(2a)

Sporazum je prispeval k zmanjšanju učinka sedanje gospodarske in finančne krize z ustvarjanjem delovnih mest s pomočjo podpiranja trgovine in naložb podjetij, ki sicer ne bi mogla dobiti posojila v zasebnem sektorju.

(2b)

Agencije za izvozne kredite bi morale upoštevati in spoštovati cilje in politike Unije. Pri podpiranju gospodarskih družb Unije bi morale te agencije izpolnjevati in spodbujati načela in standarde Unije na področjih, kot so utrjevanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic in skladnost politike za razvoj.

(2c)

Ne glede na to bi morale agencije za izvozne kredite v državah članicah skrbno preučiti prejete vloge in pri tem upoštevati, da uradna podpora, zagotovljena kot izvozni kredit, lahko potencialno srednjeročno in dolgoročno prispeva k javnofinančnemu primanjkljaju zadevne države članice, zlasti glede na povečano tveganje neizpolnjevanja obveznosti zaradi posledic finančne krize.

(2d)

Agencije za izvozne kredite bi morale pozorno preučiti prejete vloge, da bi čim bolj povečale koristi dodeljene uradne pomoči, ob upoštevanju dejstva, da bo dobro usmerjen izvozni kredit gospodarskim družbam Unije dal nove možnosti za dostop na trg, zlasti malim in srednjim podjetjem, pri čemer se bo spodbudila odprta in pravična trgovina ter vzajemno koristna rast v obdobju po krizi.

(2e)

OECD od svojih članic zahteva razkritje informacij o izvoznih kreditih, da bi preprečila protekcionizem oziroma izkrivljanje trga. Znotraj Unije bi bilo treba zagotoviti preglednost, da se zajamčijo enaki pogoji za države članice.

(2f)

Agencije za izvozne kredite so postale največji vir uradnega financiranja za države v razvoju. Zato dolg, povezan z izvoznimi krediti, zavzema največji delež uradnega dolga teh držav. Znaten delež projektov izvoznih kreditov, ki jih agencije financirajo v državah v razvoju, je osredotočen v sektorjih, kot so promet, sektor pridobivanja nafte in plina, rudarski sektor ter veliki infrastrukturni projekti, kot so veliki jezi.

Obrazložitev

Agencije za izvozne kredite so postale glavni vir uradnega financiranja za države v razvoju, toda njihove obrestne mere za posojila so še vedno višje, kot jih ponujata Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. Tako so te agencije največje uradne upnice držav v razvoju, pri čemer je dolg, povezan z agencijami, največja sestavina uradnega dolga teh držav: po nekaterih študijah ta delež znaša kar od 30 do 40 % skupnega uradnega dolga.

(2 g)

Udeleženci sporazuma so vključeni v stalen proces, namenjen čim večjemu zmanjšanju izkrivljanja trga in oblikovanju enakih konkurenčnih pogojev, v katerih premije, ki jih zaračunavajo uradno podprte agencije za izvozne kredite članic OECD, temeljijo na tveganju in dolgoročno krijejo njihove stroške poslovanja in izgube. Da bi dosegli ta cilj, se zahteva preglednost in poročanje uradno podprtih agencij za izvozne kredite.

(2h)

V podporo tekočemu procesu v okviru OECD za oblikovanje višjih standardov preglednosti in poročanja za uradno podprte agencije za izvozne kredite v članicah OECD in zunaj njih, bi morala Unija uporabiti dodatne ukrepe preglednosti in poročanja za uradno podprte agencije za izvozne kredite s sedežem v Uniji, kakor je določeno v Prilogi Ia k tej uredbi.

(2i)

Razvijanje in utrjevanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor določa člen 21 Pogodbe o Evropske unije (PEU) in navaja Listina o temeljnih pravicah Evropske unije ter okoljska načela in splošna načela odgovornosti gospodarskih družb, ki jih dopolnjujejo drugi primeri dobre mednarodne prakse, bi morali uporabljati kot smernice za vse projekte, ki jih financirajo uradno podprte agencije za izvozne kredite s sedežem v Uniji, vključevati pa bi morale tudi presojo socialnih in okoljskih vplivov, kar zajema tudi človekove pravice in standarde iz okoljske in socialne zakonodaje Unije, nanašajoče se na ustrezna področja in projekte, ki jih financirajo uradno podprte agencije za izvozne kredite. Skupni pristopi OECD v trenutni obliki že vsebujejo izrecno možnost uporabe standardov Evropskih skupnosti za podkupnine, trajnostna posojila in okolje kot primerjalno merilo za revizije projektov. Še naprej bi bilo treba spodbujati uporabo te določbe, ob upoštevanju, da imajo sponzorji projektov, izvozniki, finančne ustanove in agencije za izvozne kredite različne vloge, naloge in vpliv v povezavi s projekti, ki so deležni uradne pomoči.

(2j)

Podnebni cilji Evropske unije in njenih držav članic v smislu njihovih obveznosti do Unije in mednarodnih obveznosti bi morali usmerjati vse projekte, ki jih financirajo uradno podprte agencije za izvozne kredite s sedežem v Uniji. Ti vključujejo: končno izjavo voditeljev držav in vlad na srečanju G20 v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009 o postopnem opuščanju subvencioniranja fosilnih goriv; cilje Unije za zmanjšanje njenih emisij toplogrednih plinov za 30 % glede na raven iz leta 1990, za povečanje energetske učinkovitosti za 20 % in za dosego deleža 20 % porabe energije iz obnovljivih virov do leta 2020; ter cilj Unije za zmanjšanje njenih emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 % doleta 2050. Ukinitev subvencioniranja fosilnih goriv bi morali spremljati ukrepi, ki bi zagotovili, da ne bi prišlo do negativnih vplivov na življenjski standard delavcev in revnih.

(2k)

Načela, ki opredeljujejo družbeno odgovornost gospodarskih družb, so v celoti priznana na mednarodni ravni, priznavajo jih OECD, Mednarodna organizacija dela ali Združeni narodi, obravnavajo odgovorno ravnanje, ki se pričakuje od podjetij, in na prvem mestu predvidevajo spoštovanje veljavnih predpisov, zlasti na področju zaposlovanja, delovnopravnih odnosov, človekovih pravic, okolja, interesov potrošnikov ter preglednosti, ki so jo podjetja dolžna potrošnikom, boja proti korupciji in obdavčitve; Poleg tega je treba upoštevati poseben položaj in zmogljivosti malih in srednjih podjetij.

(2l)

Ker je konkurenca na svetovnih trgih vse ostrejša in ker bi bilo treba preprečiti neugoden konkurenčni položaj podjetij Unije, bi morale Komisija in države članice prispevati k prizadevanjem OECD za odnose z državami, ki niso podpisnice sporazuma, ter na bilateralnih in multilateralnih pogajanjih vzpostaviti svetovne standarde za uradno podprte izvozne kredite. Svetovni standardi na tem področju so predpogoj za enakopravne pogoje v svetovni trgovini.

(2 m)

Države članice OECD sporazum zavezuje, medtem ko države, ki niso članice te organizacije, zlasti države v vzponu, niso pogodbenice tega sporazuma, kar bi lahko privedlo do nepoštene konkurenčne prednosti za izvoznike iz teh držav. Te države bi bilo treba zato spodbuditi, da se pridružijo OECD in podpišejo sporazum.

(2n)

Komisija in države članice bi se morale glede na politiko EU o boljši pripravi zakonodaje, ki naj bi poenostavila in izboljšala obstoječo ureditev, pri prihodnjih revizijah sporazuma osredotočiti na zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in državne uprave, vključno z agencijami za izvozne kredite.

(2o)

Izboljšana ureditev sporazuma naj bi zagotovila popolno skladnost s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) kot prispevek k uresničevanju splošnih ciljev, ki so: razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri prenosu sporazuma OECD v pravo Unije bi bilo treba v Uniji uporabljati dodatne ukrepe, da se zagotovi skladnost med sporazumom OECD in pravom Unije.

Obrazložitev

Pri omenjenem pregledu bo mogoče upoštevati člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine eden glavnih ciljev razvojnega sodelovanja Unije. Ta cilj mora Unija upoštevati pri uresničevanju politik, ki bi utegnile imeti posledice za države v razvoju.

(2p)

Metodologija presoje okoljskega in socialnega vpliva, ki zagotavlja izpolnjevanje zahtev izvoznih kreditov, bi morala biti v celoti skladna z načeli strategije EU za trajnostni razvoj, Cotonoujskega sporazuma in evropskega soglasja o razvoju ter bi morala odražati zaveze in obveznosti EU po okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), konvenciji ZN o biološki raznolikosti (CBD), pa tudi zaveze za doseganje razvojnih ciljev tisočletja ter socialnih, delovnih in okoljskih standardov, ki jih določajo mednarodni sporazumi.

(4)

Odločbo 2001/76/ES je zato treba razveljaviti in nadomestiti s to odločbo s prečiščenim ter pregledanim besedilom Sporazuma, priloženega k Odločbi kot priloga , razveljaviti pa je treba tudi Odločbo 2001/77/ES –

(4)

Odločbo 2001/76/ES bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo s prečiščenim ter pregledanim besedilom Sporazuma, priloženega k uredbi kot Priloga I , razveljaviti pa bi bilo treba tudi Odločbo 2001/77/ES –

(1)

Letno poročilo o dejavnostih vsebuje naslednje informacije:

(2)

(3)