in izgradnjo institucij.

3. Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju določi način vzpostavitve mehanizma klirinške hiše za krepitev in spodbujanje tehničnega in znanstvenega sodelovanja.

4. V skladu s svojo nacionalno zakonodajo in politikami pogodbenice za uresničevanje ciljev te konvencije spodbujajo in razvijajo postopke sodelovanja za razvijanje in uporabo tehnologij, vključno z avtohtonimi in tradicionalnimi tehnologijami. V ta namen pogodbenice spodbujajo tudi sodelovanje pri usposabljanju osebja in izmenjavi strokovnjakov.

5. Na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenice spodbujajo ustanovitev skupnih raziskovalnih programov in skupnih podjetij za razvijanje tehnologij, pomembnih za cilje te konvencije.

Člen 19

Ravnanje z biotehnologijo in razdelitev njenih koristi

1. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zakonodajne, upravne ali politične ukrepe, ki zagotovijo uspešno sodelovanje pri biotehnoloških raziskovalnih dejavnostih tistih pogodbenic, zlasti držav v razvoju, ki zagotavljajo genske vire za takšne raziskave, in kjer je izvedljivo, na ozemlju teh pogodbenic.

2. Vsaka pogodbenica sprejme vse izvedljive ukrepe za spodbujanje in krepitev pravičnega in nepristranskega prednostnega dostopa pogodbenic, zlasti držav v razvoju, do rezultatov in koristi od biotehnologij, utemeljenih na genskih virih, ki jih zagotavljajo te pogodbenice. Takšen dostop poteka pod medsebojno dogovorjenimi pogoji.

3. Pogodbenice preučijo potrebo po protokolu in njegovih sestavnih delih, kjer bi bili določeni ustrezni postopki, vključno in zlasti postopek soglasja po vnaprejšnjem obveščanju na področju varnega prenosa, ravnanja in uporabe živih spremenjenih organizmov, nastalih z biotehnologijo, ki lahko škodljivo učinkujejo na ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi neposredno ali pa tako, da to zahteva od katere koli fizične ali pravne osebe pod svojo jurisdikcijo, ki zagotavlja organizme iz točke 3, vse razpoložljive podatke o uporabi in varnostnih predpisih, ki jih zahteva ta pogodbenica za ravnanje s takšnimi organizmi, kakor tudi vse razpoložljive podatke o potencialno škodljivem vplivu zadevnih določenih organizmov pogodbenici, kamor se bodo ti organizmi vnesli.

Člen 20

Finančni viri

1. Vsaka pogodbenica se obvezuje, da bo na podlagi svojih nacionalnih načrtov, prednostnih nalog in programov ter v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljala finančno podporo in spodbude za tiste nacionalne dejavnosti, ki so namenjene uresničevanju ciljev te konvencije.

2. Pogodbenice, ki so razvite države, zagotovijo nove in dodatne finančne vire, ki pogodbenicam, ki so države v razvoju, omogočijo pokritje zanje dogovorjenih polnih mejnih stroškov izvajanja ukrepov, s katerimi izpolnjujejo obveznosti iz te konvencije, in uporabo njenih določb; glede teh stroškov se dogovorita pogodbenica, ki je država v razvoju, in institucionalni ustroj iz člena 21 v skladu s politiko, strategijo, programskimi prednostnimi nalogami in merili o izpolnjevanju pogojev ter kazalnim seznamom mejnih stroškov, ki ga določijo na konferenci pogodbenic. Druge pogodbenice, vključno z državami na prehodu v tržno gospodarstvo, lahko prostovoljno prevzamejo obveznosti pogodbenic, ki so razvite države. Za namene tega člena konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju določi seznam pogodbenic, ki so razvite države, in drugih pogodbenic, ki prostovoljno prevzamejo obveznosti pogodbenic, ki so razvite države. Konferenca pogodbenic občasno pregleda in po potrebi spremeni seznam. Spodbujajo se tudi prispevki drugih držav in prostovoljni viri. Pri izvajanju teh obveznosti se upošteva potreba po primernosti, predvidljivosti in pravočasnem pritoku sredstev ter pomembnost razdelitve obremenitve med pogodbenice s seznama, ki prispevajo.

3. Pogodbenice, ki so razvite države, lahko tudi zagotovijo, pogodbenice, ki so države v razvoju, pa izkoristijo finančne vire za uresničevanje te konvencije po dvostranskih, regionalnih in večstranskih poteh.

4. V kolikšni meri bodo pogodbenice, ki so države v razvoju, učinkovito izvajale svoje obveznosti iz te konvencije bo odvisno od tega, kako učinkovito bodo pogodbenice, ki so razvite države, izvajale obveznosti iz te konvencije, povezane s finančnimi viri in prenosom tehnologije, pri čemer se v celoti upošteva dejstvo, da so gospodarski in družbeni razvoj ter izkoreninjenje revščine prve in najpomembnejše prednostne naloge pogodbenic, ki so države v razvoju.

5. Pogodbenice pri svojih dejavnostih, povezanih s financiranjem in prenosom tehnologije, v celoti upoštevajo posebne potrebe najmanj razvitih držav in njihov posebni položaj.

6. Pogodbenice upoštevajo tudi posebne razmere v pogodbenicah, ki so države v razvoju, še zlasti v majhnih otoških državah, ki so posledica odvisnosti od biološke raznovrstnosti, njene porazdelitve in lokacije.

7. Upošteva se tudi posebni položaj držav v razvoju, vključno z okoljsko najbolj ranljivimi, kot so države v razvoju s sušnimi in polsušnimi območji ter obalnimi in gorskimi območji.

Člen 21

Finančni mehanizem

1. Za zagotavljanje finančnih virov v okviru te konvencije pogodbenicam, ki so države v razvoju,v obliki subvencij ali pod zelo ugodnimi pogoji se vzpostavi mehanizem, katerega glavni elementi so opisani v tem členu. Za namene te konvencije mehanizem deluje pod pristojnostjo konference pogodbenic, ki ga usmerja in kateri je odgovoren. Za delovanje mehanizma skrbi tisti institucionalni ustroj, ki ga na svojem prvem zasedanju določi konferenca pogodbenic. Konferenca pogodbenic za namene te konvencije določi politiko, strategijo, programske prednostne naloge in merila za izpolnjevanje pogojev za dostop do takšnih virov in njihovo uporabo. Prispevki so oblikovani tako, da upoštevajo potrebo po predvidljivosti, primernosti in pravočasnem pritoku sredstev iz člena 20 v skladu z zneskom potrebnih virov, ki ga občasno določi konferenca pogodbenic, ter pomembnost porazdelitve obremenitve med države s seznama iz člena 20(2), ki prispevajo. Pogodbenice, ki so razvite države, in druge države ali viri lahko dajo tudi prostovoljne prispevke. Mehanizem deluje v okviru demokratičnega in preglednega sistema upravljanja.

2. V skladu s cilji te konvencije konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju določi politiko, strategijo in programske prednostne naloge kakor tudi podrobna merila in smernice za izpolnjevanje pogojev za dostop do finančnih virov in njihovo uporabo, vključno z rednim spremljanjem in ocenjevanjem te uporabe. Konferenca pogodbenic sprejme dogovore glede izvajanja točke 1 po posvetovanju z institucijskim ustrojem, ki mu je zaupano delovanje finančnega mehanizma.

3. Konferenca pogodbenic pregleda učinkovitost mehanizma, sprejetega na podlagi tega člena, vključno z merili in smernicami iz točke 2, najmanj dve leti po začetku veljavnosti te konvencije, nato pa redno. Na podlagi takšnega pregleda po potrebi sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti mehanizma.

4. Pogodbenice preučijo okrepitev obstoječih finančnih ustanov za zagotavljanje finančnih virov za ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti.

Člen 22

Razmerje do drugih mednarodnih konvencij

1. Določbe te konvencije ne vplivajo na pravice in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz katerega koli veljavnega sporazuma, razen če bi uresničevanje teh pravic in obveznosti povzročilo veliko škodo biološki raznovrstnosti ali jo močno ogrožalo.

2. Za morsko okolje pogodbenice uresničujejo to konvencijo v skladu s pravicami in obveznostmi držav na podlagi pomorskega prava.

Člen 23

Konferenca Pogodbenic

1. Ustanovi se konferenca pogodbenic. Prvo zasedanje konference pogodbenic skliče izvršni direktor Programa Združenih narodov za okolje najkasneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato potekajo redna zasedanja konference pogodbenic v rednih časovnih presledkih, ki jih določi konferenca na svojem prvem zasedanju.

2. Izredna zasedanja konference pogodbenic potekajo takrat, ko konferenca meni, da je to potrebno, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, če to zahtevo v šestih mesecih potem, ko ji jo je sporočil sekretariat, podpre vsaj ena tretjina pogodbenic.

3. Konferenca pogodbenic soglasno določi in sprejme svoj poslovnik ter poslovnik vseh pomožnih organov, ki jih ustanovi, kakor tudi finančna pravila za urejanje financiranja sekretariata. Na vsakem rednem zasedanju sprejme proračun za finančno obdobje do naslednjega rednega zasedanja.

4. Konferenca pogodbenic redno pregleduje uresničevanje te konvencije in v ta namen:

(a) določi obrazec in časovne presledke za pošiljanje podatkov, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 26, ter preuči te podatke kakor tudi poročila, ki jih predložijo pomožni organi;

(b) presoja znanstvene, tehnične in tehnološke nasvete za biološko raznovrstnost, zagotovljene v skladu s členom 25;

(c) v skladu s členom 28 potrebi preuči in sprejme protokole, kot se zahteva;

(d) v skladu s členoma 29 in 30 preuči in sprejme spremembe te konvencije in njenih prilog, kot se zahteva;

(e) preuči spremembe vseh protokolov in njihovih prilog in, če se tako odloči, pogodbenicam zadevnega protokola priporoči njihovo sprejetje;

(f) v skladu s členom 30 preuči in sprejme dodatne priloge k tej konvenciji, kot se zahteva;

(g) ustanovi pomožne organe, zlasti za znanstveno in tehnično svetovanje, za katere meni, da so potrebni za uresničevanje te konvencije;

(h) prek sekretariata naveže stik z izvršnimi organi konvencij, ki se ukvarjajo z vprašanji, zajetimi v tej konvenciji, zaradi določitve ustreznih oblik sodelovanja z njimi; in

(i) na podlagi izkušenj, pridobljenih pri svojem delovanju, preuči in sprejme vse dodatne ukrepe, potrebne za uresničitev ciljev te konvencije.

5. Združeni narodi, njihove specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo kakor tudi katera koli država, ki ni pogodbenica te konvencije, so lahko na zasedanjih konference pogodbenic zastopane kot opazovalke. Vsem drugim organom ali agencijam, vladnim ali nevladnim, usposobljenim za področja, povezana z ohranjanjem in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti, ki sekretariat obvestijo o svoji želji, da bi bile zastopane kot opazovalke na zasedanju konference pogodbenic, se to lahko dovoli, če temu ne nasprotuje vsaj tretjina prisotnih pogodbenic. Za sprejem in sodelovanje opazovalcev velja poslovnik, ki ga sprejme konferenca pogodbenic.

Člen 24

Sekretariat

1. Ustanovi se sekretariat. Njegove naloge so:

(a) organizira zasedanja konference pogodbenic iz člena 23 in zanje zagotavlja storitve;

(b) opravlja naloge, ki so mu naložene s katerim koli protokolom;

(c) pripravi poročila o izvajanju svojih nalog na podlagi konvencije in jih predloži konferenci pogodbenic;

(d) usklajuje delo z drugimi pristojnimi mednarodnimi organi in sklepa zlasti takšne dogovore o izvajanju in pogodbene dogovore, ki jih potrebuje za učinkovito izvajanje svojih nalog; in

(e) opravlja druge naloge, ki mu jih lahko določi konferenca pogodbenic.

2. Konferenca pogodbenic na svojem prvem rednem zasedanju imenuje sekretariat izmed tistih obstoječih pristojnih mednarodnih organizacij, ki so pokazale pripravljenost prevzeti naloge sekretariata v okviru te konvencije.

Člen 25

Pomožni organ za znanstveno, tehnično in tehnološko svetovanje

1. Ustanovi se pomožni organ za znanstveno, tehnično in tehnološko svetovanje, ki konferenci pogodbenic in ustreznim drugim njenim pomožnim organom ustrezno svetuje glede uresničevanja te konvencije. V tem organu lahko sodelujejo vse pogodbenice in je multidisciplinaren. Sestavljajo ga vladni predstavniki, pristojni za ustrezna področja strokovnega znanja in izkušenj. Konferenci pogodbenic redno poroča o vseh vidikih svojega dela.

2. Ta organ, ki je podrejen konferenci pogodbenic, v skladu z njenimi smernicami in na njeno zahtevo:

(a) zagotovi znanstvene in tehnične ocene stanja biološke raznovrstnosti;

(b) pripravi znanstvene in tehnične ocene učinkov posameznih vrst ukrepov, sprejetih v skladu z določbami te konvencije;

(c) določi inovativne, učinkovite in najsodobnejše tehnologije ter strokovno znanje in izkušnje za ohranitev in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti ter svetuje glede načinov in sredstev za spodbujanje razvoja in/ali prenosa takšnih tehnologij;

(d) svetuje glede znanstvenih programov in mednarodnega sodelovanja pri raziskavah in razvoju v zvezi z ohranitvijo in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti; in

(e) odgovarja na znanstvena, tehnična, tehnološka in metodološka vprašanja, ki mu jih lahko zastavijo konferenca pogodbenic in njeni pomožni organi.

3. Naloge, obseg pooblastil, organiziranje in delovanje tega organa lahko natančneje opredeli konferenca pogodbenic.

Člen 26

Poročila

Vsaka pogodbenica v časovnih presledkih, ki jih določi konferenca pogodbenic, predloži konferenci pogodbenic poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje določb te konvencije in o njihovi učinkovitosti pri uresničevanju ciljev te konvencije.

Člen 27

Reševanje sporov

1. Če pride med pogodbenicami do spora glede razlage ali uresničevanja te konvencije, zadevne pogodbenice skušajo najti rešitev s pogajanji.

2. Če se zadevne stranke v sporu ne morejo dogovoriti s pogajanji, lahko skupno poiščejo pomoč tretje osebe ali jo zaprosijo za posredovanje.

3. Ob ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadarkoli potem lahko država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje depozitarju pisno izjavi, da za spor, ki se ne reši v skladu s točko 1 ali 2, sprejema za obveznega enega ali oba od naslednjih načinov reševanja sporov:

(a) arbitražo v skladu s postopkom iz Dela 1 Priloge II;

(b) predložitev spora Meddržavnemu sodišču.

4. Če stranke v sporu v skladu s točko 3 ne sprejmejo enakega ali nobenega postopka, se spor predloži v spravo v skladu z Delom 2 Priloge II, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.

5. Določbe tega člena se uporabljajo za vse protokole, razen če ni v zadevnem protokolu drugače predvideno.

Člen 28

Sprejetje protokolov

1. Pogodbenice sodelujejo pri oblikovanju in sprejetju protokolov k tej konvenciji.

2. Protokoli se sprejmejo na zasedanju konference pogodbenic.

3. Besedilo vsakega predlaganega protokola sporoči Sekretariat pogodbenicam vsaj šest mesecev pred zasedanjem.

Člen 29

Sprememba konvencije ali protokolov

1. Spremembe konvencije lahko predlaga katera koli pogodbenica. Spremembo katerega koli protokola lahko predlaga katera koli pogodbenica tega protokola.

2. Spremembe konvencije se sprejmejo na zasedanju konference pogodbenic. Spremembe katerega koli protokola se sprejmejo na zasedanju pogodbenic zadevnega protokola. Besedilo vsake predlagane spremembe te konvencije ali katerega koli protokola sporoči Sekretariat pogodbenicam zadevne listine vsaj šest mesecev pred zasedanjem, za katerega je predlagano njeno sprejetje, razen če ni v zadevnem protokolu drugače predvideno. Sekretariat sporoči predlagane spremembe tudi podpisnicam konvencije v vednost.

3. Pogodbenice si na vse načine prizadevajo, da dosežejo sporazumni dogovor o katerikoli predlagani spremembi te konvencije ali katerega koli protokola. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za dosego konsenza, dogovor pa ni bil sprejet, se kot zadnja možnost uporabi sprejetje spremembe z dvotretjinsko večino glasov pogodbenic zadevne listine, ki so navzoče in glasujejo na zasedanju, depozitar pa jo predloži vsem pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali potrditev.

4. O ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi sprememb se pisno obvesti depozitarja. Spremembe, sprejete v skladu s točko 3, začnejo veljati za pogodbenice, ki so jih sprejele, devetdeseti dan po deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi vsaj dveh tretjin pogodbenic konvencije ali pogodbenic zadevnega protokola, razen če ni v zadevnem protokolu drugače določeno. Potem začnejo spremembe veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeseti dan zatem, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi sprememb.

5. Za namene tega člena pomeni "pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo" pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti.

Člen 30

Sprejetje in sprememba prilog

1. Priloge k tej konvenciji ali h kateremu koli protokolu so odvisno od primera sestavni del konvencije ali tega protokola in, če ni izrecno drugače predvideno, sklicevanje na to konvencijo ali njene protokole pomeni hkrati sklicevanje na katero koli njeno prilogo. Takšne priloge so omejene na postopkovne, znanstvene, tehnične in upravne zadeve.

2. Razen če ni v katerem koli protokolu za njegove priloge določeno drugače, se za predlaganje, sprejetje in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji ali prilog h kateremu koli protokolu uporablja naslednji postopek:

(a) Priloge k tej konvenciji ali h kateremu koli protokolu se predlagajo in sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29;

(b) vsaka pogodbenica, ki ne more potrditi dodatne priloge k tej konvenciji ali priloge h kateremu koli protokolu, katerega pogodbenica je, o tem pisno obvesti depozitarja v enem letu po datumu depozitarjevega obvestila o njenem sprejetju. Depozitar o vsakem takšnem prejetem obvestilu nemudoma obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko kadarkoli prekliče predhodno izjavo o nasprotovanju, priloge pa nato začnejo veljati za to pogodbenico ob upoštevanju podtočke (c);

(c) po preteku enega leta od datuma depozitarjevega sporočila o njenem sprejetju začne priloga veljati za vse pogodbenice te konvencije ali katerega koli zadevnega protokola, ki niso predložile obvestila v skladu z določbami podtočke (b).

3. Za predlaganje, sprejetje in začetek veljavnosti sprememb prilog k tej konvenciji ali h kateremu koli protokolu se uporablja enak postopek kakor za predlaganje, sprejetje in začetek veljavnosti prilog h konvenciji ali prilog h kateremu koli protokolu.

4. Če se dodatna priloga ali sprememba priloge nanaša na spremembo te konvencije ali katerega koli protokola, dodatna priloga ali sprememba ne začne veljati, dokler ne začne veljati sprememba konvencije ali zadevnega protokola.

Člen 31

Pravica glasovanja

1. Razen kot predvideva točka 2, ima vsaka pogodbenica te konvencije ali katerega koli protokola en glas.

2. Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje v zadevah pod njihovo pristojnostjo uresničujejo svojo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije ali ustreznega protokola. Te organizacije svoje pravice do glasovanja ne uveljavijo, če jo uveljavijo njihove države članice, in obratno.

Člen 32

Razmerje med konvencijo in njenimi protokoli

1. Država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ne more postati pogodbenica protokola, če ni ali če hkrati ne postane pogodbenica te konvencije.

2. Odločitve na podlagi katerega koli protokola sprejmejo samo pogodbenice zadevnega protokola. Vsaka pogodbenica, ki ni ratificirala, sprejela ali potrdila protokola, lahko sodeluje kot opazovalka na katerem koli zasedanju pogodbenic tega protokola.

Člen 33

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis vsem državam in katerikoli regionalni organizaciji za gospodarsko povezovanje v Rio de Janeiru od 5. do 14. junija 1992, na sedežu Združenih držav v New Yorku pa od 15. junija 1992 do 4. junija 1993.

Člen 34

Ratifikacija, sprejetje ali potrditev

1. To konvencijo in katerikoli protokol ratificirajo, sprejmejo ali potrdijo države in regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi se deponirajo pri depozitarju.

2. Vsaka organizacija iz točke 1, ki postane pogodbenica te konvencije ali katerega koli protokola, pri čemer nobena njena država članica ni pogodbenica, prevzame vse obveznosti na podlagi te konvencije ali protokola, odvisno od primera. Pri organizacijah, pri katerih je ena ali več njenih držav članic pogodbenica te konvencije ali ustreznega protokola, organizacija in njene države članice določijo svoje ustrezne odgovornosti za izpolnjevanje svojih obveznosti iz te konvencije ali protokola, odvisno od primera. V takih primerih organizacija in države članice nimajo pravice, da hkrati uresničujejo pravice na podlagi te konvencije ali ustreznega protokola.

3. V svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi organizacije iz točke 1 navedejo obseg svojih pristojnosti za zadeve, ki jih ureja konvencija ali ustrezni protokol. Te organizacije depozitarja obvestijo tudi o vsaki pomembni spremembi obsega svojih pristojnosti.

Člen 35

Pristop

1. Ta konvencija in katerikoli protokol je na voljo za pristop državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje od datuma, ko konvencija ali zadevni protokol nista več na voljo za podpis. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.

2. V svojih listinah o pristopu organizacije iz točke 1 navedejo obseg svojih pristojnosti za zadeve, ki jih ureja konvencija ali ustrezni protokol. Te organizacije depozitarja obvestijo tudi o vsaki pomembni spremembi obsega svojih pristojnosti.

3. Določbe člena 34(2) se uporabljajo za regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki pristopijo k tej konvenciji ali kateremu koli protokolu.

Člen 36

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja tridesete listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu.

2. Katerikoli protokol začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja tistega števila listin o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu, ki je navedeno v zadevnem protokolu.

3. Za vsako pogodbenico, ki ratificira, sprejme ali potrdi to konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju tridesete listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu, ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po dnevu, ko ta pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu.

4. Razen če zadevni protokol ne predvideva drugače, začne veljati vsak protokol za pogodbenico, ki ga ratificira, sprejme ali potrdi ali k njemu pristopi po začetku njegove veljavnosti v skladu s točko 2, devetdeseti dan po datumu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu, ali na dan, ko je ta konvencija začela veljati za to pogodbenico, kar je pozneje.

5. Za namene točk 1 in 2 se nobena listina, ki jo deponira regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki jih deponirajo države članice takšne organizacije.

Člen 37

Pridržki

Pridržki k tej konvenciji niso dopustni.

Člen 38

Odstopi

1. Kadarkoli po dveh letih od datuma začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenico lahko ta pogodbenica od konvencije odstopi s pisnim obvestilom depozitarju.

2. Vsak takšen odstop začne veljati po preteku enega leta od datuma, ko je depozitar prejel obvestilo, ali na tisti kasnejši datum, ki je določen v obvestilu o odstopu.

3. Vsaka pogodbenica, ki odstopi od te konvencije, se šteje, da odstopi tudi od vseh protokolov, katerih pogodbenica je.

Člen 39

Začasni finančni dogovori

Če je bil institucionalni ustroj iz člena 21 v skladu z zahtevami iz člena 21 v celoti prestrukturiran, ga sestavljajo Globalni sklad za okolje Programa Združenih narodov za razvoj, Program Združenih narodov za okolje in Mednarodna banka za obnovo iz razvoj, in sicer začasno za čas od začetka veljavnosti te konvencije do prvega zasedanja konference pogodbenic ali dokler se konferenca pogodbenic ne odloči, kateri institucionalni ustroj bo imenovala v skladu s členom 21.

Člen 40

Začasni dogovori o sekretariatu

Sekretariat, ki ga da na voljo izvršni direktor Programa Združenih narodov za okolje, je sekretariat iz člena 24(2), ki deluje začasno od začetka veljavnosti te konvencije do prvega zasedanja konference pogodbenic.

Člen 41

Depozitar

Generalni sekretar Združenih narodov prevzame naloge depozitarja te konvencije in njenih protokolov.

Člen 42

Verodostojna besedila

Izvirnik te konvencije, katere besedila v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

V potrditev navedenega so spodaj podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

V Rio de Janeiru, petega junija tisoč devetsto dvaindevetdesetega leta

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DOLOČITEV IN SPREMLJANJE

1. Ekosistemi in naravni življenjski prostori: lahko vsebujejo veliko raznovrstnost, veliko število endemičnih ali ogroženih vrst ali divjino; potrebujejo jih selivske vrste; so družbeno, kulturno ali znanstveno pomembni; ali pa so reprezentativni, enkratni ali povezani s ključnimi evolucijskimi ali drugimi biološki procesi;

2. vrste in združbe, ki so: ogrožene; prostoživeči sorodniki udomačenih ali gojenih vrst; imajo zdravilno, kmetijsko ali drugo gospodarsko vrednost; so družbeno, znanstveno ali kulturno pomembne; pomembne so za raziskave na področju ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti, kot so indikatorske vrste; in

3. opisani genomi in geni z družbenim, znanstvenim ali gospodarskim pomenom.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

DEL I

Arbitraža

Člen 1

Stranka v sporu, ki vlaga zahtevek, obvesti sekretariat, da stranke spor predlagajo v arbitražo v skladu s členom 27. V obvestilu se navede predmet arbitraže, zlasti pa še členi konvencije ali protokola, katerih razlaga ali uporaba sta sporni. Če se stranke glede predmeta spora ne dogovorijo pred imenovanjem predsednika sodišča, ga določi arbitražno sodišče. Sekretariat tako dobljene informacije pošlje vsem pogodbenicam te konvencije ali zadevnega protokola.

Člen 2

1. Pri sporu med dvema strankama arbitražno sodišče sestavljajo trije člani. Vsaka od strank v sporu imenuje razsodnika, oba tako imenovana razsodnika pa soglasno imenujeta tretjega razsodnika, ki je predsednik arbitražnega sodišča. Ta ne sme biti državljan katere od strank v sporu, ne sme imeti običajnega bivališča na ozemlju katere od njih, niti ne sme biti zaposlen pri njih ali se z zadevo ukvarjati v kakršnikoli drugi vlogi.

2. Pri sporih med več kot dvema strankama, stranke z enakim interesom skupno in sporazumno imenujejo enega razsodnika.

3. Vsako prosto mesto se zapolni tako, kot je predpisano za prvo imenovanje.

Člen 3

1. Če se predsednika arbitražnega sodišča ne imenuje v dveh mesecih po imenovanju drugega razsodnika, generalni sekretar Združenih narodov na zahtevo stranke imenuje predsednika v nadaljnjih dveh mesecih.

2. Če ena od strank v sporu ne imenuje razsodnika v dveh mesecih po prejemu zahteve, lahko druga stranka obvesti generalnega sekretarja, ki opravi imenovanje v nadaljnjih dveh mesecih.

Člen 4

Arbitražno sodišče odloči v skladu z določbami te konvencije in zadevnega protokola ter mednarodnega prava.

Člen 5

Arbitražno sodišče določi svoj poslovnik, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

Člen 6

Arbitražno sodišče lahko na zahtevo ene od strank priporoči najnujnejše začasne zaščitne ukrepe.

Člen 7

Stranke v sporu olajšujejo delo arbitražnega sodišča in mu z vsemi razpoložljivimi sredstvi zlasti:

(a) zagotavljajo vse ustrezne listine, informacije in zmogljivosti; in

(b) po potrebi omogočijo sklic prič ali strokovnjakov in pridobitev njihovih pričanj.

Člen 8

Stranke in razsodniki se obvezujejo, da bodo varovali zaupnost vseh podatkov, ki jih prejmejo kot zaupne med postopki arbitražnega sodišča.

Člen 9

Razen če zaradi posebnih okoliščin primera arbitražno sodišče ne odloči drugače, krijejo stroške sodišča stranke v sporu v enakih deležih. Sodišče vodi evidenco vseh svojih izdatkov in strankam predloži njihov končni obračun.

Člen 10

Vsaka pogodbenica, ki ima pravni interes za predmet spora, na katerega lahko vpliva odločitev primera, lahko poseže v postopke s soglasjem sodišča.

Člen 11

Sodišče lahko obravnava in razsodi o protizahtevkih, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora.

Člen 12

Arbitražno sodišče odloči o postopku in vsebini z večino glasov svojih članov.

Člen 13

Če ena od strank v sporu pred arbitražnim sodiščem ne nastopi ali ji svojega primera ne uspe zagovarjati, lahko druga stranka od sodišča zahteva, da nadaljuje s postopki in izreče svojo razsodbo. Odsotnost stranke ali njena neuspešna obramba primera ne ovira postopkov. Pred sprejetjem dokončne odločitve se mora arbitražno sodišče prepričati, da je zahtevek dobro utemeljen tako z dejstvi kot v pravnem pogledu.

Člen 14

Arbitražno sodišče izreče dokončno odločitev v petih mesecih po datumu njegove ustanovitve v polni sestavi, razen če ne ugotovi, da je treba rok podaljšati za čas, ki ne sme presegati nadaljnjih petih mesecev.

Člen 15

Končna odločitev arbitražnega sodišča je omejena na predmet spora, v njej pa so navedeni razlogi, na katerih je utemeljena. Vsebuje imena članov, ki so sodelovali, in datum dokončne odločitve. Vsak član sodišča lahko h končni odločitvi priloži ločeno ali nasprotno mnenje.

Člen 16

Razsodba je za stranke v sporu zavezujoča. Nanjo se ni mogoče pritožiti, razen če se stranke v sporu predhodno ne dogovorijo glede pritožbenega postopka.

Člen 17

Vsak spor, ki se lahko pojavi med strankami v sporu glede razlage ali načina izvajanja končne odločitve, lahko katera koli od strank predloži v odločanje arbitražnemu sodišču, ki jo je izreklo.

DEL 2

Sprava

Člen 1

Na zahtevo ene od strank v sporu se oblikuje spravna komisija. Komisijo sestavlja pet članov, od katerih po dva člana imenuje vsaka zadevna stranka, predsednika pa skupaj izberejo tako imenovani člani, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.

Člen 2

Pri sporih med več kot dvema strankama, stranke z enakim interesom skupno in sporazumno imenujejo svoje člane. Če ima dve ali več strank različne interese ali če se ne strinjajo glede tega, ali imajo enak interes, imenujejo svoje člane ločeno.

Člen 3

Če stranke ne imenujejo katerega od svojih članov v dveh mesecih po datumu zahteve za oblikovanje spravne komisije, jih imenuje generalni sekretar Združenih narodov v nadaljnjih dveh mesecih, če ga za to zaprosi stranka, ki je oddala zahtevek.

Člen 4

Če se predsednika spravne komisije ne izbere v dveh mesecih po imenovanju zadnjega člana komisije, ga na zahtevo stranke imenuje generalni sekretar Združenih narodov v nadaljnjih dveh mesecih.

Člen 5

Spravna komisija odloči z večino glasov svojih članov. Spravna komisija določi svoj poslovnik, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače. Spravna komisija predloži predlog za rešitev spora, ki ga stranke preučijo v dobri veri.

Člen 6

O nesoglasju glede pristojnosti spravne komisije odloči komisija.

--------------------------------------------------

PRILOGA B

IZJAVA EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI V SKLADU S ČLENOM 34(3) KONVENCIJE O BIOLOŠKI RAZNOVRSTNOSTI

V skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti je za sprejetje ukrepov, katerih cilj je varstvo okolja, pristojna Skupnost skupaj s svojimi državami članicami.

V zvezi z zadevami, zajetimi v konvenciji, je Skupnost sprejela več pravnih instrumentov, tako kot del svoje okoljske politike kot v okviru drugih sektorskih politik, od katerih so najpomembnejši našteti spodaj:

- Sklep Sveta 82/72/EGS z dne 3. decembra 1981 o sklenitvi Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (UL L 38, 10.2.1982, str. 1),

- Sklep Sveta 82/461/EGS z dne 24. junija 1982 o sklenitvi Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (UL L 210, 19.7.1982, str. 10),

- Uredba Sveta (EGS) št. 3626/82 z dne 3. decembra 1982 o izvajanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v Skupnosti (UL L 384, 31.12.1982, str. 1),

- Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranitvi prosto živečih ptic (UL L št. 103, 25.4.1979, str. 1),

- Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranitvi naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7),

- Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40),

- Uredba Sveta (EGS) št. 2078/92 z dne 30. junija 1992 o pridelovalnih metodah v kmetijstvu, ki so združljive z zahtevami varstva okolja in ohranjanja podeželja (UL L 215, 30.7.1992, str. 85),

- Odločba Sveta 89/625/EGS z dne 20. novembra 1989 o evropskem programu za znanost in tehnologijo, namenjeno varstvu okolja (STEP) (UL L 359, 8.12.1989, str. 9),

- Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva (UL L 389, 31.12.1992, str. 1),

- Direktiva Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (UL L 117, 8.5.1990, str. 1),

- Direktiva Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (UL L 117, 8.5.1990, str. 15),

- Uredba Sveta (EGS) št. 1973/92 z dne 21. maja 1992 o vzpostavitvi finančnega instrumenta za okolje (LIFE) (UL L 206, 22.7.1992, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA C

IZJAVA OB RATIFIKACIJI KONVENCIJE O BIOLOŠKI RAZNOVRSTNOSTI

V okviru svojih ustreznih pristojnosti želijo Evropska skupnost in njene države članice ponovno potrditi pomen, ki ga pripisujejo prenosom tehnologije in biotehnologiji, da se zagotovi ohranitev in trajnostna raba biološke raznovrstnosti. Upoštevanje pravic intelektualne lastnine pomeni bistveni element za izvedbo političnih odločitev za prenos tehnologije in sovlaganj.

Za Evropsko skupnost in njene države članice bodo prenosi tehnologije in dostop do biotehnologije, kot to opredeljuje besedilo Konvencije o biološki raznovrstnosti, potekali v skladu s členom 16 navedene konvencije ter ob upoštevanju načel in pravil o varstvu intelektualne lastnine, zlasti večstranskih in dvostranskih dogovorov, ki so jih podpisale ali spogajale pogodbenice te konvencije.

Evropska skupnost in njene države članice bodo spodbujale uporabo finančnega mehanizma, ki ga vzpostavlja konvencija, za spodbujanje prostovoljnega prenosa pravic intelektualne lastnine, ki jih imajo evropska podjetja, zlasti za odobritev licenc, prek običajnih komercialnih mehanizmov in odločitev, hkrati pa bodo zagotavljale ustrezno in učinkovito varstvo lastninskih pravic.

--------------------------------------------------