1.

Komisija in Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve se medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V izrednih razmerah se obvestita o sprejetem sklepu ter vseh pravilih in postopkih, ki urejajo izvajanje tega sklepa. Vsekakor se v čim krajšem času posvetujeta v Skupnem veterinarskem odboru.

2.

Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za prehransko varnost in veterinarske zadeve.

3.

Skupni referenčni laboratorij za virus slinavke in parkljevke je: The Pirbright Institute, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Surrey, GU24 0NF, United Kingdom. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi XVI k Direktivi 2003/85/ES.

1.

Komisija in Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve se medsebojno obveščata, kdaj nameravata izvesti cepljenja v izrednih razmerah. V čim krajšem času se posvetujeta v Skupnem veterinarskem odboru.

2.

Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve po potrebi na podlagi člena 117(5) Odloka o epizootskih boleznih določi tehnična izvedbena pravila o označevanju in obdelavi mesa, ki prihaja z zaščitenih in nadzorovanih območij.

3.

Švica je na podlagi člena 121 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih v skladu s členoma 15 in 16 Direktive 2001/89/ES.

4.

Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za prehransko varnost in veterinarske zadeve.

5.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 21 Direktive 2001/89/EGS in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

6.

Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve po potrebi na podlagi člena 89(2) Odloka o epizootskih boleznih določi tehnična izvedbena pravila o seroloških pregledih prašičev na zaščitenih in nadzorovanih območjih v skladu s poglavjem IV Priloge k Odločbi Komisije 2002/106/ES (3).

7.

Skupni referenčni laboratoriji za klasično prašičjo kugo je: Institut für Virologie der Tierärztlichen Hochschule Hannover, 15 Bünteweg 17, 30559 Hannover, Deutschland. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Dolžnosti in naloge laboratorija so določene v Prilogi IV k Direktivi 2001/89/ES.

1.

Referenčni laboratorij EU za afriško prašičjo kugo je: Centro de Investigación en Sanidad Animal, 28130 Valdeolmos, Madrid, España. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Dolžnosti in naloge laboratorija so določene v Prilogi V k Direktivi 2002/60/ES.

2.

Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za prehransko varnost in veterinarske zadeve.

3.

Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve po potrebi na podlagi člena 89(2) Odloka o epizootskih boleznih določi tehnična izvedbena pravila v zvezi z načini diagnosticiranja afriške prašičje kuge v skladu z določbami Odločbe Komisije 2003/422/ES (5).

4.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 20 Direktive 2002/60/ES in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Kadar se v Švici pojavi epizootska bolezen izjemnih razsežnosti, se sestane Skupni veterinarski odbor in preuči stanje. Pristojni švicarski organi se obvežejo, da bodo sprejeli vse ukrepe, ki se zdijo potrebni z vidika rezultatov preučitve stanja.

2.

Skupni referenčni laboratoriji za konjsko kugo je: Laboratorio de Sanidad y Producción Animal, Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación, 28110 Algete, Madrid, España. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi III k Direktivi 92/35/EGS.

3.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 16 Direktive 92/35/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4.

Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za prehransko varnost in veterinarske zadeve.

1.

Referenčni laboratorij EU za aviarno influenco je: Animal Health and Veterinary Laboratory Agency AHVLA Corporate Headquarters (Weybridge), Woodham Lane, New Haw, Addlestone, Surrey, KT15 3NB, United Kingdom. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v točki 2 Priloge VII k Direktivi 2005/94/ES.

2.

Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za prehransko varnost in veterinarske zadeve.

3.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 60 Direktive 2005/94/ES in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Referenčni laboratorij EU za atipično kokošjo kugo je: Animal Health and Veterinary Laboratory Agency AHVLA Corporate Headquarters (Weybridge), Woodham Lane, New Haw, Addlestone, Surrey, KT15 3NB, United Kingdom. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Dolžnosti in naloge laboratorija so določene v Prilogi V k Direktivi 92/66/EGS.

2.

Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za prehransko varnost in veterinarske zadeve.

3.

Za podatke iz členov 17 in 19 Direktive 92/66/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 22 Direktive 92/66/EGS in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Ploščate ostrige se trenutno v Švici ne gojijo. V primeru pojava bonamioze ali marteilioze se Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve obvezuje, da bo v skladu s členom 57 Zakona o epizootskih boleznih sprejel potrebne nujne ukrepe v skladu s predpisi EU.

2.

Švica za boj proti boleznim rib in mehkužcev uporablja Odlok o epizootskih boleznih, zlasti člen 61 (obveznosti lastnikov in zakupnikov ribolovnih pravic ter organov, odgovornih za spremljanje ribolova), od 62 do 76 (splošni ukrepi za boj proti bolezni) in od 277 do 290 (posebni ukrepi v zvezi z boleznimi vodnih živali, diagnostični laboratorij) ter 291 (epizootske bolezni, ki jih je treba spremljati).

3.

Referenčni laboratorij Evropske unije za bolezni rakov je Centre for Environment, Fisheries & Aquaculture Science (CEFAS), Weymouth Laboratory, United Kingdom. Referenčni laboratorij Evropske unije za bolezni rib je National Veterinary Institute, Technical University of Denmark, Hangøvej 2, 8200 Århus, Danmark. Referenčni laboratorij Evropske unije za bolezni mehkužcev je Laboratoire IFREMER, BP 133, 17390 La Tremblade, France. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanih laboratorijev. Funkcije in naloge laboratorija so določene v delu I Priloge VI k Direktivi 2006/88/ES.

4.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 58 Direktive 2006/88/ES in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Referenčni laboratorij EU za transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) je: Animal Health and Veterinary Laboratory Agency AHVLA Corporate Headquarters (Weybridge), Woodham Lane, New Haw, Addlestone, Surrey, KT15 3NB, United Kingdom. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Dolžnosti in naloge laboratorija so določene v poglavju B Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

2.

Švica je v skladu s členom 57 Zakona o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov za izvedbo ukrepov boja proti TSE.

3.

Na podlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 999/2001 je v državah članicah Evropske unije za vsako žival, pri kateri obstaja sum, da je okužena s TSE, odrejena uradna omejitev gibanja, dokler niso znani rezultati kliničnega in epidemiološkega pregleda, ki ga izvede pristojni organ, ali dokler ni žival pokončana za laboratorijske preiskave pod uradnim nadzorom.

Na podlagi členov 179b in 180a Odloka o epizootskih boleznih je v Švici prepovedan zakol živali, pri katerih obstaja sum, da so okužene s TSE. Sumljive živali je treba pokončati, ne da bi krvavele, in zažgati, njihove možgane pa preveriti v švicarskem referenčnem laboratoriju za TSE.

Na podlagi člena 10 Odloka o epizootskih boleznih se v Švici govedo identificira s pomočjo sistema enotne, jasne in stalne identifikacije, ki za posamezno govedo omogoča ugotovitev njegove matere in izvorne črede ter potrditev, da ni potomec sumljivih samic ali za bovino spongiformno encefalopatijo (BSE) obolelih krav.

Na podlagi člena 179c Odloka o epizootskih boleznih v Švici pokončajo živali, okužene z BSE, najpozneje ob koncu faze proizvodnje, vse govedo, ki je bilo rojeno od enega leta pred do enega leta po rojstvu okužene živali in ki je bilo v tem času del črede, ter vse neposredne potomce okuženih krav, ki so bili rojeni v obdobju dveh let pred diagnozo.

4.

Na podlagi člena 180b Odloka o epizootskih boleznih v Švici pokončajo živali, ki so okužene s praskavcem, njihove matere, neposredne potomce okuženih mater ter vse druge ovce in koze iz črede, razen:

V primeru maloštevilnih vrst se lahko pokončanje črede izjemoma opusti. V tem primeru se zagotovi uradni veterinarski nadzor te črede za obdobje dveh let, v katerem se dvakrat na leto izvede klinični pregled živali. Če so v tem obdobju živali pripravljene za zakol, mora njihove glave, vključno s tonzilami, pregledati švicarski referenčni laboratorij za TSE.

Ti ukrepi se pregledajo glede na rezultate sanitarnega nadzora živali. V primeru odkritja novega primera bolezni v čredi je treba podaljšati obdobje za nadzor.

V primeru potrditve BSE pri ovcah in kozah se Švica obvezuje, da bo izvajala ukrepe iz Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001.

5.

Na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 999/2001 države članice Evropske unije prepovejo uporabo predelanih živalskih beljakovin v prehrani domačih živali, gojenih, pitanih ali vzrejenih za proizvodnjo živil. Države članice Evropske unije so uvedle popolno prepoved uporabe beljakovin živalskega porekla v prehrani prežvekovalcev.

Na podlagi člena 27 Odloka o uničevanju živalskih stranskih proizvodov (OESPA) je Švica uvedla popolno prepoved uporabe živalskih beljakovin v prehrani domačih živali.

6.

Na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s poglavjem A Priloge III k navedeni uredbi države članice Evropske unije izvajajo letni program spremljanja BSE. Ta načrt vključuje hitri test za BSE pri vsem govedu, starejšem od 24 mesecev, ki je bilo zaklano v sili, ki je poginilo na gospodarstvu ali za katero se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da je obolelo, ter pri vseh živalih, starejših od 30 mesecev, zaklanih za prehrano ljudi.

Hitri testi za BSE, ki jih uporablja Švica, so navedeni v poglavju C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

Na podlagi člena 176 Odloka o epizootskih boleznih mora Švica izvajati hitri test za BSE pri vsem govedu, starejšem od 48 mesecev, ki je poginilo ali ki je bilo ubito z drugim namenom, kot je zakol, ali je bilo pripeljano v klavnico obolelo ali poškodovano.

7.

Na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s poglavjem A Priloge III k navedeni uredbi države članice Evropske unije izvajajo letni program spremljanja praskavca.

Na podlagi določb člena 177 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izvedla program spremljanja TSE pri ovcah in kozah, starejših od 12 mesecev. V obdobju od junija 2004 do julija 2005 so bile pregledane v sili zaklane živali, živali, ki so poginile na gospodarstvu ali za katere se je pri pregledu pred zakolom ugotovilo, da so obolele, ter vse živali, zaklane za prehrano ljudi. Ker so bili rezultati vseh vzorcev, testiranih za BSE, negativni, se nadaljuje spremljanje na vzorcu klinično sumljivih živali, v sili zaklanih živali in živali, ki so poginile na gospodarstvu.

Podobnost predpisov na področju spremljanja TSE pri ovcah in kozah bo obravnaval Skupni veterinarski odbor.

8.

Za podatke iz člena 6, iz poglavja B Priloge III in iz Priloge IV (3.III) k Uredbi (ES) št. 999/2001 je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

9.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 21 Uredbe (ES) št. 999/2001 in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Švica od 1. januarja 2003 na podlagi Odloka z dne 10. novembra 2004 o rezervaciji sredstev za plačilo stroškov odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov (RS 916.407) namenja finančne spodbude kmetijam, na katerih je bilo govedo rojeno, in klavnicam, v katerih je bilo zaklano, če upoštevajo postopke prijave premika živali, kakor so predvideni v veljavni zakonodaji.

2.

Na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 999/2001 in v skladu s točko 1 Priloge XI k navedeni uredbi države članice Evropske unije odstranijo in uničijo snovi s specifičnim tveganjem (SST).

Seznam SST, odvzetih govedu, vključuje lobanjo, brez spodnje čeljusti in vključno z možgani in očmi, ter hrbtenjačo goveda, starejšega od 12 mesecev; hrbtenico z izjemo repnih vretenc, trnastih in stranskih izrastkov vratnih, prsnih in ledvenih vretenc ter sredinskega križničnega grebena in lokov križnice, vendar vključno z dorzalnimi gangliji in hrbtenjačo goveda, starejšega od 24 mesecev; tonzile, črevesje od dvanajstnika do rektuma in mezenterij goveda vseh starosti.

Seznam SST, odvzetih ovcam in kozam, vključuje lobanjo, vključno z možgani in očmi, tonzile in hrbtenjačo ovc in koz, ki so starejše od 12 mesecev ali imajo en stalni sekalec, izrasel iz dlesni, ter vranico in črevnico ovc in koz vseh starosti.

Švica je na podlagi člena 179d Odloka o epizootskih boleznih in člena 4 Odloka o živilih živalskega izvora vzpostavila politiko odstranjevanja SST iz človeške in živalske prehranske verige. Seznam SST, odstranjenih govedu, vsebuje zlasti hrbtenico živali, starejših od 30 mesecev, tonzile, črevesje od dvanajstnika do rektuma in mezenterij živali vseh starosti.

Švica je na podlagi člena 180c Odloka o epizootskih boleznih in člena 4 Odloka o živilih živalskega izvora vzpostavila politiko odstranjevanja SST iz človeške in živalske prehranske verige. Seznam SST, odstranjenih ovcam in kozam, vsebuje zlasti možgane v lobanjski votlini, hrbtenjačo z dura mater in tonzile živali, ki so starejše od 12 mesecev ali imajo en stalni sekalec, izrasel iz dlesni, ter vranico in črevnico živali vseh starosti.

3.

V Uredbi (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter Uredbi Komisije (EU) št. 142/2011 (12) so določena zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi v državah članicah Evropske unije.

V Švici na podlagi člena 22 Odloka o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov sežigajo živalske stranske proizvode kategorije 1, vključno s snovmi s specifičnim tveganjem in živalmi, poginulimi na gospodarstvu.

1.

Referenčni laboratorij EU za bolezen modrikastega jezika je: The Pirbright Institute, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Surrey, GU24 0NF, United Kingdom. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v poglavju B Priloge II k Direktivi 2000/75/ES.

2.

Švica je na podlagi člena 97 Odloka o epizootskih boleznih izdelala načrt nujnih ukrepov, ki je objavljen na spletišču Zveznega urada za prehransko varnost in veterinarske zadeve.

3.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 17 Direktive 2000/75/ES in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Referenčni laboratoriji EU so naslednji:

2.

Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanih laboratorijev. Funkcije in naloge teh laboratorijev so določene v Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

3.

Švica Komisiji vsako leto konec maja predloži poročilo o smereh razvoja in virih zoonoz, povzročiteljev zoonoz in antimikrobske odpornosti, vključno s podatki, zbranimi v skladu s členi 4, 7 in 8 Direktive 2003/99/ES v prejšnjem letu. Poročilo vsebuje tudi informacije iz člena 3(-2)(b) Uredbe (ES) št. 2160/2003. Komisija poročilo posreduje Evropski agenciji za varnost hrane z namenom objave zbirnega poročila o smereh razvoja in virih zoonoz, povzročiteljev zoonoz in antimikrobske odpornosti v Evropski uniji.

1.

V primerih, na katere se nanaša člen 6 Direktive 92/119/EGS, se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2.

Skupni Referenčni laboratorij za vezikularno bolezen prašičev je: The Pirbright Institute, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Surrey, GU24 0NF, United Kingdom. Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanega laboratorija. Funkcije in naloge laboratorija so določene v Prilogi III k Direktivi 92/119/EGS.

3.

V skladu s členom 97 Odloka o epizootskih boleznih je Švica izdelala načrt nujnih ukrepov. Postopki tega načrta so določeni v tehničnem izvedbenem pravilu št. 95/65, ki ga je izdal Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve.

4.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 22 Direktive 92/119/EGS in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Kantonski veterinar v skladu s členom 301(1)(i) Odloka o epizootskih boleznih odobri enote za rejo, trge in druge podobne ustanove ali dogodke, kot so določeni v členu 2 Direktive 64/432/EGS. Švica za namene uporabe te priloge sestavi seznam priznanih zbirnih mest, prevoznikov in trgovcev v skladu s členi 11, 12 in 13 Direktive 64/432/EGS.

2.

Podatki iz člena 11(3) Direktive 64/432/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3.

Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz točke 7 dela II Priloge A k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z govejo brucelozo. Da bi Švica ohranila status države, v kateri je uradno potrjeno, da so njene črede proste bruceloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednja pogoja:

Podrobni podatki v zvezi s pozitivnimi rezultati o čredi in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje več katerega od pogojev iz točke 7 dela II Priloge A k Direktivi 64/432/EGS, Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

4.

Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz točke 4 dela I Priloge A k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z govejo tuberkulozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri je uradno potrjeno, da so njene črede proste tuberkuloze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

Podrobni podatki v zvezi z okuženimi čredami in epidemiološko poročilo se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru. Če Švica ne izpolnjuje več katerega od pogojev iz alinee 1 točke 4 dela II Priloge A k Direktivi 64/432/EGS, Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve o tem nemudoma obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

5.

Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz oddelka F poglavja I Priloge D k Direktivi 64/432/EGS v zvezi z enzootsko govejo levkozo. Da bi Švica lahko ohranila status države, v kateri je uradno potrjeno, da so njene črede proste enzootske goveje levkoze, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

Če se enzootska levkoza goveje živine odkrije v 0,2 % čred, Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve o tem takoj obvesti Komisijo. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

6.

Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta infekcioznega bovinega rinotraheitisa. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

Na podlagi priznanega statusa Švice se smiselno uporabi Odločba Komisije 2004/558/ES (2).

Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve takoj obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

7.

Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta bolezni Aujeszkega. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izpolnjevala naslednje pogoje:

Na podlagi priznanega statusa Švice se smiselno uporabi Odločba Komisije 2008/185/ES (3).

Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve takoj obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

8.

Vprašanje morebitnih dodatnih jamstev v zvezi z nalezljivim vnetjem želodca in črevesja pri prašičih (TGE) ter prašičjim reprodukcijskim in respiratornim sindromom (PRRS) čim prej obravnava Skupni veterinarski odbor. Komisija o vseh dogajanjih na tem področju obvesti Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve.

9.

V Švici je za uradne preglede tuberkulina v smislu točke 4 Priloge B k Direktivi 64/432/EGS odgovoren Institut de bactériologie vétérinaire Univerze v Zürichu.

10.

V Švici je za uradne preglede antigenov (bruceloza) v smislu točke 4 Priloge C k Direktivi 64/432/EGS odgovoren Centre pour les zoonoses, les maladies bactériennes chez l'animal et la résistance aux antibiotiques (ZOBA).

11.

Govedo in prašiče, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala v skladu z vzorci iz Priloge F k Direktivi 64/432/EGS. Pri tem se uporabljajo naslednje prilagoditve:

12.

Za namene uporabe te priloge govedo, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo dodatna veterinarska spričevala z naslednjimi podatki o zdravstvenem stanju:

1.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 11 Direktive 91/68/EGS in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

V primeru pojava ali ponovnega pojava bruceloze pri ovcah in kozah Švica o tem obvesti Skupni veterinarski odbor, da se glede na razvoj dogodkov sprejmejo ustrezni ukrepi.

2.

Za namene uporabe te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta bruceloze pri ovcah in kozah. Da bi Švica lahko ohranila ta status, se obvezuje, da bo izvajala ukrepe iz točke 2 oddelka II poglavja 1 Priloge A k Direktivi 91/68/EGS.

3.

Ovce in koze, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo spričevala v skladu z vzorci iz Priloge E k Direktivi 91/68/EGS.

1.

Za namene uporabe člena 3 Direktive 2009/156/ES se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2.

Za namene uporabe člena 6 Direktive 2009/156/ES se podatki predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 10 Direktive 2009/156/EGS in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4.

Določbe prilog II in III k Direktivi 2009/156/ES se smiselno uporabijo za Švico.

1.

V okviru uporabe člena 3 Direktive 2009/158/ES se prizna, da je Švica izdelala načrt ukrepov, ki jih namerava izvajati za odobritev svojih obratov.

2.

Za namene člena 4 Direktive 2009/158/ES je državni referenčni laboratorij za Švico Institut de bactériologie vétérinaire de l'Université de Berne.

3.

Zahteve v zvezi z bivanjem iz točke (a)(i) člena 8(1) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

4.

Za pošiljke valilnih jajc v Evropsko unijo se švicarski organi obvezujejo, da bodo spoštovali pravila označevanja, ki so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 617/2008 (7).

5.

Zahteve v zvezi z bivanjem iz točke (a) člena 10 Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

6.

Zahteve v zvezi z bivanjem iz točke (a) člena 11 Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

7.

Zahteve v zvezi z bivanjem iz točke (a) člena 14(2) Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

8.

Za namene te priloge se prizna, da Švica izpolnjuje pogoje iz člena 15(2) Direktive 2009/158/ES v zvezi z atipično kokošjo kugo, zato ima status države, v kateri ni cepljenja proti atipični kokošji kugi. Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve takoj obvesti Komisijo o vseh spremembah pogojev, na podlagi katerih je temeljilo priznanje tega statusa. Zadeva se potem obravnava v Skupnem veterinarskem odboru za pregled tega odstavka.

9.

Sklicevanja na ime države članice Evropske unije v členu 18 Direktive 2009/158/ES se smiselno uporabijo za Švico.

10.

Perutnina in valilna jajca, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala v skladu z vzorci iz Priloge IV k Direktivi 2009/158/ES.

11.

Za pošiljke iz Švice na Finsko ali Švedsko se švicarski organi obvezujejo, da bodo v zvezi s salmonelo priskrbeli jamstva, določena z zakonodajo EU.

1.

Za namene te priloge se Švica prizna kot država, v kateri je uradno potrjeno, da je prosta infekciozne anemije lososov ter okužb z marteiliozo (Marteilia refrigens) in bonamiozo (Bonamia ostreae).

2.

O morebitni uporabi členov 29, 40, 41, 43, 44 in 50 Direktive 2006/88/ES odloča Skupni veterinarski odbor.

3.

Pogoji za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo dajanje na trg okrasnih vodnih živali, živali iz ribogojstva, namenjenih za gojenje, vključno na območjih za ponovno nasaditev, športno-komercialne vode, odprte okrasne objekte in obnovo staleža, ter živali iz ribogojstva in proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, so določeni v členih od 4 do 9 Uredbe Komisije (ES) št. 1251/2008 (9).

4.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 58 Direktive 2006/88/ES in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 15 Direktive 89/556/ES in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

2.

Zarodke goveda, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge C k Direktivi 89/556/EGS.

1.

Za namene uporabe člena 4(2) Direktive 88/407/EGS se ugotavlja, da imajo v vseh centrih v Švici samo živali, pri katerih je rezultat serum nevtralizacijskega testa ali testa ELISA negativen.

2.

Podatki iz člena 5(2) Direktive 88/407/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

3.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 16 Direktive 88/407/EGS in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

4.

Seme goveda, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge D k Direktivi 88/407/EGS.

1.

Podatki iz člena 5(2) Direktive 90/429/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

2.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 16 Direktive 90/429/EGS in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

3.

Seme prašičev, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala v skladu z vzorcem iz Priloge D k Direktivi 90/429/EGS.

1.

Ta točka za namene te priloge zajema trgovino z živimi živalmi, za katere ne veljajo deli I do V tega dodatka, in trgovino s semenom, jajčnimi celicami in zarodki, za katere ne veljajo deli od VI do VIII tega dodatka.

2.

Evropska unija in Švica se obvezujeta, da trgovine z živimi živali, semenom, jajčnimi celicami in zarodki iz točke 1 ne bosta prepovedali ali omejevali iz drugih razlogov v zvezi z zdravstvenim varstvom, razen tistih, ki izhajajo iz uporabe te priloge, zlasti iz morebitnih varnostnih ukrepov v skladu s členom 20 Priloge.

3.

Kopitarje vrst, ki niso navedene v delih I, II in III tega dodatka ter se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala v skladu z vzorcem iz dela I Priloge E k Direktivi 92/65/EGS, skupaj z izjavo iz točke 1(e) člena 6(A) Direktive 92/65/EGS.

4.

Lagomorfe, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala v skladu z vzorcem iz dela 1 Priloge E k Direktivi 92/65/EGS, ki jih po potrebi dopolnjuje potrdilo iz drugega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS.

Švicarski organi lahko to potrdilo prilagodijo tako, da v celoti vključuje zahteve iz člena 9 Direktive 92/65/EGS.

5.

Podatki iz tretjega pododstavka člena 9(2) Direktive 92/65/EGS se predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

6.

Za pošiljke psov in mačk iz Evropske unije v Švico veljajo zahteve iz člena 10(2) Direktive 92/65/EGS.

Sistem identifikacije je predpisan z Uredbo (EU) št. 576/2013. Uporablja se potni list, določen v delu 3 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 577/2013 (14).

Veljavnost cepljenja proti steklini in po potrebi ponovnega cepljenja je določena v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 576/2013.

7.

Seme, jajčne celice in zarodke ovc in koz, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala, določena v Sklepu Komisije 2010/470/EU (15).

8.

Seme enoprstih kopitarjev, ki se trži med državami članicami Evropske unije in Švico, spremlja veterinarsko spričevalo, določeno v Sklepu 2010/470/EU.

9.

Jajčne celice in zarodke enoprstih kopitarjev, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala, določena v Sklepu 2010/470/EU.

10.

Jajčne celice in zarodke prašičev, ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala, določena v Sklepu 2010/470/EU.

11.

Kolonije čebel (panji ali matice s spremljevalkami), ki se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala v skladu z vzorcem iz dela II Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.

12.

Živali, seme, zarodke in jajčne celice, ki izvirajo iz ustanov, inštitutov ali središč, odobrenih v skladu s Prilogo C Direktive 92/65/EGS, ter se tržijo med državami članicami Evropske unije in Švico, spremljajo veterinarska spričevala v skladu z vzorcem iz dela III Priloge E k Direktivi 92/65/EGS.

13.

Za namene uporabe člena 24 Direktive 92/65/EGS se podatki iz odstavka 2 navedenega člena predložijo Skupnemu veterinarskemu odboru.

1.

Sistem označevanja je predpisan z Uredbo (EU) št. 576/2013.

2.

Veljavnost cepljenja proti steklini in po potrebi ponovnega cepljenja je določena v Prilogi III k Uredbi (EU) št. 576/2013.

3.

Uporablja se vzorec potnega lista, določen v delu 3 Priloge III k Uredbi (EU) št. 577/2013. Dodatne zahteve glede potnega lista so določene v delu 4 Priloge III k Uredbi (EU) št. 577/2013.

4.

Za namene tega dodatka se za netrgovske premike hišnih živali med državami članicami Evropske unije in Švico smiselno uporabljajo določbe poglavja II Uredbe (EU) št. 576/2013. Preverjanja dokumentov in identitete, ki se opravljajo v zvezi z netrgovskimi premiki hišnih živali v Švico iz države članice Evropske unije, se opravijo v skladu z določbami člena 33 Uredbe (EU) št. 576/2013.".

1.

Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).

2.

Uredba (EU) št. 576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o netrgovskih premikih hišnih živali in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 998/2003 (UL L 178, 28.6.2013, str. 1).

1.

Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

2.

Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

1.

Zakon z dne 1. julija 1966 o epizootskih boleznih (LFE; RS 916.40).

2.

Odlok z dne 27. junija 1995 o epizootskih boleznih (OFE; RS 916.401).

3.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu, tranzitu in izvozu živali in živalskih proizvodov (OITE; RS916.443.10).

4.

Odlok z dne 18. aprila 2007 o uvozu in tranzitu živali iz tretjih držav po zračni poti (OITA; RS 916.443.12).

5.

Odlok z dne 27. avgusta 2008 o uvozu in tranzitu živalskih proizvodov iz tretjih držav po zračni poti (OITPA; RS 916.443.13).

6.

Odlok Zveznega ministrstva za notranje zadeve (DFI) z dne 16. maja 2007 o nadzoru uvoza in tranzita živali in živalskih proizvodov (Odlok o pregledih OITE; RS 916.443.106).

7.

Odlok z dne 28. novembra 2014 o uvozu, tranzitu in izvozu hišnih živali (OITE-AC; RS 916.443.14).

8.

Odlok z dne 18. avgusta 2004 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (OMédV; RS 812.212.27).

9.

Odlok z dne 30. oktobra 1985 o pristojbinah, ki jih zaračunava Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve (Odlok o pristojbinah OSAV; RS 916.472).

—

sklicevanje na obdobje od 1. maja do 15. oktobra se nadomesti z izrazom „koledarsko leto“;

—

za Švico so območja iz člena 1 Odločbe 2001/672/ES, našteta v ustrezni prilogi, naslednja:

a)

na dan izdaje spričevala in najpozneje v štiriindvajsetih urah pred predvidenim datumom prihoda živali prek računalniškega sistema, ki povezuje veterinarske organe in je predviden v členu 20 Direktive 90/425/EGS, obvesti pristojni organ namembnega kraja (lokalno veterinarsko enoto) o odpremi živali,

b)

v 48 urah pred njihovim odhodom na pašo pregleda živali; živali morajo biti ustrezno identificirane,

c)

izda spričevalo v skladu z vzorcem iz točke 9.

a)

s pisno izjavo sprejeti, da bo kot vsak drug imetnik iz držav članic Evropske unije ali Švice ravnal v skladu z vsemi ukrepi, sprejetimi v skladu z določbami iz te priloge, in z vsemi drugimi ukrepi, uvedenimi na lokalni ravni;

b)

prevzeti stroške pregledov, ki jih zahteva ta priloga;

c)

v celoti sodelovati pri izvajanju predpisanih carinskih ali veterinarskih pregledov, ki jih zahtevajo uradni organi države porekla ali namembne države.

a)

na dan izdaje spričevala in najpozneje v 24 urah pred predvidenim datumom prihoda živali prek računalniškega sistema, ki povezuje veterinarske organe in je predviden v členu 20 Direktive 90/425/EGS, obvesti pristojni organ namembnega kraja (lokalno veterinarsko enoto) o odpremi živali,

b)

v 48 urah pred njihovim odhodom na pašo pregleda živali; živali morajo biti ustrezno identificirane,

c)

izda spričevalo v skladu z vzorcem iz točke 9.

a)

živali nimajo stika z živalmi drugega gospodarstva;

b)

se imetnik živali obveže, da bo obvestil pristojni veterinarski organ o vsakem stiku živali z živalmi drugega gospodarstva;

c)

je treba veterinarsko spričevalo iz točke 9 vsako koledarsko leto predložiti pristojnim veterinarskim organom, ko živali prvič vstopijo v državo članico Evropske unije ali Švico. To veterinarsko spričevalo je treba na njihovo zahtevo predložiti ustreznim veterinarskim organom;

d)

se določbe točk 2 in 3 uporabljajo samo ob prvi odpremi živali v državo članico Evropske unije ali v Švico v koledarskem letu;

e)

se določbe točke 6 ne uporabljajo;

f)

se imetnik živali obveže, da bo o koncu pašne sezone obvestil pristojni veterinarski organ.

1.

Za namene uporabe člena 6 Direktive 91/496/EGS so mejne kontrolne točke držav članic Evropske unije za veterinarske preglede živih živali navedene v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES (6).

2.

Za namene uporabe člena 6 Direktive 91/496/EGS so mejne kontrolne točke v Švici naslednje:

Za poznejše spremembe seznama mejnih kontrolnih točk, njihovih kontrolnih središč in vrste odobritve je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti v skladu s členom 19 Direktive 91/496/ES in členom 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

3.

Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve skupaj z državami članicami Evropske unije upošteva pogoje za uvoz, ki so navedeni v Dodatku 3 k tej prilogi, ter izvedbene ukrepe.

Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve lahko sprejme strožje ukrepe in zahteva dodatna jamstva. V okviru Skupnega veterinarskega odbora se skličejo posvetovanja, da se poiščejo ustrezne rešitve.

Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve ter države članice Evropske unije se medsebojno obveščajo o posebnih dvostranskih pogojih za uvoz, ki niso predmet usklajevanja na ravni Unije.

4.

Mejne kontrolne točke držav članic Evropske unije iz točke 1 tega oddelka izvajajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v Švico v skladu z določbami iz oddelka A tega poglavja.

5.

Švicarske mejne kontrolne točke iz točke 2 izvajajo preglede ob uvozu iz tretjih držav v države članice Evropske unije v skladu z oddelkom A tega poglavja.

a.

Za uporabo člena 4(2) Direktive 2008/71/ES je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

b.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 1760/2000, člena 57 Zakona o epizootskih boleznih in člena 1 Odloka z dne 23. oktobra 2013 o koordinaciji pregledov na kmetijskih gospodarstvih (OCCEA, RS 910.15) odgovoren Skupni veterinarski odbor.

a)

Švicarski organi se obvezujejo, da bodo upoštevali določbe iz Uredbe (ES) št. 1/2005 za trgovino med Švico in Evropsko unijo ter za uvoz iz tretjih držav.

b)

V primerih iz člena 26 Uredbe (ES) št. 1/2005 pristojni organi namembnega kraja nemudoma stopijo v stik s pristojnimi organi kraja odhoda.

c)

Za izvajanje členov 10, 11 in 16 Direktive Sveta 89/608/EGS je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

d)

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 28 Uredbe (ES) št. 1/2005 in člena 208 Odloka z dne 23. aprila 2008 o zaščiti živali (OPAn; RS 455.1) odgovoren Skupni veterinarski odbor.

e)

Na podlagi določb člena 15a(3) Zveznega zakona z dne 16. decembra 2005 o zaščiti živali (LPA; RS 455) se lahko tranzit goveda, ovc, koz in prašičev ter konjev za zakol in perutnine za zakol čez Švico izvaja samo po železnici ali z letalom. To vprašanje bo preučil Skupni veterinarski odbor.

1.

Za veterinarske preglede za trgovanje med državami članicami Unije in Švico se ne plačujejo nobene pristojbine.

2.

Za veterinarske preglede za uvoz iz tretjih držav se švicarski organi obvežejo, da bodo zaračunavali pristojbine, povezane z uradnim nadzorom, določenim z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta."

(1)

Trgovanje z živalskimi proizvodi, ki so namenjeni za prehrano ljudi, med državami članicami Evropske unije in Švico poteka pod istimi pogoji kot trgovanje z živalskimi proizvodi, namenjenimi za prehrano ljudi, med državami članicami Evropske unije, tudi kar zadeva zaščito živali pri usmrtitvi. Te proizvode po potrebi spremljajo veterinarska spričevala, ki se uporabljajo za trgovanje med državami članicami Evropske unije ali so določena v tej prilogi in so na razpolago v sistemu TRACES.

(2)

Švica v skladu z določbami člena 31 (registracija/odobritev obratov) Uredbe (ES) št. 882/2004 sestavi seznam odobrenih obratov.

(3)

Švica za svoj uvoz uporablja iste določbe kot tiste, ki se uporabljajo na ravni Unije.

(4)

Švicarskim pristojnim organom niso dovoljena odstopanja od pregleda na trihinelo iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2075/2005. V primeru uveljavitve takšnega odstopanja se švicarski pristojni organi obvezujejo, da bodo po pisnem postopku Komisiji posredovali seznam regij z uradno potrjenim zanemarljivim tveganjem prisotnosti trihinele pri domačih prašičih. Države članice Evropske unije lahko tri mesece po tem obvestilu svoje pripombe v pisni obliki predložijo Komisiji. Če Komisija ali država članica Evropske unije temu ne nasprotuje, se regija prizna za regijo, ki predstavlja zanemarljivo tveganje prisotnosti trihinele, domači prašiči, ki prihajajo iz te regije, pa se ob zakolu izvzamejo iz pregleda na trihinelo. Smiselno se uporabljajo določbe člena 3(3) Uredbe (ES) št. 2075/2005.

(5)

Metode odkrivanja iz poglavij I in II Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005 se v Švici uporabljajo v okviru inšpekcijskega pregleda na trihinelo. Zato se ne uporablja metoda trahinoskopske preiskave iz poglavja III Priloge I k Uredbi (ES) št. 2075/2005.

(6)

Pristojni švicarski organi lahko uveljavljajo odstopanje od pregleda na trihinelo v trupih in mesu domačih prašičev za pitanje in zakol v klavnicah z nizko zmogljivostjo.

Ta določba se uporablja do 31. decembra 2016.

Na podlagi določb pododstavka 3 člena 8 Odloka DFI z dne 23. novembra 2005 o higieni pri zakolu živali (OHyAb; RS 817.190.1) in pododstavka 8 člena 9 Odloka DFI z dne 23. novembra 2005 o živilih živalskega izvora (RS 817.022.108) so ti trupi in meso domačih prašičev za pitanje in zakol ter mesni pripravki, mesni proizvodi in predelani proizvodi na osnovi mesa, ki se pridobijo iz njih, označeni s posebnim žigom o zdravstveni ustreznosti v skladu z vzorcem iz zadnjega pododstavka Priloge 9 k Odloku DFI z dne 23. novembra 2005 o higieni pri zakolu živali. Trgovanje s temi proizvodi z državami članicami Evropske unije v skladu z določbami člena 9a Odloka DFI z dne 23. novembra 2005 o živilih živalskega izvora ni dovoljeno.

(7)

Trgovanje s trupi in mesom domačih prašičev za pitanje in zakol med državami članicami Evropske unije in Švico iz:

za katere ni bil izveden inšpekcijski pregled na trihinelo na podlagi določb člena 3 Uredbe (ES) št. 2075/2005, poteka pod istimi pogoji kot trgovanje z njimi med državami članicami Evropske unije.

(8)

Na podlagi določb člena 2 Odloka o higieni (OHyg; RS 817.024.1) lahko pristojni švicarski organi v posebnih primerih uveljavljajo odstopanja od členov 8, 10 in 14 navedenega odloka:

(9)

Komisija Švico obvesti o odstopanjih in prilagoditvah v državah članicah Evropske unije na podlagi člena 13 Uredbe (ES) št. 852/2004, člena 10 Uredbe (ES) št. 853/2004, člena 13 Uredbe (ES) št. 854/2003 in člena 7 Uredbe (ES) št. 2074/2005.

(10)

Švica je na podlagi člena 179d Odloka o epizootskih boleznih in člena 4 Odloka o živilih živalskega izvora vzpostavila politiko odstranjevanja SST iz človeške in živalske prehranske verige. Seznam SST, odstranjenih govedu, vsebuje zlasti hrbtenico živali, starejših od 30 mesecev, tonzile, črevesje od dvanajstnika do rektuma in mezenterij živali vseh starosti.

(11)

Referenčni laboratoriji Evropske unije za ostanke zdravil za uporabo v veterinarski medicini in kontaminantov v živilih živalskega izvora so naslednji:

Švica krije vse stroške, ki se ji lahko pripišejo za postopke v izvedbi imenovanih laboratorijev. Dolžnosti in naloge laboratorijev so določene v naslovu III in Prilogi VII Uredbe (ES) št. 882/2004.

(12)

Švica do priznanja uskladitve zakonodaj Evropske unije in Švice za izvoz v Evropsko unijo zagotavlja, da se upoštevajo naslednji akti in njihovi izvedbeni akti:

—

glede izvoza v Evropsko uniji so kantoni odgovorni za nadzor nad proizvodnimi pogoji in zahtevami, predvsem za zakonsko predpisane kontrolne preglede ter za izdajanje veterinarskih spričeval, ki potrjujejo skladnost z opredeljenimi standardi in zahtevami;

—

Zvezni urad za prehransko varnost in veterinarske zadeve je odgovoren za vsesplošno koordinacijo, revizije inšpekcijskih sistemov in za zakonodajne ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi enotna uporaba standardov in zahtev v okviru švicarskega trga. Odgovoren je tudi za uvoz živilskih izdelkov živalskega izvora in drugih živalskih proizvodov iz tretjih držav. Podeljuje tudi dovoljenja za izvoz živalskih stranskih proizvodov kategorij 1 in 2 v Evropsko unijo.

—

glede izvoza v Švico so države članice Evropske unije odgovorne za nadzor nad proizvodnimi pogoji in zahtevami, predvsem za zakonsko predpisane kontrolne preglede ter za izdajanje veterinarskih spričeval, ki potrjujejo skladnost z opredeljenimi standardi in zahtevami;

—

Evropska komisija je odgovorna za vsesplošno koordinacijo, revizije inšpekcijskih sistemov in za zakonodajne ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi enotna uporaba standardov in zahtev v okviru enotnega evropskega trga.“

1.

Komisija v sodelovanju z Zveznim uradom za prehransko varnost in veterinarske zadeve in v skladu z Odločbo Komisije 2004/292/ES vključi Švico v računalniški sistem TRACES.

2.

Komisija v sodelovanju z Zveznim uradom za prehransko varnost in veterinarske zadeve vključi Švico v sistem hitrega obveščanja iz člena 50 Uredbe (ES) št. 178/2002, kar zadeva določbe, povezane z zavrnitvijo živalskih proizvodov na mejah.

Kadar pošiljko, vsebnik ali tovor pristojni organ Evropske unije na švicarski mejni kontrolni točki zavrne, Komisija o tem takoj obvesti Švico.

Švica takoj obvesti Komisijo o vseh zavrnitvah pošiljke, vsebnika ali tovora živil ali krme, ki so povezane z neposrednim ali posrednim tveganjem za zdravje ljudi in jih pristojni organ izvede na mejni kontrolni točki, pri čemer upošteva pravila o zaupnosti iz člena 52 Uredbe (ES) št. 178/2002.

Posebne ukrepe v zvezi s tem sodelovanjem določi Skupni veterinarski odbor.

1.

Za namene uporabe člena 6 Direktive 97/78/ES so mejne kontrolne točke v državah članicah Evropske unije naslednje: mejne kontrolne točke, dogovorjene za veterinarske preglede živali in živalskih proizvodov ter navedene v Prilogi I k spremenjeni Odločbi 2009/821/ES

2.

Za namene uporabe člena 6 Direktive 97/78/EGS so mejne kontrolne točke v Švici naslednje:

Za poznejše spremembe seznama mejnih kontrolnih točk, njihovih kontrolnih središč in vrste odobritve je odgovoren Skupni veterinarski odbor.

Za izvajanje pregledov na kraju samem je zlasti na podlagi člena 45 Uredbe (ES) št. 882/2004 in člena 57 Zakona o epizootskih boleznih odgovoren Skupni veterinarski odbor.

1.

Direktiva 2009/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o približevanju zakonodaj držav članic na področju ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in njihovih sestavin (UL L 141, 6.6.2009, str. 3);

2.

Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34);

3.

Uredba (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 152, 16.6.2009, str. 11).

4.

Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1);

5.

Direktiva Komisije 95/45/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih (UL L 226, 22.9.1995, str. 1).

6.

Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

7.

Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

8.

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 872/2012 z dne 1. oktobra 2012 o sprejetju seznama aromatičnih snovi iz Uredbe (ES) št. 2232/96 Evropskega parlamenta in Sveta, njegovi uveljavitvi v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1565/2000 in Odločbe Komisije 1999/217/ES (UL L 267, 2.10.2012, str. 1);

9.

Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 16);

10.

Direktiva 1999/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o izdelavi seznama Skupnosti za živila in živilske sestavine, obsevane z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 24);

11.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

12.

Odločba Komisije 2002/840/ES z dne 23. oktobra 2002 o sprejetju seznama odobrenih objektov za obsevanje živil v tretjih državah (UL L 287, 25.10.2002, str. 40).

13.

Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L 325, 12.12.2003, str. 1).

14.

Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L 309, 26.11.2003, str. 1);

15.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/41/ES z dne 21. aprila 2004 o razveljavitvi nekaterih direktiv o higieni živil in zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, in o spremembi direktiv Sveta 89/662/EGS in 92/118/EGS in Odločbe Sveta 95/408/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 33).

16.

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

17.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

18.

Odločba Komisije 2005/34/ES z dne 11. januarja 2005 o določitvi usklajenih standardov za preizkušanje določenih ostankov v proizvodih živalskega izvora, uvoženih iz tretjih držav (UL L 16, 20.1.2005, str. 61).

19.

Uredba Komisije (ES) št. 401/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti mikotoksinov v živilih (UL L 70, 9.3.2006, str. 12).

20.

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5);

21.

Uredba Komisije (EU) št. 252/2012 z dne 21. marca 2012 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor vsebnosti dioksinov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB v nekaterih živilih ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1883/2006 (UL L 84, 23.3.2012, str. 1).

22.

Uredba Komisije (ES) št. 333/2007 z dne 28. marca 2007 o določitvi metod vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor vsebnosti svinca, kadmija, živega srebra, anorganskega kositra, 3-MCPD in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v živilih (UL L 88, 29.3.2007, str. 29).

1.

Direktiva Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva, ki urejajo trgovino in uvoz v Skupnost za izdelke, ki niso predmet navedenih zahtev, določenih v posebnih pravilih Skupnosti iz prvega poglavja Priloge A(I) Direktive 89/662/EGS, glede povzročiteljev bolezni pa v Direktivi 90/425/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49).

2.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

3.

Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

4.

Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

5.

Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L 18, 23.1.2003, str. 11).

6.

Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14).