2.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 296/51

—

ob upoštevanju sporočila Komisije „K aktu za enotni trg – Za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo: 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (KOM(2010)0608),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu „Enotni trg: pregled dosežkov“ (SEK(2007)1521),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2007 o pregledu enotnega trga (1) in delovnega dokumenta služb Komisije „Pregled enotnega trga: eno leto kasneje“ (SEK(2008)3064),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“ (KOM(2010)0543),

—

ob upoštevanju 27. letnega poročila sporočila Komisije o spremljanju uporabe zakonodaje EU in delovnega dokumenta služb Komisije o stanju v različnih sektorjih, ki je priložen temu poročilu (SEK(2010)1143),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga (2),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2010 o aktu za enotni trg,

—

ob upoštevanju poročila o ponovni oživitvi enotnega trga, ki ga je za Komisijo pripravil profesor Mario Monti,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane (3),

—

ob upoštevanju pregleda stanja notranjega trga št. 21 (2010) in svojih resolucij z dne 9. marca 2010 (4) in 23. septembra 2008 (5) o pregledu stanja notranjega trga,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa rezultatov – Uporaba prava Skupnosti“ (KOM(2007)0502),

—

ob upoštevanju členov 258 in 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 7, 10 in 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravne zadeve (A7-0083/2011),

A.

ker ponovni zagon enotnega trga zahteva dejavno podporo vseh državljanov, evropskih institucij, držav članic in zainteresiranih strani,

B.

ker je treba pri posvetovanju in pogovorih s Komisijo in strokovnimi skupinami zagotoviti učinkovito zastopanost civilne družbe ter malih in srednjih podjetij, da bi pridobili dejavno podporo vseh interesnih skupin,

C.

ker je za uspešen ponovni zagon enotnega trga zlasti pomembno ustrezno širjenje, priprava in vodenje različnih posvetovanj in poročil institucij EU (EU 2010, poročilo o državljanstvu za leto 2010, Celovita industrijska politika, Digitalna agenda za Evropo, Montijevo poročilo, resolucija Parlamenta o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane, Gonzalesovo poročilo in poročilo odbora IMCO itd.),

D.

ker je med pravili enotnega trga in koristmi, ki jih ta pravila v praksi prinašajo državljanom in podjetjem, še vedno velika vrzel,

E.

ker stopnja nedoseganja prenosa direktiv v EU znaša 1,7 %, če upoštevamo primere, v katerih prenos direktive preseže določen rok, Komisija pa že začne postopek za ugotavljanje kršitev,

1.

z zanimanjem pozdravlja sporočilo Komisije o aktu za enotni trg, zlasti tretje poglavje, in splošni pristop, ki ga Komisija predlaga z namenom, da bi vzpostavila uravnoteženost enotnega trga med podjetji in državljani ter izboljšala demokracijo in preglednost procesa odločanja; poudarja, da s tem pristopom skuša zagotoviti optimalno uravnoteženost predlogov iz treh delov sporočila;

2.

meni, da so vsa tri poglavja sporočila enako pomembna in medsebojno povezana in da bi jih morali dosledno obravnavati, pri čemer ne bi smeli medsebojno ločevati različnih pomembnih vprašanj;

3.

poziva Komisijo in Svet, naj okrepita celovit pristop k ponovnemu zagonu enotnega trga z vključevanjem prednostnih nalog v zvezi z enotnim trgom v vsa politična področja, ki so odločilna za oblikovanje enotnega trga v korist evropskih državljanov, potrošnikov in podjetij;

4.

meni, da so okrepitev evropskega gospodarskega upravljanja, izvajanje strategije EU 2020 in ponovni zagon enotnega trga enako pomembni za oživitev evropskega gospodarstva in bi jih morali skupaj obravnavati;

5.

meni, da je treba dokončno oblikovati konkurenčen enotni trg brez ovir, da bi zagotovili konkretne prednosti delavcem, študentom, upokojencem in državljanom na splošno, ter podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, v njihovem vsakdanjem življenju;

6.

poziva Komisijo, naj navede predvideni časovni razpored za izvedbo akta za enotni trg in naj redno objavlja doseženi napredek, zato da bo evropske državljane bolje obveščala o uresničevanju enotnega trga in da bodo seznanjeni z njegovimi koristmi;

7.

je prepričan, da je eden od glavnih izzivov ponovnega zagona enotnega trga zagotovitev političnega vodstva, predanosti in usklajevanja; meni, da je celovito vodenje z najvišje politične ravni bistveno za ponovni zagon enotnega trga;

8.

predlaga, da bi bilo treba predsednika Komisije zadolžiti, da v tesnem sodelovanju s predsednikom Sveta in pristojnimi organi v državah članicah usklajuje in nadzira ponovni zagon enotnega trga; poziva predsednika Komisije in Evropskega sveta, naj tesno usklajujeta svoje ukrepe, ki naj bi spodbudili gospodarsko rast, konkurenčnost, socialno tržno gospodarstvo in trajnost v Uniji;

9.

poudarja povečano vlogo EP in nacionalnih parlamentov po Lizbonski pogodbi; opozarja, da je treba okrepiti vlogo Parlamenta v zakonodaji, povezani z enotnim trgom; spodbuja nacionalne parlamente, naj pravila o enotnem trgu vključijo v celoten zakonodajni postopek in naj pri skupnih dejavnostih sodelujejo z Evropskim parlamentom, kar bo prineslo večje medsebojne učinke na obeh parlamentarnih ravneh;

10.

pozdravlja pristop Komisije, ki postavlja dialog in partnerstvo v središče obnovljenega enotnega trga, ter poziva naj vse zainteresirane strani povečajo svoja prizadevanja za zagotovitev izvajanja tega pristopa v praksi, da bo enotni trg lahko v celoti opravljal svojo vlogo spodbujanja rasti in visoko konkurenčnega tržnega gospodarstva;

11.

poziva Komisijo in predsedstvo, naj skupaj vsako leto organizirata forum o enotnem trgu, na katerem se bodo sestale zainteresirane strani iz institucij EU, držav članic, civilne družbe in poslovnih organizacij, da bi ocenile napredek ponovnega zagona enotnega trga, izmenjale najboljše prakse in obravnavale vprašanja, ki najbolj pestijo evropske državljane, Komisijo spodbuja, naj nadaljuje z opredeljevanjem dvajsetih, z enotnim trgom povezanih razlogov za nezadovoljstvo in razočaranje, s katerimi se srečujejo državljani; predlaga, da bi forum o enotnem trgu Komisija lahko uporabila za predstavitev teh težav in rešitev zanje;

12.

poziva vlade držav članic, naj prevzamejo svoj del odgovornosti za ponovni zagon enotnega trga; pozdravlja pobude držav članic za optimizacijo ravnanja z direktivami o enotnem trgu v smislu usklajevanja, oblikovanja struktur spodbujanja in povečanja političnega pomena, ki se pripisuje njihovemu prenosu; meni, da je treba v razpravi o prednostnih nalogah za novo zakonodajo nujno nameniti večjo pozornost pravočasnemu in pravilnemu prenosu, izvajanju in boljšemu uveljavljanju zakonodaje o enotnem trgu ter ustreznim pobudam;

13.

ugotavlja, da pravila o enotnem trgu pogosto izvajajo lokalni in regionalni organi; poudarja potrebo po večjem vključevanju regionalnih in lokalnih organov oblasti v izgradnjo enotnega trga v skladu z načeli subsidiarnosti in partnerstva ter na vseh stopnjah postopka odločanja; da bi poudaril ta decentralizirani pristop, predlaga ustanovitev „teritorialnega pakta lokalnih in regionalnih organov oblasti za strategijo Evropa 2020“ v vseh državah članicah, da bi se okrepila pripadnost pri izvajanju strategije EU 2020;

14.

meni, da je treba pri dobrem upravljanju enotnega trga spoštovati vlogo dveh obstoječih svetovalnih institucij na evropski ravni: Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij, pa tudi vlogo socialnih partnerjev;

15.

poudarja, da je dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo bistven za povrnitev zaupanja v enotni trg; od Komisije pričakuje nove drzne ideje o načinih za izboljšanje tega dialoga; zahteva udeležbo socialnih partnerjev in posvetovanje z njimi o vsej pomembni zakonodaji o enotnem trgu, ki vpliva na trg dela;

16.

pozdravlja namero Komisije, da bo okrepila odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo;

17.

poziva Komisijo, naj objavi zeleno knjigo o smernicah za posvetovanje institucij EU s predstavniškimi združenji in civilno družbo in poskrbi, da bodo ta posvetovanja zajemala širok krog, da bodo interaktivna in prinesla dodano vrednost predlaganim politikam;

18.

poziva Komisijo, naj v čim večji možni meri dialog in komunikacijo prilagodi potrebam navadnih državljanov, denimo tako, da vsa svoja javna posvetovanja da na voljo v vseh uradnih jezikih EU, ali z uporabo takega jezika, ki ga navaden državljan lahko razume;

19.

poziva Komisijo, naj začne informacijsko in izobraževalno kampanjo o bistvu enotnega trga in o ciljih, ki so bili določeni, da se poveča dinamika notranjega trga ter da se vanj vključita razsežnosti socialne in regionalne kohezije poudarja, da mora ta komunikacijska kampanja podpirati večje sodelovanje – in boljšo zmožnost sodelovanja – vsakega državljana, delavca in potrošnika pri vzpostavitvi konkurenčnega, pravičnega in uravnoteženega trga;

20.

meni, da uporaba novih orodij za sodelovanje in pristopi spletne tehnologije Web 2.0 omogočajo bolj odprto, odgovorno, dovzetno in učinkovito upravljanje enotnega trga;

21.

meni, da pobude posameznih držav članic ne morejo uspeti brez usklajenega delovanja na ravni EU, in da je bistvenega pomena, da Evropska unija nastopi odločno in enotno in uresničuje skupne ukrepe; meni, da sta solidarnost, na kateri temelji evropski model socialne ekonomije in usklajevanje nacionalnih odzivov, najbolj pripomogla k temu, da smo se lahko izognili kratkoročnim protekcionističnim ukrepom posameznih držav članic; je zaskrbljen, ker bi lahko ponovni pojav gospodarskega protekcionizma na nacionalni ravni najverjetneje povzročil razdrobitev notranjega trga in zmanjšal konkurenčnost, zato se mu je treba izogibati; je zaskrbljen, saj bi lahko v številnih državah članicah pod pretvezo sedanje finančne in gospodarske krize utemeljevali ponovno oživitev protekcionističnih ukrepov, čeprav bi bilo treba zaradi te krize uporabiti skupne zaščitne mehanizme;

22.

meni, da napredek na notranjem trgu ne bi smel temeljiti na najmanjšem skupnem imenovalcu; zato Komisijo spodbuja, naj prevzame vodilno vlogo in predlaga drzne rešitve; spodbuja države članice, naj uporabijo metodo okrepljenega sodelovanja na področjih, kjer sporazuma med sedemindvajseterico ni mogoče doseči, ugotavlja, da bi se druge države tem naprednim pobudam lahko pridružile na kasnejši stopnji;

23.

meni, da sta skupna učinkovitost in legitimnost enotnega trga oškodovani zaradi zapletenega upravljanja;

24.

poudarja, da bi bilo treba posvetiti več pozornosti kakovosti in jasnosti zakonodaje EU, da bi olajšali izvajanje pravil enotnega trga v državah članicah;

25.

meni, da bi uporaba uredb namesto direktiv, kjer je to primerno, lahko pripomogla k jasnejšemu regulativnemu okvirju in zmanjšala transakcijske stroške, povezane s prenosom; poziva Komisijo, naj oblikuje bolj usmerjen pristop za izbiro zakonodajnih instrumentov, odvisno od zakonodajnih in temeljnih značilnosti določb, ki jih je treba izvajati s spoštovanjem načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

26.

spodbuja Komisijo in Svet, naj okrepita svoja prizadevanja za uresničevanje strategije pametne pravne ureditve in tako še izboljšata kakovost predpisov, ob polnem upoštevanju načel subsidiarnosti in proporcionalnosti;

27.

poziva Komisijo, naj za izboljšanje zakonodaje v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi nadaljuje z neodvisnimi predhodnimi in naknadnimi ocenami zakonodaje;

28.

predlaga, naj Komisija sistematizira in izboljša test za MSP za oceno posledic zakonodajnih predlogov za ta podjetja, pri tem pa naj upošteva raznolikost njihovih okoliščin;

29.

meni, da konkordančne preglednice prispevajo k boljšemu prenosu zakonodaje in znatno olajšujejo uveljavljanje pravil o enotnem trgu; poziva države članice, naj pripravijo in dajo v javnost konkordančne razpredelnice o celotni zakonodaji enotnega trga; poudarja, da v prihodnosti Parlament morda poročil o kompromisnih besedilih, o katerih se je dogovoril s Svetom, ne bo vključil na dnevni red plenarnih zasedanj, če te preglednice ne bodo na voljo;

30.

podpira predloge akta za enotni trg za zagotovitev dodatnega upravnega sodelovanja med državami članicami, vključno z razširitvijo informacijskega sistema o enotnem trgu na druga ustrezna zakonodajna področja ob upoštevanju varnosti in uporabnosti tega sistema; poziva Komisijo, naj z usposabljanjem in smernicami podpira države članice;

31.

meni, da bi bili lahko lokalni in regionalni organi oblasti vključeni v razvoj in širitev informacijskega sistema enotnega trga po temeljiti oceni koristi in težav, ki jih lahko taka širitev povzroči;

32.

poudarja, kako pomembni sta boljša komunikacija in razširitev informacijskega sistema na notranjem trgu, saj je bistveno, da mala in srednja podjetja dobijo jasne informacije o notranjem trgu;

33.

pozdravlja namero Komisijo, da bo v sodelovanju z državami članicami utrdila in okrepila neformalna orodja za reševanje težav, kot so SOLVIT, pilotni projekt EU in evropski potrošniški centri; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za razvoj in medsebojno povezanost orodij za reševanje težav, da bi zagotovili učinkovitost in uporabniku prijazno uporabo ter se izognili nepotrebnemu podvajanju; poziva države članice, naj zagotovi ustrezna sredstva za ta orodja;

34.

poziva Komisijo, naj dodatno razvije in spodbuja spletno stran Vaša Evropa, in sicer tako, da na enem mestu nudi dostop do vseh informacij in podpornih storitev, ki jih državljani in podjetja potrebujejo za uveljavljanje svojih pravic na enotnem trgu;

35.

poziva države članice, naj enotne kontaktne točke iz direktive o storitvah oblikujejo v uporabnikom prijazne in lahko dostopne centre e-vlade, na katerih bodo podjetja lahko dobila vse potrebne informacije v ustreznih jezikih EU, opravila vse formalnosti ter prek elektronskih sredstev naredila vse korake, potrebne za zagotovitev storitev v zadevnih državah članicah;

36.

priznava pomembno vlogo mreže EURES pri zagotavljanju prostega pretoka delavcev v Uniji in pri zagotavljanju tesnega sodelovanja med državnimi zavodi za zaposlovanje; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost javnosti o tej koristni storitvi, da bo več državljanov EU lahko v celoti izkoristilo zaposlitvene priložnosti v vsej EU;

37.

poziva nacionalne parlamente, regionalne in lokalne oblasti ter socialne partnerje, naj dejavno sodelujejo pri obveščanju o koristih enotnega trga;

38.

poziva Komisijo, naj uporabi vse pristojnosti iz Pogodb, da bi izboljšala prenos, uporabo in uveljavljanje pravil enotnega trga v korist evropskih državljanov, potrošnikov in podjetjih; poziva države članice, naj pospešijo svoja prizadevanja za popolno in pravilno uresničevanje pravil o enotnem trgu;

39.

meni, da postopek za ugotavljanje kršitev ostaja ključno orodje za zagotavljanje delovanja enotnega trga, vendar poudarja, da bi bilo treba razmisliti tudi o dodatnih instrumentih, ki so manj zamudni in nadležni;

40.

poziva Komisijo, naj se vzdrži kakršnega koli političnega posredovanja in naj takrat, ko odpovedo mehanizmi za predhodno reševanje težav, nemudoma sproži postopek za ugotavljanje kršitev;

41.

ugotavlja, da nedavna sodna praksa Sodišča Komisiji daje nove možnosti za pregon splošnih in strukturnih kršitev pravil enotnega trga v državah članicah;

42.

poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi spremembe iz člena 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki so namenjene poenostavitvi in pospešitvi izrekanja finančnih sankcij v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev;

43.

meni, da bi morala biti Komisija bolj dejavna pri uveljavljanju pravil enotnega trga z izvajanjem bolj sistematičnega in neodvisnega nadzora, da bi pospešili postopke za ugotavljanje kršitev;

44.

obžaluje dejstvo, da so številni postopki za ugotavljanje kršitev predolgi ali pa so pri Sodišču vloženi prepozno; poziva Komisijo, naj določi obdobje 12 mesecev kot merilo za najdaljše povprečno obdobje za postopek ugotavljanja kršitev od odprtja datoteke do posredovanja vloge Sodišču; močno obžaluje, da tovrstni postopki nimajo neposrednega učinka za evropske državljane ali prebivalce, ki so morda bili žrtev pomanjkljivega izvrševanja zakonodaje EU;

45.

poziva Komisijo, naj na pregleden način bolje obvešča o tekočih postopkih za ugotavljanje kršitev;

46.

poziva Komisijo, naj določi obdobje, v katerem morajo države članice izpolniti pogoje iz sodbe Sodišča;

47.

podpira pobude Komisije o nadaljnjem izboljšanju uporabe alternativnega načina reševanja sporov, da bi potrošnikom in podjetjem v nacionalnih in čezmejnih sporih ponudili hiter in učinkovit dostop do preprostega, poceni in zunajsodnega reševanja sporov, kar zadeva nakupovanje po spletu in izven njega; pozdravlja posvetovanja, ki jih je začela Komisija, vztraja, da morajo biti državljani bolje obveščeni o obstoju takšnih mehanizmov;

48.

poziva Komisijo, naj se osredotoči tudi na preprečevanje sporov, na primer s strožjimi ukrepi, ki preprečujejo nepoštene poslovne prakse;

49.

pozdravlja namero Komisije, da bo pripravila javno posvetovanje o evropskemu pristopu do skupnih pritožb, in je proti uvedbi mehanizmov skupnih pritožb po vzoru ZDA, kjer zaradi močnih gospodarskih spodbud do sodišč pridejo neupravičeni zahtevki;

50.

ugotavlja, da morajo vsi predlogi o kolektivnih pritožb zaradi kršitev konkurenčnega prava upoštevati mnenje Parlamenta, izraženega v resoluciji z dne 26. marca 2009 o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil EU, vztraja, da mora biti Parlament prek rednega zakonodajnega postopka udeležen pri sprejemanju vseh takšnih aktov in poziva Komisijo, naj pretehta možnost uvedbe minimalnih standardov v zvezi s pravico do odškodnine zaradi kršenja prava EU splošneje;

51.

podpira osredotočen pristop k spremljanju in ocenjevanju trga na podlagi dokazov; poziva Komisijo, naj z izboljšavo metodologije, kazalnikov in zbiranja podatkov še naprej razvija orodja za spremljanje trga, kot je mehanizem opozarjanja iz direktive o storitvah, pri tem pa naj upošteva načeli praktičnosti in stroškovne učinkovitosti;

52.

poudarja, da je treba hitreje in jasneje oceniti, v kakšni meri države članice izvajajo celotno zakonodajo o enotnem trgu;

53.

poudarja, da je medsebojno ocenjevanje iz direktive o storitvah inovativen način uporabe medsebojnega pritiska za izboljšanje kakovosti prenosa; kjer je to primerno, podpira uporabo medsebojnih ocen na drugih področjih, na primer na področju prostega pretoka blaga;

54.

spodbuja države članice, naj redno pregledujejo nacionalna pravila in postopke, ki vplivajo na prost pretok storitev in blaga, da bi ta nacionalna pravila poenostavili in posodobili ter odpravili prekrivanja; meni, da bi se proces pregledovanja nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za izvajanje direktive o storitvah, tudi na drugih področjih lahko uporabljal kot učinkovito orodje za odpravo prekrivanj in neupravičenih nacionalnih ovir prostemu pretoku;

55.

poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja javnega sektorja za sprejetje inovativnih pristopov, izkoriščanje novih tehnologij in postopkov ter razširjanje najboljših praks v javni upravi, kar bo zmanjšalo birokracijo in omogočilo oblikovanje politike, osredotočene na državljane;

56.

poziva, naj bo vsako spomladansko zasedanje Evropskega sveta namenjeno ocenjevanju stanja enotnega trga, podkrepljeno s procesom spremljanja;

57.

poziva Komisijo, naj objavi zeleno knjigo o smernicah za posvetovanje institucij EU s predstavniškimi združenji in civilno družbo in poskrbi, da bodo ta posvetovanja zajemala širok krog, da bodo interaktivna, pregledna in prinesla dodano vrednost predlaganim politikam;

58.

poziva države članice, naj pripravijo in dajo v javnost konkordančne razpredelnice o celotni zakonodaji enotnega trga;

59.

poziva države članice naj do konca leta 2012 stopnjo nedoseganja prenosa zakonodaje na področju enotnega trga znižajo na 0,5 %, kar velja tudi za nepravilen prenos;

60.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2011 predloži zakonodajni predlog o uporabi alternativnih načinov reševanja sporov v EU in poudarja pomen hitrega sprejetja te zakonodaje;

61.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.