2.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 296/70

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „K aktu za enotni trg – Za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo: 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav“ (KOM(2010)0608),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o uresničitvi enotnega trga za potrošnike in državljane (1),

—

ob upoštevanju poročila profesorja Maria Montija z dne 9. maja 2010 z naslovom „Nova strategija za enotni trg“,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij“ (KOM(2010)0546),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“ (KOM(2010)0543),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska digitalna agenda“ (KOM(2010)0245),

—

ob upoštevanju poročila o oceni dostopa malih in srednjih podjetij do trgov za javna naročila v EU (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (KOM(2009)0557),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 29. junija 2009 o ukrepih za izboljšanje delovanja enotnega trga (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Javna naročila za boljše okolje“ (KOM(2008)0400),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male: Akt za mala podjetja za Evropo“ (KOM(2008)0394),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu „Enotni trg: pregled dosežkov“ (SEC(2007)1521),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Priložnosti, dostopnost in solidarnost: nova družbena vizija za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0726),

—

ob upoštevanju razlagalnega sporočila Komisije o uporabi zakonodaje Skupnosti v zvezi z javnimi naročili in koncesijami za institucionalizirana javno-zasebna partnerstva (C(2007)6661),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Čas za višjo prestavo: Novo partnerstvo za rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0030),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2010 o aktu o enotnem trgu,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o dokončnem oblikovanju notranjega trga za elektronsko poslovanje (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o novostih na področju javnih naročil (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2010 o pregledu stanja notranjega trga (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2009 o predkomercialnih naročilih: spodbujanje inovacij za zagotavljanje visokokakovostnih trajnostnih javnih storitev v Evropi (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2006 o času za višjo prestavo – ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti (8),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil (KOM(2011)0015),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravne zadeve (A7-0071/2011),

A.

ker je enotni trg, ki temelji na svobodni in pošteni konkurenci, temeljni cilj gospodarske reforme EU in ji omogoča pomembno konkurenčno prednost v svetovnem gospodarstvu,

B.

ker sta največji pridobitvi notranjega trga odprava ovir za mobilnost in uskladitev institucionalnih predpisov, kar spodbuja kulturno razumevanje, povezovanje, gospodarsko rast in evropsko solidarnost,

C.

ker je pomembno povečati zaupanje v enotni trg na vseh ravneh in odpraviti ovire za nova podjetja; ker velika upravna bremena odvračajo nove podjetnike,

D.

ker je pomembno, da akt o enotnem trgu ne bo samo vrsta medsebojno nepovezanih ukrepov in da bodo vsi predlogi skupaj prispevali k doseganju usklajenega cilja;

E.

ker drobitev trga vpliva na vsa podjetja, vendar so mala in srednja podjetja posebej izpostavljena težavam, ki jih povzroča razdrobljenost,

F.

ker pogosto prevlada mnenje, da so imela doslej od enotnega trga največje koristi velika podjetja, čeprav so prav mala in srednja podjetja gonilo rasti EU,

G.

ker je pomanjkanje inovacij v EU glavni dejavnik nizke stopnje rasti v zadnjih letih; ker so inovacije na področju zelene tehnologije priložnost za uskladitev dolgoročne rasti in varstva okolja,

H.

ker mora enotni trg omogočiti razmere za premišljeno, vzdržno in vključujočo rast, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020; ker bi moral enotni trg postati boljše okolje za inovacije in raziskave podjetij v EU,

I.

ker je konkurenčna politika osrednje orodje za zagotovitev dinamičnega, učinkovitega in inovativnega notranjega trga EU in njene konkurenčnosti na svetovnem prizorišču,

J.

ker je tvegani kapital pomemben vir financiranja za nova inovativna podjetja; ker se skladi tveganega kapitala, ki želijo vlagati v različnih državah članicah EU, soočajo z ovirami,

K.

ker je za našo rast v prihodnosti bistven razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije in njena širša uporaba v podjetjih EU,

L.

ker so e-trgovanje in e-storitve, tudi storitve e-vlade in e- zdravstva, na ravni EU še vedno premalo razvite,

M.

ker lahko poštni sektor ter spodbujanje medopravilnosti in sodelovanja poštnih sistemov in storitev pomembno vplivata na razvoj čezmejnega e-trgovanja,

N.

ker regulativne ovire za učinkovito izdajanje licenc za izkoriščanje avtorskih pravic povzročajo veliko razdrobljenost trga avdiovizualnih izdelkov, kar podjetjem v EU škoduje; ker bi imeli od oblikovanja resničnega enotnega trga avdiovizualnih izdelkov koristi tako podjetja kot potrošniki, če bodo le upoštevane temeljne pravice uporabnikov interneta,

O.

ker podjetja zaradi ponarejanja in piratstva manj zaupajo v e-trgovanje, pravila o varstvu pravic intelektualne lastnine pa so razdrobljena, kar omejuje inovacije na enotnem trgu,

P.

ker so lahko razlike v fiskalnih določbah močno ovirajo čezmejne transakcije; ker bi uskladitev nacionalnih davčnih politik, kot je v svojem poročilu predlagal Mario Monti, podjetjem in državljanom omogočila precejšno dodano vrednost,

Q.

ker imajo javna naročila pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti in v EU prinašajo približno 17 % BDP; ker je delež čezmejnih javnih naročil glede na ves trg javnih naročil majhen, čeprav so za podjetja EU dobra poslovna priložnost; ker imajo mala in srednja podjetja še vedno omejen dostop do trgov javnih naročil,

R.

ker so storitve pomemben sektor za gospodarsko rast in zaposlovanje, enotni trg storitev pa je še vedno premalo razvit, zlasti zaradi vrzeli in težav, s katerimi se pri izvajanju direktive o storitvah soočajo države članice,

1.

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „K aktu za enotni trg“; meni, da so vsa tri poglavja sporočila enako pomembna in medsebojno povezana ter jih je treba obravnavati skladno in ne ločevati različnih odprtih vprašanj;

2.

zlasti poudarja zavezo Komisije v tem sporočilu za spodbujanje novih pristopov k trajnostnemu razvoju;

3.

poziva Komisijo, naj izvede finančno revizijo prednostnih nalog v proračunu EU za naslednji finančni okvir ter naj da prednost projektom z evropsko dodano vrednostjo, ki lahko okrepijo konkurenčnost EU in njeno povezanost na področju raziskav, znanja in inovacij;

4.

zlasti ob sedanji gospodarski in finančni krizi poudarja pomen enotnega trga za konkurenčnost podjetij EU in rast evropskih gospodarstev ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dovolj sredstev za boljše izvajanje predpisov glede enotnega trga, ter pozdravlja celostni pristop v tem sporočilu; poudarja, da se različni ukrepi v Montijevem poročilu dopolnjujejo, njihova povezanost pa se v aktu za enotni trg ne odraža v celoti;

5.

zato poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen sveženj ukrepov, podprt z jasno in skladno strategijo za spodbujanje konkurenčnosti notranjega trga; poziva Komisijo, naj v duhu Montijevega poročila spodbuja liberalizacijo in konkurenco ter deluje za izboljšanje davčne in socialne konvergence;

6.

poudarja, da je pomembno izboljšati gospodarsko upravljanje Evropske unije, da bi se za podjetja oblikovali gospodarske razmere, ki bi jim omogočile izkoristiti priložnosti na enotnem trgu ter rast in večjo konkurenčnost; poziva, naj se ta povezava v aktu o enotnem trgu izrecno navede; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni posledicam, ki jih imajo za notranjo kohezijo enotnega trga naraščajoče ekonomske razlike med državami članicami EU;

7.

poudarja, da je treba sprejeti ambiciozno evropsko industrijsko politiko, katere cilj bo okrepitev realnega gospodarstva in prehod k pametnejšemu in trajnejšemu gospodarstvu;

8.

poudarja, da je zaradi povezovanja trgov vse pomembnejša zunanja razsežnost evropske strategije, ki obsega tudi mednarodno trgovino, zato bo lahko ustrezna zunanja strategija resnično koristna za vzdržno rast, delovna mesta in krepitev enotnega trga za podjetja v skladu s cilji strategije Evropa 2020; poudarja, da je treba trgovinsko politiko EU preoblikovati, da bo postala pravi nosilec trajnostnega razvoja, pa tudi odpiranja več in boljših delovnih mest; poziva Komisijo, naj oblikuje trgovinsko politiko, skladno z močno industrijsko politiko, ki bo ustvarjala delovna mesta;

9.

ugotavlja, da se politiki Evropske unije za enotni trg in regionalni razvoj zelo dopolnjujeta, in poudarja, da sta napredek na področju notranjega trga in nadaljnji razvoj regij Unije medsebojno pogojena, saj skupaj ustvarjata Evropo, ki bo povezana in konkurenčna; pozdravlja predloge Komisije za poglobitev enotnega trga; poudarja, da je dejanski in učinkovit dostop do trga za vse regije EU nujen za prost pretok oseb, blaga, kapitala in storitev, s tem pa tudi za trden in dinamičen notranji trg; pri tem poudarja, da ima regionalna politika Unije bistveno vlogo pri razvoju infrastrukture ter pri gospodarsko in socialno skladnem in uravnoteženem razvoju regij;

10.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi sprejme skladno in uravnoteženo strategijo, da bi spodbujala inovacije, podpirala inovativna podjetja, kar je najboljši način za nagrajevanje ustvarjanja, ter zaščitila temeljne pravice, na primer pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov;

11.

močno podpira oblikovanje malim in srednjim podjetjem prijaznega patenta EU in enotnega sistema za reševanje patentnih sporov, da bi enotni trg postal vodilno okolje za inovacije in da bi povečal evropsko konkurenčnost; poudarja, da je prevajanje v številne jezike dodatno stroškovno breme in da ovira inovacije na enotnem trgu ter da bi bilo treba čim prej doseči kompromisno rešitev glede jezikovnih vidikov;

12.

podpira uvedbo evropskih projektnih obveznic, s čimer bi podprli dolgoročne inovacije in ustvarjanje novih delovnih mest na enotnem trgu, financirali izvajanje velikih čezmejnih infrastrukturnih projektov, zlasti na področju energije, prometa in telekomunikacij, ter podprli preobrazbo gospodarstev v okolju prijaznejša; poudarja, da so potrebne ustrezne strukture za obvladovanje tveganj in popolno razkritje vseh morebitnih obveznosti;

13.

poudarja, da je za večjo neodvisnost pri oskrbi z energijo pomemben popolnoma delujoč notranji energetski trg; meni, da bi to lahko dosegli z regionalnimi grozdi, pa tudi z diverzifikacijo energetskih poti in virov; poudarja, da je treba okrepiti vzhodnoevropsko infrastrukturo in jo uskladiti z infrastrukturo zahodnoevropskih držav članic; poudarja, da bi moral notranji energetski trg pripomoči k ohranjanju dostopnih cen energije za potrošnike in podjetja; je prepričan, da je za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev EU potreben nov pristop, in sicer z uporabo ustreznih minimalnih stopenj za dajatve na izpuste CO2 in energetsko vsebnost; poudarja, da so potrebni dodatni načrti za energetsko učinkovitost in ukrepi za znatno povečanje energetskega prihranka; poudarja, da je treba promovirati pametna omrežja in obnovljive vire energije ter spodbujati lokalne in regionalne organe, da bodo v svojih načrtih za energetsko učinkovitost in okoljskih načrtih izkoristili informacijsko in komunikacijsko tehnologijo; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje direktiv o energetskem označevanju, okoljski zasnovi izdelkov, prometu, stavbah in infrastrukturi, da bi zagotovila in izvajala skupen evropski okvirni pristop;

14.

pozdravlja pobudo o ekološkem odtisu proizvodov in poziva Komisijo, naj hitro oblikuje resnično skupen sistem ocenjevanja in označevanja;

15.

poziva Komisijo, naj spodbuja čezmejna vlaganja in oblikuje okvir za lažje in učinkovitejše vlaganje skladov tveganega kapitala na notranjem trgu, obenem pa naj zaščiti vlagatelje ter omogoči spodbude, da bi ti skladi vlagali v trajnostne projekte, zato da bi se začeli uresničevati ambiciozni cilji strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za oblikovanje evropskega sklada tveganega kapitala, ki bi bil zmožen vlagati v zgodnje „potrjevanje koncepta“ in razvoj podjetij pred stopnjo komercialnih naložb; poziva Komisijo, naj vsako leto pripravi oceno o potrebah po javnih in zasebnih naložbah in o tem, kako se te potrebe v njenih predlogih uresničujejo oziroma kako bi jih lahko izpolnili;

16.

priznava pomen javnih naročil, zlasti predkomercialnih, in njihovo vlogo pri spodbujanju inovacij na enotnem trgu; spodbuja države članice, naj uporabijo predkomercialna javna naročila, da bi novim trgom vlile odločilnega začetnega zagona za inovativne in zelene tehnologije, ob tem pa izboljšale kakovost in učinkovitost javnih storitev; poziva Komisijo in države članice, naj javne organe bolje obveščajo o možnostih predkomercialnih javnih naročil; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za olajšanje čezmejnih skupnih javnih naročil;

17.

odločno poziva države članice, naj povečajo prizadevanja za združevanje inovativnih sredstev z vzpostavitvijo inovacijskih grozdov ter z ukrepi za sodelovanje malih in srednjih podjetij v raziskovalnih programih EU; poudarja, da je treba rezultate znanstvenih raziskav in inovacij razširjati in omogočiti njihovo čezmejno uporabo;

18.

pozdravlja predlog Komisije za pregled direktive o elektronskih podpisih, da bi vzpostavili pravni okvir za čezmejno priznavanje in medopravilnost varnih sistemov za e-avtentifikacijo; poudarja, da je treba po vsej EU vzajemno priznati e-identifikacijo in e-avtentifikacijo, ter poziva Komisijo, naj v zvezi s tem obravnava zlasti težave glede diskriminacije uporabnikov storitev zaradi državljanstva ali kraja bivanja;

19.

meni, da mora biti poudarek bele knjige o prometni politiki na predlogih za izboljšanje trajnostnih načinov prevoza, vključno z večmodalnostjo; poudarja, kako pomemben je predlagani sveženj ukrepov za e-mobilnost, namenjen uporabi novih tehnologij, da bi podprli učinkovit in trajnosten prometni sistem, zlasti z uporabo enotnega sistema vozovnic; poziva države članice, naj hitro začnejo izvajati direktivo o inteligentnih prevoznih sistemih;

20.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za povečanje zaupanja podjetij in državljanov v e-trgovanje, in sicer z zagotovitvijo visoke ravni varstva potrošnikov na tem področju; poudarja, da bi to lahko dosegli s poglobljeno oceno direktive o potrošniških pravicah in oceno učinka za vse možnosti politike, navedene v zeleni knjigi o evropskem pogodbenem pravu; poudarja, da bi bili ukrepi za spodbujanje e-trgovanja po EU tudi poenostavitev čezmejne registracije domen za spletna podjetja, izboljšanje varnih sistemov za elektronsko plačevanje in olajšanje čezmejne izterjave dolgov;

21.

poudarja, da je nujno treba prilagoditi standardizacijsko politiko v informacijski in komunikacijski tehnologiji EU razvoju na trgu in v politiki, da bi začeli uresničevati cilje evropske politike, za katere je potrebna medobratovalnost;

22.

poudarja, da je treba premagati obstoječe ovire za čezmejno e-trgovanje v EU; poudarja, da je potrebna dejavna politika, ki bo omogočila javnosti in podjetjem, da bodo lahko v celoti izkoristili to orodje, ki jim lahko zagotovi kakovostne izdelke in storitve po konkurenčnih cenah; meni, da je to v sedanji gospodarski krizi bistveno in bi znatno prispevalo k dokončanju enotnega trga kot sredstva za boj proti vse večji neenakosti in za varstvo ranljivih potrošnikov, ki živijo na odročnih območjih ali so manj mobilni, ter skupin z nizkimi dohodki ter malih in srednjih podjetij, za katere je vključitev v svet e-trgovanja še posebej pomembna;

23.

poudarja, da lahko regije EU veliko pomagajo Komisiji pri ustvarjanju digitalnega enotnega trga; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba več pomena pripisati uporabi sredstev, ki so na voljo regijam EU za premoščanje njihovega šibkejšega razvoja na področju e-trgovanja in e-storitev, ki bi lahko bili v regijah ploden vir prihodnje rasti;

24.

meni, da je treba malim in srednjim podjetjem omogočiti široko uporabo e-trgovanja v Evropi; obžaluje, da Komisija do leta 2012 še ne bo predstavila predloga za evropski sistem za reševanje sporov v zvezi z elektronskimi transakcijami, torej že dvanajst let po tem, ko je Parlament pozval k temu (septembra 2000 (9));

25.

odločno poziva države članice, naj v celoti izvajajo tretjo direktivo o poštnih storitvah (2008/6/ES); poudarja, da je treba zagotoviti univerzalni dostop do visokokakovostnih poštnih storitev, preprečiti socialni damping in uveljaviti medobratovalnost med poštnimi sistemi in storitvami, da bi omogočili učinkovito distribucijo in sledenje spletnim nakupom, kar bo povečalo zaupanje potrošnikov glede čezmejnih spletnih nakupov;

26.

poudarja, da je treba vzpostaviti enotni trg za spletne avdiovizualne izdelke z uveljavitvijo odprtih informacijsko-komunikacijskih standardov ter podpreti inovacije in ustvarjalnost z učinkovitim upravljanjem avtorskih pravic, vključno z vseevropskim sistemom licenc, zato da bi državljanom omogočili širši in pravičnejši dostop do kulturnih storitev in dobrin, ob tem pa imetnikom pravic zagotovili ustrezno plačilo za njihove ustvarjalne izdelke in internetnim uporabnikom spoštovanje njihovih temeljnih pravic; poudarja, da je treba zbližati zakonodajo o spletnih pravicah intelektualne lastnine z veljavno nespletno tovrstno zakonodajo, zlasti o blagovnih znamkah, da bi potrošniki in podjetja bolj zaupali e-trgovanju;

27.

poudarja, da je treba okrepiti boj proti spletnemu piratstvu, da bi zaščitili pravice ustvarjalcev, ob tem pa spoštovati temeljne pravice potrošnikov; poudarja, da je treba organe in državljane ustrezno informirati o posledicah ponarejanja in piratstva; pozdravlja pobudo, ki jo je objavila Komisija in je namenjena boju proti piratstvu blagovnih znamk in izdelkov, zlasti pa zakonodajne predloge, ki bodo predloženi leta 2011 in bodo namenjeni prilagoditvi pravnega okvira novim izzivom interneta in okrepitvi ukrepov carinskih organov na tem področju; ugotavlja, da bi bila lahko v zvezi s tem dosežena sinergija tudi s prihodnjim akcijskim načrtom za okrepitev nadzora evropskega trga;

28.

poudarja tudi, da je treba varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine razvijati na podlagi širšega pristopa, upoštevaje pravice in potrebe potrošnikov in državljanov EU, vendar ne bo v nasprotju z drugimi notranjimi in zunanjimi politikami EU, kot so spodbujanje informacijske družbe, podpiranje izobraževanja, zdravstvenega varstva in razvoja v tretjih državah ter spodbujanje biotske in kulturne raznovrstnosti na mednarodni ravni;

29.

poudarja, da je treba za trajnosten notranji trg učinkovito izvajati in dokončati sveženj o finančnem nadzoru; poziva Komisijo, naj pripravi oceno, s katero bo zagotovila, da se bo izvajal po vsej EU in da bo vsako leto objavljena korelacijska tabela; v ta namen je treba spodbujati najboljše prakse med nadzornimi subjekti na nacionalni ravni in ravni EU;

30.

poziva Komisijo, naj izboljša dostop malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov z racionalizacijo obveščanja o možnostih financiranja, na primer v okviru programa za konkurenčnost in inovacije, Evropske investicijske banke ali Evropskega investicijskega sklada, ter z olajšanjem, pospešitvijo in birokratsko poenostavitvijo postopkov financiranja; v ta namen priporoča celovitejši pristop k dodeljevanju sredstev, zlasti v podporo prehajanju v bolj trajnostno gospodarstvo;

31.

meni, da pluralistična struktura evropskega bančnega trga najbolje izpolnjuje različne finančne potrebe malih in srednjih podjetij ter da raznolikost pravnih modelov in poslovnih ciljev izboljšuje dostop do financiranja;

32.

poudarja, kako pomembna so mikro, mala in srednja podjetja v evropskem gospodarstvu; zato vztraja, da je treba dobro uresničevati načelo „najprej pomisli na male“, ki ga uveljavlja akt za mala podjetja, in podpira ukrepe Komisije za odpravo nepotrebnih upravnih bremen za ta mala in srednja podjetja; predlaga, naj se podpirajo mala in srednja podjetja s posebnim potencialom za rast, visokimi plačami in dobrimi delovnimi razmerami, ter poziva k diferenciaciji znotraj akta za mala podjetja, da bi ga bilo mogoče uskladiti s strategijo Evropa 2020;

33.

opozarja, da so lokalna podjetja pomembna za socialne vezi, zaposlovanje in dinamiko na prikrajšanih območjih, zlasti v mestnih okrožjih v težavah ali na redko poseljenih območjih; poziva, naj se jim v okviru regionalne politike Unije nameni ustrezna podpora;

34.

poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti malih in srednjih podjetij za načrtovanje projektov in pripravo predlogov, med drugim s tehnično pomočjo in ustreznimi izobraževalnimi programi;

35.

poziva k sprejetju statuta evropske zasebne družbe, ki bo olajšal ustanavljanje in čezmejno delovanje malih in srednjih podjetij na enotnem trgu;

36.

meni, da bodo vlagatelji lastniškega kapitala bolj motivirani za financiranje malih in mikro podjetij v zagonski fazi, če bo na voljo več učinkovitih izstopnih poti prek nacionalnih ali vseevropskih borz rastočih delnic, ki za zdaj še ne delujejo ustrezno;

37.

poziva vse države članice, naj v celoti izvajajo blagovni sveženj;

38.

poudarja pomen medsebojno povezanih poslovnih registrov in poziva Komisijo, naj razvije jasen pravni okvir, ki bo zagotavljal, da bodo informacije v teh registrih popolne in pravilne;

39.

priznava pomembni prispevek maloprodajnega sektorja k rasti in ustvarjanju delovnih mest; poziva Evropsko komisijo, naj v akt za enotni trg vključi predlog evropskega akcijskega načrta za maloprodajni sektor, ki bo opredeljeval in obravnaval številne izzive, s katerimi se srečujejo prodajalci na drobno in dobavitelji na enotnem trgu; meni, da mora akcijski načrt temeljiti na ugotovitvah dela, ki ga opravlja Evropski parlament na področju učinkovitejšega in pravičnejšega maloprodajnega trga;

40.

poudarja, da je pomembno odpraviti davčne, upravne in pravne ovire za opravljanje čezmejnih dejavnosti; meni, da je potrebna jasnejša ureditev DDV in obveznosti poročanja za podjetja, da bi spodbudili trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje, omejili stroške prilagajanja, preprečili goljufije z DDV in povečali konkurenčnost podjetij iz EU;

41.

pozdravlja namero Komisije, da bo objavila zeleno knjigo o upravljanju podjetij in začela javno posvetovanje glede informacij o socialnih in okoljskih vidikih ter vidikih človekovih pravic pri vlaganjih podjetij; poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge o zasebnih naložbah, da bi ustvarila učinkovite spodbude za dolgoročne, trajnostne in etične naložbe, bolje uskladila davčne politike za podjetja ter spodbudila družbeno odgovornost podjetij;

42.

pozdravlja revizijo direktive o obdavčitvi energije, da bi bolje odražala cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, pod pogojem, da se davčno breme ne bi po krivem prevalilo na ranljive potrošnike;

43.

z navdušenjem pozdravlja pobudo Komisije za direktivo o oblikovanju skupne konsolidirane davčne osnove za podjetja in poudarja, da bi s tem zmanjšali izogibanje davkom in davčne utaje ter izboljšali preglednost in primerljivost davčnih stopenj od dobička pravnih oseb, s tem pa zmanjšali ovire za opravljanje čezmejnih dejavnosti;

44.

poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo postopki za oddajo javnih naročil učinkovitejši in manj birokratski, s čimer bi podjetja v EU spodbudila k sodelovanju v čezmejnih javnih naročilih; poudarja, da je potrebno nadaljnje poenostavljanje pri lokalnih in regionalnih organih, da bi izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil; poziva Komisijo, naj priskrbi podatke o stopnji odprtosti javnega naročanja ter naj zagotovi recipročnost z drugimi gospodarsko razvitimi državami in največjimi gospodarstvi v vzponu; poziva Komisijo, naj preuči nove možnosti za izboljšanje dostopa evropskih podjetij do trga javnih naročil zunaj EU, da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje za evropska in tuja podjetja, ki se potegujejo za pridobitev javnih naročil;

45.

na splošno predlaga, naj se v prihodnje trgovinske sporazume, o katerih se pogaja Unija, vključi poglavje o trajnostnem razvoju, ki bo temeljilo na načelih družbene odgovornosti podjetij, kot je opredeljeno v posodobljenih smernicah Organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalne družbe iz leta 2010;

46.

poziva Komisijo, naj doseže večjo usklajenost med ukrepi v zvezi z malimi in srednjimi podjetji na nacionalni in mednarodni ravni ter naj opredeljuje in spodbuja mala in srednja podjetja s trgovinskim potencialom; meni, da bi morale države članice storiti več, da bi mala in srednja podjetja spodbudile k uporabi obstoječih pobud in orodij, denimo podatkovne zbirke o dostopu na trge in službo za pomoč izvoznikom;

47.

meni, da mora Komisija povečati svoja prizadevanja za olajšanje čezmejnega bančništva z odpravo vseh obstoječih ovir za uporabo konkurenčnih sistemov obračuna in poravnave ter z izvajanjem skupnih predpisov za trgovanje;

48.

meni, da bi Komisija morala finančno podpreti evropsko borzo znanj in veščin, da bodo lahko mala in srednja podjetja izkoristila znanja in veščine, ki so na voljo v večjih podjetjih, s čimer bo spodbudila sinergije in mentorstvo;

49.

poziva Komisijo, naj pripravi predloge za ponoven pregled direktiv o računovodskih pravilih, da bi odpravili drago in neučinkovito prekomerno zakonsko urejanje, predvsem za mala in srednja podjetja, zato da bi bolje izkoristili njihovo konkurenčnost in potencial za rast;

50.

poudarja, da je treba v celoti in pravilno izvajati direktive o storitvah, vključno z vzpostavitvijo v celoti delujočih enotnih kontaktnih točk, ki bi omogočale elektronsko izvedbo postopkov in formalnosti, kar lahko podjetjem bistveno zmanjša operativne stroške in okrepi enotni trg za storitve; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo in pospešijo razvoj enotnega trga za storitve na podlagi procesa vzajemnega vrednotenja; odločno poziva Komisijo, naj se posebej osredotoči na oblikovanje enotnega trga za spletne storitve;

51.

poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj sektorja poslovnih storitev in sprejme potrebne regulativne ukrepe, da bi zlasti mala in srednja podjetja zaščitila pred nelojalno trgovinsko prakso večjih podjetij v maloprodajnem sektorju; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi opredeli očitno nepravične poslovne prakse v dobavni verigi ter predlaga nadaljnje ukrepanje za preprečitev tovrstnega ravnanja, ustrezno upoštevaje konkurence in pogodbene svobode; želi opomniti na svojo resolucijo z dne 16. decembra 2008 o zavajajočih podjetjih za imeniške storitve (10) in ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za preprečevanje goljufivega ravnanja na tem področju;

52.

meni, da bi morali vsi zakonodajni predlogi o koncesijah za storitve zagotoviti pravni okvir, ki bi v vsej EU omogočal preglednost, učinkovito pravno zaščito za ponudnike in naročnike Evropske unije; poziva Komisijo, naj zakonske akte za to področje predlaga le, če se splošna načela iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (prepoved diskriminacije, načelo enake obravnave in preglednosti) pri koncesijah za storitve v praksi ne izvajajo v ustrezni meri;

53.

pozdravlja namero Komisije, da bo predlagala zakonodajno reformo standardizacijskega okvira, tako da bo zajel tudi storitve; poudarja, da bi morala standardizacija storitev prispevati k dokončanju enotnega trga, če je to smiselno, predvsem pa mora v celoti upoštevati potrebe malih in srednjih podjetij; priznava vlogo standardov za proizvode za delovanje evropskega notranjega trga in meni, da so osrednje orodje za spodbujanje trajnega in visokokakovostnega blaga in storitev za potrošnike in podjetja; poziva k ukrepom, ki bodo spodbujali preglednost, manjše stroške in boljšo udeležbo zainteresiranih strani;

54.

poudarja pomen „pametne specializacije“ regij za spodbuditev regionalne konkurenčnosti; meni, da lahko enotni trg EU kot celota uspeva le ob sodelovanju vseh udeležencev in vseh regij – tudi malih in srednjih podjetij v vseh sektorjih, javnega sektorja, socialnega gospodarstva in celo državljanov –, in je stališča, da je treba pritegniti ne le nekaj visokotehnoloških področij, ampak vse regije v Evropi in vse države članice, pri čemer bi se morala vsaka osredotočiti na svoje prednosti („pametna specializacija“) v okviru Evrope;

55.

poudarja pomen zunanje razsežnosti notranjega trga, zlasti regulativnega sodelovanja z glavnimi trgovinskimi partnerji, bodisi na dvostranski bodisi na večstranski ravni, da bi spodbujali približevanje pravne ureditve, enakovrednost ureditev tretjih držav in večje sprejemanje mednarodnih standardov; spodbuja Komisijo, naj preuči obstoječe sporazume s tretjimi stranmi, ki razširjajo elemente notranjega trga prek njegovih meja, glede učinkovitosti pri zagotavljanju pravne varnosti morebitnim upravičencem;

56.

poudarja, da sta oblikovanje patenta Evropske unije in poenotenega sistema za reševanje sporov ter izboljšan sistem za upravljanje avtorskih pravic nujno potrebna za spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti na enotnem trgu;

57.

poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo pomembnost inovacij za močno, vzdržno rast in ustvarjanje novih delovnih mest z zagotovitvijo ustreznega financiranja inovacij, namreč z uvedbo projektnih obveznic EU, predvsem na področju energije, prometa n telekomunikacij, tako da bodo podpirale ekološko preobrazbo gospodarstev, in z zakonodajnim okvirom, ki bo spodbujal sklade tveganega kapitala v učinkovito vlaganje v vsej EU; poudarja, da bi dolgoročno vlaganje v inovativne sektorje, ki ustvarjajo delovna mesta, zagotovili z ustreznimi spodbudami (predloga 15 in 16 iz akta za enotni trg);

58.

poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za spodbuditev podjetij in potrošnikov k e-trgovanju in poživitev njegovega razvoja na enotnem trgu; poudarja, da sta za ta cilj odločilnega pomena akcijski načrt za boj proti ponarejanju in piratstvu ter okvirna direktiva o upravljanju avtorskih pravic (predlogi 2, 3, in 5 iz akta za enotni trg);

59.

poudarja, da je potrebno nadaljnje ukrepanje, če naj enotni trg postane ugodnejše okolje za mala in srednja podjetja; meni, da bi moralo tovrstno ukrepanje zajemati boljši dostop malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov in odpravo upravnih in davčnih ovir za njihove čezmejne dejavnosti, tako da bi sprejeli jasnejši okvir za DDV in skupno konsolidirano davčno osnovo za podjetja ter da bi napravili postopke prožnejše in manj birokratske (predlogi 12, 17, 19 in 20 iz akta za enotni trg);

60.

poziva Komisijo, naj pregleda zakonodajo o javnih naročilih ter javno-zasebnih partnerstvih, tako da bo spodbujala premišljeno, trajnostno in vključujočo rast na enotnem trgu ter čezmejna javna naročila; poudarja, da je potreben jasnejši okvir, ki bo izvajalcem in javnim naročnikom zagotavljal pravno varnost; močno spodbuja države članice, naj uporabljajo predkomercialna javna naročila za krepitev trga za inovativne in zelene tehnologije; vztraja, da je treba na področju javnih naročil zagotoviti recipročnost z drugimi gospodarsko razvitimi državami in gospodarstvi v vzponu (predloga 17 in 24 iz akta za enotni trg);

61.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic.