–

za RWE Power Aktiengesellschaft L. Freiherr von Rummel in R. Stein, Rechtsanwälte,

–

za Hauptzollamt Duisburg S. Imhof, agentka,

–

za Evropsko komisijo A. Armenia in R. Pethke, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 14(1)(a) in člena 21(3) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 405).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo RWE Power Aktiengesellschaft in Hauptzollamt Duisburg (glavni carinski urad v Duisburgu, Nemčija), ker slednji električne energije, ki jo je družba RWE Power v letih 2003 in 2004 porabila v dnevnih kopih in elektrarnah v okviru svoje dejavnosti proizvodnje električne energije, ni oprostil davka.

3

V uvodnih izjavah od 2 do 5 in 24 Direktive 2003/96 je navedeno:

[…]

4

Člen 1 te direktive določa:

„Države članice morajo uvesti obdavčitev energentov in električne energije v skladu s to direktivo.“

5

Člen 2(1)(b) te direktive določa, da se v tej direktivi izraz „energenti“ uporablja med drugim za izdelke iz oznake KN 2702, ki zajema „rjavi premog (lignit), aglomeriran ali neaglomeriran, razen gagata“.

6

Člen 14 te direktive določa:

„1.   Razen splošnih določb iz Direktive [Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 179), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2000/47/ES z dne 20. julija 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 10, str. 186) o izjemah pri uporabi obdavčenih izdelkov in brez poseganja v druge določbe Skupnosti, države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja kakršnega koli izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje energente:

[…]

[…]

2.   Države članice lahko omejijo področje uporabe izjem, določenih v odstavku 1(b) in (c) na mednarodni transport in transport med državami članicami Skupnosti. Razen tega, kadar država članica sklene dvostransko pogodbo z drugo državo članico, lahko prav tako opusti izjeme, določene v odstavkih 1(b) in (c). V takšnih primerih lahko države članice uporabijo raven obdavčitve, ki je nižja od najnižje ravni, določene s to direktivo.“

7

Člen 21(3) te direktive določa:

„Poraba energentov na območju obrata za proizvodnjo energentov se ne šteje za obdavčljivi dogodek, ki bi imel za posledico obdavčitev, če gre za porabo energentov, ki se proizvajajo na območju obrata. Države članice lahko obravnavajo porabo električne energije in drugih energentov, ki se ne proizvajajo na območju takšnih obratov, in porabo energentov ter električne energije na območju obrata, ki proizvaja goriva za uporabo pri proizvodnji električne energije kot neobdavčljiv poslovni dogodek. Kadar se energenti uporabljajo za namene, ki niso povezani s proizvodnjo energentov in zlasti za pogon vozil, se to obravnava kot obdavčljiv dogodek, ki ima za posledico obdavčitev.“

8

Člen 21(5), tretji pododstavek, te direktive določa:

„Subjekt, ki proizvaja električno energijo za lastne potrebe, šteje za distributerja. Ne glede na člen 14(1)(a), države članice lahko oprostijo majhne proizvajalce električne energije pod pogojem, da obdavčijo energente, ki se uporabljajo za proizvodnjo te električne energije.“

9

V Nemčiji davek na električno energijo med drugim ureja Stromsteuergesetz (zakon o davku na električno energijo) z dne 24. marca 1999 (BGBl. 1999 I, str. 378, in BGBl. 2000 I, str. 147), kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 23. decembra 2002 (BGBl. 2002 I, str. 4602), in zakonom z dne 29. decembra 2003 (BGBl. 2003 I, str. 3076), ki se uporabljata za davčni leti 2003 oziroma 2004 (v nadaljevanju: StromStG).

10

Člen 9(1), točka 2, StromStG določa, da je električna energija, odvzeta za proizvodnjo električne energije, oproščena davka na električno energijo.

11

S členom 11 StromStG je zvezno ministrstvo za finance pooblaščeno, da z uredbo sprejme med drugim določbe, s katerimi se izvajajo davčne ugodnosti, določene s členom 9 StromStG.

12

Upoštevna uredba navedenega ministrstva – in sicer Verordnung zur Durchführung des Stromsteuergesetzes (uredba o izvajanju zakona o davku na električno energijo) z dne 31. maja 2000 (BGBl. 2000 I, str. 794) – v členu 12(1), točka 1, določa, da pojem „električna energija, odvzeta za proizvodnjo električne energije“ v smislu člena 9(1), točka 2, StromStG zajema električno energijo, ki se v tehničnem smislu porabi v stranskih in pomožnih sistemih obrata za proizvodnjo električne energije, med drugim za pripravo vode, porabo vode za proizvodnjo pare, vnos svežega zraka, preskrbo z gorivom in čiščenje dimnih plinov.

13

Družba RWE Power je imela na porenskem območju lignita tri dnevne kope lignita na različnih lokacijah, v katerih je pridobivala lignit, in sicer pretežno za proizvodnjo električne energije v svojih elektrarnah, v obsegu 10 % pa tudi za proizvodnjo briketov lignita in lignita v prahu v svojih tovarnah.

14

Leta 2004 je družba RWE Power za dnevne kope skupaj odvzela 2.847.925,939 megavatnih ur (MWh) električne energije, ki jo je v bistvu uporabila, prvič, za vodne črpalke za znižanje gladine podtalnice, drugič, za velike naprave, kot so vedrni kopači, s katerimi sta se kopala lignit in jalovina, ter za nasipalnike, s katerimi se je jalovina odlagala na drug del dnevnega kopa, tretjič, za osvetlitev dnevnega kopa in, četrtič, za transport surovega rjavega premoga s tovornimi vlaki na električni pogon po lastnih tirih in s transportnimi trakovi na električni pogon, s katerimi sta se prevažala lignit in jalovina.

15

Elektrarne družbe RWE Power so bile načrtovane za neprekinjeno proizvodnjo električne energije. Družba RWE Power je imela zaradi zagotavljanja take proizvodnje bunkerje, iz katerih je s premogom po potrebi oskrbovala kotle v elektrarnah. Lignit je bil uskladiščen v posameznem dnevnem kopu. Nato se je po transportnem traku ali električni železnici, ki je bila v lasti podjetja, prepeljal od dnevnih kopov do bunkerjev v elektrarnah. Od tam se je lignit z električnimi bagri natovoril na transportni trak, na katerem je lignit dosegel mline. Zdrobljeni lignit je bil nazadnje uskladiščen v rezervoarju kotla.

16

V okviru davčnega nadzora, ki ga je odredil glavni carinski urad v Duisburgu, je bilo v poročilu z dne 20. maja 2009 ugotovljeno, da je treba pripravo lignita opredeliti kot „proizvodnjo goriva“ in zato obdavčiti z davkom na električno energijo. Enaka ugotovitev naj bi veljala tudi za vse odvzeme električne energije za pridobivanje in transport lignita, tako da naj bi bilo treba davek na električno energijo plačati tudi za električno energijo, ki se porabi za delovanje bagrov za premog, transportnih trakov in mlinov.

17

Ker je bila pritožba, ki jo je družba RWE Power vložila zoper odločbo o odmeri davka, ki jo je po tem davčnem nadzoru 8. oktobra 2009 izdal glavni carinski urad v Duisburgu, zavrnjena, je družba RWE Power vložila tožbo pri Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), ki je predložitveno sodišče.

18

Družba RWE Power je pred tem sodiščem ponovila svoje stališče, da mora biti na podlagi Direktive 2003/96 vsa električna energija, potrebna za proizvodnjo električne energije, zajeta z davčno oprostitvijo. Vsi stranski in pomožni sistemi, brez katerih obrat za proizvodnjo električne energije ne bi mogel obratovati, naj bi morali biti načeloma zajeti z oprostitvijo davka na električno energijo. Lignit naj bi bilo treba šteti za gorivo, tako da naj bi morala biti električna energija, ki se odvzame za njegovo pridobivanje in transport v dnevnem kopu, prav tako oproščena davka na električno energijo.

19

Predložitveno sodišče se sprašuje, kakšen je točen obseg oprostitve iz člena 14(1)(a) Direktive 2003/96.

20

V teh okoliščinah je Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

21

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 v povezavi s členom 21(3), drugi stavek, te direktive razlagati tako, da oprostitev obdavčitve „električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije“, iz te določbe zajema električno energijo, ki se uporablja pri pridobivanju energenta, kot je lignit, v dnevnem kopu ter pri kasnejši pretvorbi in obdelavi tega energenta za namene proizvodnje električne energije.

22

Iz člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 izhaja, da države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe davčnih oprostitev ter preprečevanja kakršnega koli izogibanja, izmikanja ali zlorabe, iz obdavčitve izvzamejo energente in električno energijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije in električno energijo, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije.

23

Iz člena 21(3), prvi stavek, Direktive 2003/96 izhaja, da se poraba energentov na območju obrata za proizvodnjo energentov ne šteje za obdavčljiv dogodek, posledica katerega bi bila obdavčitev energentov, če gre za porabo energentov, ki se proizvajajo na območju obrata. V drugem stavku tega odstavka je navedeno, da lahko države članice porabo električne energije in drugih energentov, ki se ne proizvajajo na območju takšnih obratov, ter porabo energentov in električne energije na območju obrata, ki proizvaja goriva za uporabo pri proizvodnji električne energije, obravnavajo kot neobdavčljiv poslovni dogodek.

24

Najprej je treba opozoriti, da je cilj Direktive 2003/96, kot je razvidno iz uvodnih izjav od 3 do 5 in člena 1 te direktive, določitev sistema harmonizirane obdavčitve energentov in električne energije, v okviru katerega je obdavčitev urejena v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v tej direktivi (sodba z dne 3. decembra 2020, Repsol Petróleo, C‑44/19, EU:C:2020:982, točka 21).

25

Poleg tega morajo biti v skladu z ustaljeno sodno prakso določbe , ki se nanašajo na oprostitve, določene v Direktivi 2003/96, predmet avtonomne razlage, ki temelji na njihovem besedilu, sistematiki te direktive in ciljih, ki se z njo uresničujejo (sodba z dne 7. marca 2018, Cristal Union, C‑31/17, EU:C:2018:168, točka 21 in navedena sodna praksa).

26

Na prvem mestu, v zvezi z besedilom člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 je treba ugotoviti, da je iz izraza „energenti in električna energija, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije“ iz te določbe razvidno, da je za to uporabo električne energije značilno dvoje.

27

Prvič, električna energija se mora pri proizvodnji električne energije uporabljati tako, da neposredno prispeva k tehnološkemu procesu te proizvodnje (glej v tem smislu sodbo z dne 3. decembra 2020, Repsol Petróleo, C‑44/19, EU:C:2020:982, točka 34 in navedena sodna praksa). Iz tega izhaja, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točkah od 53 do 55 sklepnih predlogov, da za uporabo električne energije za pretvorbo in obdelavo energenta, kot je lignit, na primer za lomljenje, odstranjevanje tujkov, drobljenje in sušenje, lahko velja oprostitev iz člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96, če so ti postopki nujni in neposredno prispevajo k postopku proizvodnje električne energije. Po drugi strani pa, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 39 sklepnih predlogov, oprostitev obdavčitve na podlagi te določbe ne zajema električne energije, ki je bila uporabljena le v povezavi s postopkom proizvodnje električne energije, kot je to med drugim v primeru porabe električne energije v upravnih stavbah elektrarne.

28

Drugič, oprostitev obdavčitve se lahko uporabi le, če se električna energija uporablja za proizvodnjo električne energije, ne pa tudi, če se uporablja za proizvodnjo energenta, kot je lignit. Iz tega sledi, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 50 in 51 sklepnih predlogov, da če se električna energija uporablja v okviru kakršnega koli postopka, povezanega s proizvodnjo lignita, zlasti za njegovo pridobivanje in transport z namenom skladiščenja, ta poraba ni zajeta z oprostitvijo iz člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96.

29

V zvezi s tem ni pomembno, da se surovina, kot je lignit, pridobiva iz rudnika, da bi se nato uporabila v okviru integriranega procesa proizvodnje električne energije, ki poteka v istem proizvodnem obratu ali vsaj v bližini kraja pridobivanja, tako da bi se lahko štelo, da sta pridobivanje lignita in njegov transport vmesni fazi, ki sta neločljivo povezani s tem posebnim načinom proizvodnje električne energije. Okoliščina, da uporabljena električna energija privede do proizvodnje električne energije le prek energenta, ki je načeloma predmet obdavčitve, določene z Direktivo 2003/96, namreč kaže na to, da ta električna energija ne prispeva „neposredno“ k tehnološkemu postopku proizvodnje električne energije, kar je v nasprotju z zahtevo, ki izhaja iz točke 27 te sodbe.

30

Na drugem mestu, glede sistematike Direktive 2003/96 je treba opozoriti, da njen namen ni uvedba splošnih oprostitev. Ker člen 14(1) Direktive 2003/96 izčrpno določa obvezne oprostitve, ki jih morajo države članice upoštevati v okviru obdavčitve energentov in električne energije, se njegove določbe ne smejo razlagati široko, sicer harmonizirana obdavčitev, uvedena s to direktivo, ne bi imela polnega učinka (sodbi z dne 7. marca 2018, Cristal Union, C‑31/17, EU:C:2018:168, točki 24 in 25, in z dne 7. novembra 2019, Petrotel-Lukoil, C‑68/18, EU:C:2019:933, točka 40).

31

Čeprav bi bilo torej mogoče šteti, da nobena poraba električne energije, ne glede na to, v kateri fazi proizvodnje električne energije do nje pride, ni taka, da bi bila brez povezave z električno energijo, ki je na koncu proizvedena, pa je treba za ohranitev polnega učinka izjemnosti oprostitve plačila davka šteti, da je samo uporaba, ki neposredno prispeva k tehnološkemu postopku proizvodnje električne energije, zajeta z oprostitvijo plačila davka na podlagi te določbe, pri čemer je zlasti izključena kakršna koli proizvodnja električne energije v prejšnji fazi zaradi pridobivanja vmesnega energenta, ki se šele kasneje uporabi za proizvodnjo električne energije.

32

V tem okviru je treba opozoriti, da je Sodišče glede davčne oprostitve iz člena 14(1)(c) Direktive 2003/96, v skladu s katero so davka oproščeni energenti, ki so bili dobavljeni za uporabo kot gorivo za plovbo po vodah Skupnosti (vključno za ribolov) – razen za plovila za zasebne namene – in električna energija, proizvedena na krovu plovila, razsodilo, da se za uporabo te oprostitve zahteva, da so plovbe neposredno namenjene zagotavljanju odplačne storitve, in ne čemur koli (glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2017, Vakarų Baltijos laivų statykla, C‑151/16, EU:C:2017:537, točki 29 in 30).

33

To razlago potrjuje člen 21(3), drugi stavek, Direktive 2003/96, v skladu s katerim, med drugim, lahko države članice – kot odstopanje – porabo električne energije, ki ni proizvedena na območju obrata za proizvodnjo energentov, in porabo električne energije na območju obrata, ki proizvaja goriva za uporabo pri proizvodnji električne energije, obravnavajo kot neobdavčljiv poslovni dogodek.

34

Kot je namreč generalni pravobranilec navedel v točki 59 sklepnih predlogov, bi bil tej fakultativni oprostitvi odvzet polni učinek, če bi za električno energijo, ki se uporablja pri proizvodnji energenta, ki se potem uporabi za proizvodnjo električne energije, veljala že obvezna oprostitev iz člena 14(1)(a), prvi stavek, te direktive, in to zgolj zaradi bližine dveh krajev proizvodnje. V obravnavanem primeru pa Zvezna republika Nemčija, kot izhaja iz navedb v predložitveni odločbi, ni uporabila možnosti iz člena 21(3), drugi stavek, te direktive.

35

Na tretjem mestu, v zvezi s cilji Direktive 2003/96 je treba najprej ugotoviti, da je, kot izhaja iz njenih uvodnih izjav od 2 do 5 in 24, cilj te direktive – s tem da določa harmonizirano ureditev obdavčitve energentov in električne energije – spodbujanje dobrega delovanja notranjega trga v energetskem sektorju, tako da se zlasti preprečijo izkrivljanja konkurence (sodba z dne 7. marca 2018, Cristal Union, C‑31/17, EU:C:2018:168, točka 29).

36

Zato se je zakonodajalec Evropske unije glede proizvodnje električne energije, kot je to razvidno zlasti iz strani 5 obrazložitve predloga direktive Sveta o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov (UL 1997, C 139, str. 14), odločil, da državam članicam v skladu s členom 1 Direktive 2003/96 naloži obdavčitev proizvedene električne energije, temu ustrezno pa morajo biti energenti, ki se uporabijo za proizvodnjo električne energije, oproščeni obdavčitve, zato da se prepreči dvojna obdavčitev električne energije (glej v tem smislu sodbo z dne 7. marca 2018, Cristal Union, C‑31/17, EU:C:2018:168, točka 30).

37

Če pa električna energija, ki se v proizvodnem obratu, kot je ta iz postopka v glavni stvari, uporabi za proizvodnjo električne energije, ne bi bila oproščena obdavčitve na podlagi člen 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96, bi bila posledica ravno tveganje dvojne obdavčitve, saj bi bila tako proizvedena električna energija v skladu s členom 1 te direktive ravno tako obdavčena.

38

Direktiva 2003/96 sicer ne izključuje vseh tveganj za dvojno obdavčitev, saj lahko država članica v skladu s členom 14(1)(a), drugi stavek, te direktive zaradi varstva okolja obdavči energente, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije (glej v tem smislu sodbo z dne 4. junija 2015, Kernkraftwerke Lippe-Ems, C‑5/14, EU:C:2015:354, točka 51).

39

Kot pa sta pravilno navedli tožena stranka v postopku v glavni stvari in Evropska komisija, če električna energija, ki se uporablja za pridobivanje in transport lignita, ne bi bila obdavčena – z izjemo primerov iz člena 21(3), drugi stavek, Direktive 2003/96 – bi zaradi različne davčne obremenitve prišlo do neenake obravnave podjetij, kot je družba RWE Power, ki upravljajo elektrarne in pridobivajo lignit za proizvodnjo električne energije, ter podjetij, ki lignit za proizvodnjo električne energije kupujejo od tretjih oseb, kar bi bil vir izkrivljanja konkurence (glej v tem smislu sodbo z dne 27. junija 2018, Turbogás, C‑90/17, EU:C:2018:498, točka 42).

40

Družba RWE Power sicer trdi, da lahko elektrarna na lignit zaradi neobstoja nacionalnega in mednarodnega trga dobave lignita deluje samo, če je blizu dnevnega kopa. Ker se dobava lignita ne opravlja na velikih razdaljah, naj bi bil za kakršno koli ekonomsko učinkovito izkoriščanje potreben način izkoriščanja, ki temelji na konceptu integriranega procesa, ki hkrati vključuje pridobivanje in transport lignita kot surovine za ogrevanje kotlov in posledično proizvodnjo električne energije.

41

Vendar te ugotovitve, tudi če bi bile dokazane, ne vplivajo na ugotovitve iz točke 39 te sodbe, saj bi oprostitev električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo lignita, s tem, da zagotavlja prednost integriranim podjetjem, kot je družba RWE Power, povzročila izkrivljanje konkurence na trgu električne energije.

42

Na prvo vprašanje je torej treba odgovoriti, da je treba člen 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 v povezavi s členom 21(3), drugi stavek, te direktive razlagati tako, da oprostitev obdavčitve „električne energije, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije“, iz te določbe ne zajema električne energije, ki se uporablja pri pridobivanju energenta, kot je lignit, v dnevnem kopu, ker se ta električna energija ne uporablja pri tehnološkem postopku proizvodnje električne energije, ampak pri proizvodnji energenta. Ta oprostitev pa lahko zajema kasnejšo pretvorbo in obdelavo tega energenta v elektrarnah za namene proizvodnje električne energije, če je to nujno za tehnološki postopek te proizvodnje in k njemu neposredno prispeva.

43

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 v povezavi s členom 21(3), tretji stavek, te direktive razlagati tako, da oprostitev obdavčitve „električne energije, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“, iz te določbe zajema električno energijo, namenjeno obratovanju skladišč energenta, kot je lignit, in prevoznih sredstev, ki omogočajo transport tega energenta iz odprtega kopa v elektrarne.

44

V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da je oprostitev obdavčitve električne energije, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije, enako kot oprostitev energentov in električne energije, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, določena v členu 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96.

45

V teh okoliščinah je treba šteti, da sta v tej določbi določena dva primera, katerih področji uporabe se ne smeta prekrivati, saj bi sicer eden od teh primerov izgubil polni učinek.

46

Poleg tega, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 67 sklepnih predlogov, to razlago potrjuje zgodovina nastanka Direktive 2003/96. V prvotnem predlogu Komisije je bila namreč predvidena le davčna oprostitev, ki v bistvu ustreza prvemu primeru (glej člen 13(1)(b) predloga Komisije (UL 1997, C 139, str. 14)). Svet Evropske unije je drugi primer dodal šele v poznejši fazi zakonodajnega postopka. Iz tega je mogoče sklepati, da je zakonodajalec Unije s tem dodatkom želel ustvariti dodaten primer davčne oprostitve, ki se nanaša na položaj, ki je drugačen od tistega, ki ga zajema prvi primer.

47

Iz tega sledi, da se oprostitev obdavčitve, določena v drugem primeru, ne uporablja za dejavnosti, ki se nanašajo na proizvodnjo električne energije, ampak na uporabo električne energije, do katere pride pred to proizvodnjo ali po njej, če je ta uporaba namenjena ohranjanju sposobnosti za proizvodnjo električne energije.

48

Podobno kot je bilo razsojeno v točkah od 26 do 42 te sodbe za prvi primer, je treba v zvezi z oprostitvijo obdavčitve električne energije, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije, ugotoviti, da je treba tudi to oprostitev razlagati ozko, tako da se za uporabo te oprostitve zahteva, da se električna energija uporablja za neposredno ohranjanje zmogljivosti tehnološkega procesa proizvodnje električne energije.

49

V obravnavani zadevi iz predložitvene odločbe izhaja, da so bile elektrarne družbe RWE Power načrtovane za neprekinjeno proizvodnjo električne energije. Zaradi zagotavljanja take proizvodnje električne energije je družba RWE Power postavila bunkerje v treh različnih velikostih in s tremi različnimi funkcijami, iz katerih je z lignitom postopoma oskrbovala kotle v elektrarnah. Natančneje, lignit se je v posameznem dnevnem kopu najprej uskladiščil v bunkerju z zmogljivostjo, ki je omogočala šestdnevno obratovanje elektrarne, nato pa se je prepeljal do bunkerjev v elektrarnah z zmogljivostjo, ki je zagotavljala eno- ali dvodnevno obratovanje elektrarne.

50

Iz tega opisa dejanskega stanja je razvidno – kar mora preveriti še predložitveno sodišče – da je mogoče le za dejavnosti skladiščenja in transporta lignita, ki so se izvajale v elektrarni, šteti, da so nujne in da neposredno prispevajo k ohranjanju zmogljivosti tehnološkega procesa proizvodnje električne energije, saj se te dejavnosti morajo izvajati, da bi se zagotavljalo ohranjanje sposobnosti za neprekinjeno proizvodnjo električne energije, tako da je mogoče take dejavnosti na podlagi člena 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 oprostiti.

51

Za dejavnosti skladiščenja lignita, ki se izvajajo v odprtem kopu, pa je treba ugotoviti – kar mora preveriti še predložitveno sodišče – da so bolj povezane s postopkom pridobivanja lignita kot s tehnološkim postopkom proizvodnje električne energije. Tako se ta oprostitev ne bi uporabljala za električno energijo, ki se uporablja za skladiščenje lignita v teh kopih.

52

V tem okviru je treba še pojasniti, da v tej zadevi ni upošteven člen 21(3), tretji stavek, Direktive 2003/96, ki ga omenja predložitveno sodišče in v skladu s katerim se poraba električne energije za namene, ki niso povezani s proizvodnjo energentov, kot je zlasti pogon vozil, obravnava kot obdavčljiv dogodek, posledica katerega je obdavčitev. Ta tretji stavek se namreč v delu, v katerem se nanaša na uporabo električne energije iz drugega stavka tega člena 21(3), nanaša na fakultativno ureditev, ki je Zvezna republika Nemčija, kot je bilo navedeno v točki 34 te sodbe, ni uvedla. Poleg tega je edini namen tega tretjega stavka omejiti področje uporabe oprostitev, navedenih v prvem in drugem stavku tega člena 21(3).

53

Glede na zgoraj navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 14(1)(a), prvi stavek, Direktive 2003/96 razlagati tako, da oprostitev obdavčitve „električne energije, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije“, iz te določbe lahko zajema električno energijo, namenjeno obratovanju skladišč energenta, kot je lignit, in prevoznih sredstev, ki omogočajo transport tega energenta, kadar se te dejavnosti izvajajo znotraj elektrarn, če so te dejavnosti nujne za ohranjanje zmogljivosti tehnološkega procesa proizvodnje električne energije in k temu ohranjanju neposredno prispevajo, ker se morajo izvajati, da bi se zagotavljalo ohranjanje sposobnosti za neprekinjeno proizvodnjo električne energije.

54

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo: