EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.2.2017

COM(2016) 767 final

2016/0382(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenova)

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 416 final}
{SWD(2016) 417 final}
{SWD(2016) 418 final}
{SWD(2016) 419 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•1.1.Razlogi za predlog in njegovi cilji

Obnovljivi viri energije prispevajo k blaženju podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, doseganjem trajnostnega razvoja, varovanjem okolja in izboljšanjem zdravja državljanov. Poleg tega je energija iz obnovljivih virov vse pogosteje dejavnik, ki spodbuja vključujočo gospodarsko rast, ustvarja nova delovna mesta in krepi energetsko varnost v Evropi.

Ti vidiki so zajeti v členu 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki podeljuje pooblastila Unije za spodbujanje energije iz obnovljivih virov.

Evropska unija je že dolgo vodilna na področju spodbujanja in razvoja energije iz obnovljivih virov, pri čemer usmerja prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam ter spodbujanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo in perspektivne gospodarske rasti. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je željo EU, da postane vodilna na svetu na področju obnovljivih virov energije, že opredelil kot eno od glavnih prednostnih nalog politike Komisije. Ta želja mora zajemati ne le večjo uporabo obnovljivih virov energije, temveč tudi dobavo ključnih komponent znotraj in zunaj EU s strani evropskih podjetij.

V obstoječem okviru za leto 2020 si je EU za cilj zadala, da mora 20 % porabljene energije izhajati iz obnovljivih virov, kar temelji na pravno zavezujočih nacionalnih ciljih, ki jih je treba izpolniti do leta 2020. Nacionalni akcijski načrti za energijo iz obnovljivih virov in dvoletno spremljanje, določeno v Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, so učinkovito spodbujali preglednost za vlagatelje in druge gospodarske subjekte ter s tem pripomogli k hitremu povečanju deleža obnovljivih virov energije z 10,4 % leta 2007 na 17 % leta 2015.

Evropski svet se je oktobra 2014 dogovoril o okviru podnebne in energetske politike za leto 2030, s čimer je ponovno potrdil dolgoročno zavezanost Unije ambiciozni strategiji EU za obnovljive vire energije. Novi okvir za cilj na ravni EU določa, da mora biti leta 2030 vsaj 27 % porabljene energije v EU proizvedene iz obnovljivih virov. Ta cilj je zavezujoč na ravni EU, izpolnile pa ga bodo države članice, vsaka s svojim prispevkom, pri čemer bo njihova prizadevanja vodila potreba po skupni izpolnitvi cilja, ki si ga je zastavila EU. Poleg tega novi okvir omogoča dosego skupnega cilja brez preprečevanja državam članicam, da določijo lastne, tudi bolj ambiciozne cilje. Države članice lahko podpirajo energijo iz obnovljivih virov v skladu s pravili o državni pomoči.

Evropski svet 1 je Komisijo večkrat spodbudil, naj pregleda in oblikuje zakonodajo, ki bo med drugim urejala obnovljive vire energije in tako podprla dogovorjeni cilj za leto 2030. Evropski parlament je prav tako pozval Komisijo, naj predstavi zakonodajo o energiji iz obnovljivih virov in še poveča ambiciozni ciljni delež na vsaj 30 %.

Glede na projekcije za energetski sistem EU bi na podlagi sedanjih politik držav članic in EU brez uvedbe novih dosegli le okoli 24,3-odstotni delež obnovljivih virov energije pri porabi energije leta 2030. Ta delež bi bil znatno manjši od zavezujočega cilja EU najmanj 27 % porabljene energije iz obnovljivih virov, ki ga je sprejel Evropski svet, kar bi Uniji preprečilo, da bi skupno izpolnila zaveze, sprejete v okviru Pariškega sporazuma iz leta 2015. Nadaljevanje nespremenjenih politik bi tudi resno ogrozilo dosego vodilne vloge v svetu na področju energije iz obnovljivih virov, kar je politična ambicija Unije. Poleg tega ne bi izkoristili možnosti za zanesljivo oskrbo z energijo, ki jo zagotavlja večja dobava energije iz domačih virov, in zmanjšali bi udeležbo odjemalcev v energetskem sistemu.

Analiza, na kateri temelji ta predlog za prenovitev direktive o energiji iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: predlog), zato kaže, da je za dosego ciljnega deleža na ravni EU, in sicer najmanj 27 %, treba spremeniti politike v obliki okvira Unije, na podlagi katerega bi bili sprejeti nacionalni in regionalni ukrepi. To še toliko bolj velja v primeru, ko ni mogoče natančno določiti odmika od zastavljenega cilja zaradi neizogibne negotovosti predpostavk, ki so bile potrebne za izdelavo ocene, in sicer da je delež obnovljivih virov energije nad 27 % minimalna raven, ki jo je treba doseči, in da so zaradi znatnih naložb, ki so potrebne za zapolnitev vrzeli v EU (npr. 254 milijard EUR le za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov), potrebni zgodnji, jasni in stabilni signali politike.

Obenem in ob odsotnosti posodobljenega regulativnega okvira pa obstaja tveganje, da se bodo pojavile večje razlike znotraj EU, saj bodo le najuspešnejše države članice še naprej imele naraščajočo krivuljo porabe energije iz obnovljivih virov, države članice, ki pa pri tem zaostajajo, pa ne bodo imele nobene spodbude za povečanje proizvodnje in porabe energije iz obnovljivih virov. Poleg tega bi bilo osredotočanje prizadevanj v peščici držav članic dražje in bi dodatno izkrivljalo notranji trg energije.

Ukrepanje na ravni Unije je tudi še posebej primerno sredstvo glede na temeljno razliko med okvirom za leto 2020 in okvirom za leto 2030. Medtem ko bi bila lahko izpolnitev ciljev, določenih v prvem okviru, močna odvisna od čvrstosti nacionalnih zavezujočih ciljev, s čimer bi državam članicam omogočili široko diskrecijsko pravico glede izbire nacionalnih ukrepov, temelji okvir za leto 2030 izključno na zavezujočem cilju na ravni EU, ki ni prenesen v nacionalne cilje.

Cilj Unije za leto 2030 je zato mogoče najbolje doseči na podlagi partnerstva z državami članicami, pri čemer se združijo njihovi nacionalni ukrepi, te pa podpre okvir ukrepov, opredeljen v tem predlogu. Države članice bodo v sektorju električne energije lahko spodbujale električno energijo iz obnovljivih virov z izvajanjem stroškovno učinkovitih nacionalnih programov podpore v skladu s pravili o državni pomoči in okvirnimi pogoji, opredeljenimi na ravni EU, vključno s pravili za čezmejno sodelovanje. V sektorju ogrevanja in hlajenja bo mogoče z večjim prodorom tehnologij obnovljivih virov energije izkoristiti še neizkoriščene možnosti. To je treba doseči na prilagodljiv način na podlagi prizadevanj držav članic. V prometu je zaradi čezmejne trgovine s pogonskimi biogorivi potreben harmoniziran pristop.

Glede tega je pomemben usklajevalni del splošnega okvira energetske in podnebne politike za leto 2030 predlog o upravljanju energetske unije, ki vključuje (i) načrtovanje (države članice oblikujejo nacionalne načrte za področje energije in podnebja), (ii) poročanje in spremljanje (države članice poročajo o napredku pri izvajanju nacionalnih načrtov) in (iii) popravni ukrep / ukrep za zapolnitev vrzeli (Komisija bo leta 2025 temeljiteje pregledala napredek na področju energije iz obnovljivih virov).

Po ocenah bi bilo v EU treba le v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v obdobju 2015–2030 vložiti okoli bilijon eurov ali več 2 . Pri tem je ključno okrepiti gotovost za vlagatelje, zato je to eden od posebnih ciljev predloga. Kot ozadje je treba navesti, da so naložbe EU v obnovljive vire energije leta 2015 znašale 48,8 milijarde USD, kar je okoli 60 % manj kot leta 2011 in česar ni mogoče razložiti le z zmanjšanjem stroškov tehnologije. Medtem ko je Unija torej še vedno vodilna na področju naložb v energijo iz obnovljivih virov na prebivalca, se njen delež pri skupnih naložbah v obnovljive vire energije hitro zmanjšuje, saj je leta 2010 znašal skoraj polovico, leta 2015 pa manj kot petino.

Posodobljeni okvir mora upoštevati že uvedene nove elemente na področju naložb. Okvir za leto 2030 je za Unijo priložnost za nove naložbe ter ustvarjanje rasti in delovnih mest. EU mora zagotoviti prave pogoje za naložbe. Glede tega so se Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) kot del naložbenega načrta za Evropo ter evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) izkazali kot glavni viri naložb v sektor energije iz obnovljivih virov. Od vseh transakcij EFSI, ki jih je odobrila Evropska investicijska banka (EIB), jih je 23 % v energetskem sektorju. Skoraj polovica projektov v tem sektorju je povezanih z naložbami v energijo iz obnovljivih virov. Iz tega je razvidno, da so zasebni vlagatelji resnično pripravljeni sodelovati v konkretnih projektih po vsej EU, saj energetski sektor velja za ključni sektor energetskega prehoda EU in strateški sektor za naložbe. Skladi ESI so v obdobju 2014–2020 jasno usmerjeni v nizkoogljične naložbe, tudi naložbe v energijo iz obnovljivih virov.

Predlog o podvojitvi trajanja EFSI in njegove finančne moči mora biti poleg tega priložnost za več naložb v obnovljive vire energije. Predlog za nadaljnje delovanje EFSI do leta 2020 vsebuje cilj, da se za projekte, povezane s Pariškim sporazumom, zagotovi do 40 % naložb v del EFSI za infrastrukturo in inovacije. Da bi to dosegli, morajo biti projekti, povezani z obnovljivimi viri energije in energijsko učinkovitostjo, še vedno glavni del naložb v energetski sektor. Zato je bistveno ohraniti prave signale, da bi imel zasebni in javni sektor v EU jasne pokazatelje prihodnjega razvoja politik EU. Predlog glede tega vzpostavlja ustrezen regulativni okvir. Naložbe v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter posodobitev in povezovanje evropskih trgov energije so bistvene za razogljičenje gospodarstva EU, še pomembnejše pa so za ustvarjanje rasti in novih delovnih mest po vsej Evropi ter za konkurenčnost Unije v svetu, saj bo tehnološka prednost, ki jo bo Unija pridobila s temi naložbami, ključna za evropsko industrijo.

Nenazadnje je revizija obstoječega okvira za energijo iz obnovljivih virov potrebna tudi zaradi upoštevanja sprememb v svetu po letu 2009, ko so konkurenčna podjetja postala uspešnejša na svetovni ravni zaradi svojih vse večjih naložb v energijo iz obnovljivih virov. Če EU želi obdržati vodilno vlogo, je potreben trden okvir za energijo iz obnovljivih virov, ki bo podpiral uvedbo energije iz obnovljivih virov v vse sektorje. To bo prineslo tudi znatne koristi v obliki konkurenčnih prednosti za evropsko industrijo.

Predlog določa načela, v skladu s katerimi lahko države članice skupaj in stalno zagotavljajo, da bo delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije v EU do leta 2030 dosegel najmanj 27 % na stroškovno učinkovit način v vseh treh sektorjih (v sektorju električne energije, sektorju ogrevanja in hlajenja ter prometnem sektorju) in ob upoštevanju naslednjih posebnih ciljev:

obravnavati negotovost za vlagatelje ob upoštevanju srednje- in dolgoročnih ciljev razogljičenja;

zagotoviti stroškovno učinkovito uvedbo električne energije iz obnovljivih virov in njeno vključitev v trg;

zagotoviti skupno izpolnitev cilja EU glede energije iz obnovljivih virov leta 2030 in skladno z upravljanjem energetske unije vzpostaviti okvir politike, ki preprečuje morebitne vrzeli;

razviti možnosti za razogljičenje, ki jih ponujajo napredna pogonska biogoriva, in pojasniti vlogo pogonskih biogoriv iz poljščin po letu 2020;

razviti možnosti, ki jih energija iz obnovljivih virov ponuja v sektorju ogrevanja in hlajenja.

Cilj ukrepov, vključenih v predlog, je zato na sorazmeren način reševati obstoječe ovire za uvedbo energije iz obnovljivih virov, kot so negotovost za vlagatelje, upravne ovire, potreba po izboljšanju stroškovne učinkovitosti uvedbe energije iz obnovljivih virov, potreba po posodobitvi okvira politike in tveganje izključenosti državljanov med energetskim prehodom do leta 2030.

•1.2.Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog je skladen s predlogom o novi zasnovi trga in predlogom o upravljanju energetske unije, revizijo direktive o energijski učinkovitosti in direktive o energijski učinkovitosti stavb, predlogom o sistemu EU za trgovanje z emisijami iz julija 2015, predlagano uredbo o porazdelitvi prizadevanj ter uredbo o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu iz julija 2016.

Predlog je treba obravnavati skupaj z navedenimi pobudami, ki same ne zadostujejo, da bi EU omogočile na stroškovno učinkovit način do leta 2030 skupaj doseči delež najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije.

Predlog temelji na oblikovanju trga električne energije, ki je primeren za energijo iz obnovljivih virov, na podlagi pobude o novi zasnovi trga, pri kateri so kratkoročni trgi popolnoma razviti in povezani, prilagodljivost ima ključno vlogo pri krepitvi tržne vrednosti energije iz obnovljivih virov, proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov pa lahko na trgih energije ustvarijo večji delež prihodkov, s čimer se zmanjša potreba po podpori javnosti. Poleg tega predlog dopolnjuje pobudo o novi zasnovi trga z uvedbo različnih ukrepov, ki želijo stroškovno učinkovito in pravočasno privabiti potrebne naložbe, ter nadaljnjim zmanjšanjem upravnega bremena za proizvajalce energije iz obnovljivih virov, tudi odjemalce, ki s pomočjo obnovljivih virov proizvajajo lastno toploto in električno energijo.

Predlog dopolnjuje upravljanje energetske unije z ustvarjanjem pogojev v vseh treh sektorjih (sektorju električne energije, sektorju ogrevanja in hlajenja ter prometnem sektorju), ki olajšujejo skupno doseganje cilja EU. Obenem pobuda o upravljanju racionalizira in združuje obstoječe obveznosti glede načrtovanja, poročanja in spremljanja pravnega reda s področja energetike, tudi predpise o energiji iz obnovljivih virov po letu 2020, kar bo pripomoglo k spremljanju napredka pri doseganju cilja EU, omogočilo revizijo prizadevanj v nacionalnih načrtih in sprožilo elemente v odziv na vrzel pri skupni ambicioznosti prizadevanj ali vrzel pri uresničevanju cilja.

Namen direktive o energijski učinkovitosti in direktive o energijski učinkovitosti stavb je spodbujati doseganje cilja glede energijske učinkovitosti in izboljšati energijsko učinkovitost stavb. Določbe o ogrevanju in hlajenju v predlagani direktivi o energijski učinkovitosti in direktivi o energijski učinkovitosti stavb bodo dopolnile prizadevanja držav članic za spodbujanje prodora energije iz obnovljivih virov v sektor ogrevanja in hlajenja na podlagi dvojnega delovanja določb, ki jih vsebuje ta predlog in uredba o upravljanju. To bo ohranilo čim večjo prilagodljivost, da bi se upoštevale nacionalne razlike že obstoječih tovrstnih sistemov ob zagotavljanju potrebnega prispevka k doseganju skupnega cilja za leto 2030.

V okviru prenovljenega sistema EU za trgovanje z emisijami za obdobje po letu 2020 bo imel okrepljeni sistem za trgovanje z emisijami vse večjo vlogo pri zagotavljanju močnejših signalov za naložbe v nizkoogljične tehnologije, tudi tehnologije obnovljivih virov energije, in bo zagotavljal boljše izkoriščanje sinergij med energijo iz obnovljivih virov in podnebnimi politikami. Cene v prenovljenem sistemu za trgovanje z emisijami EU pa ne bodo zadostovale za izpolnitev zavezujočega cilja na ravni EU, tj. najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Določbe o podpori za energijo iz obnovljivih virov v elektroenergetskem sektorju bodo zagotovile, da bodo takšni mehanizmi popolnoma skladni s sistemom za trgovanje z emisijami in da bo morebitni negativni učinek na ceno ogljika minimalen.

V predlagani uredbi o porazdelitvi prizadevanj so predlogi za določitev nacionalnih zavezujočih ciljev glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za sektorje, ki ne sodelujejo v sistemu EU za trgovanje z emisijami, kot tudi glede rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, ni pa navedeno, kako bi bilo te cilje mogoče kar najbolj stroškovno učinkovito rešiti. Iz projekcij za energetski sistem EU je razvidno, da so potrebne politike glede energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa, da bi stroškovno učinkovito dosegli zastavljeni cilj v sektorjih zunaj sistema za trgovanje z emisijami.

Predlagana uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu skuša vključiti emisije in odvzeme ogljika iz kmetijstva in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike EU za leto 2030. Namen okrepljenih trajnostnih meril EU za energijo iz biomase je še naprej zagotavljati trajnost gozdne biomase, ki se uporablja v energetskem sektorju, tudi z zahtevo glede rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, ki zagotavlja, da se ustrezno upošteva učinek ogljika iz gozdne biomase, ki se uporablja za proizvodnjo energije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•2.1.Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je pravna podlaga za ukrepe na področju energije. Pogodba vsebuje posebno pravno podlago za energetiko, zato je njena uporaba primerna.

•2.2.Načelo subsidiarnosti

V tem predlogu je obravnavano načelo subsidiarnosti, ker Unija nima izključne pristojnosti na področju politike glede energije iz obnovljivih virov. Predlog temelji na vse večjem pomenu energije kot političnega in gospodarskega izziva ter njeni tesni povezanosti s področji politike, kot so zanesljiva oskrba z energijo, podnebne spremembe, notranji trg ter gospodarski in družbeni razvoj.

Potreba po ukrepanju EU

Ukrepanje na ravni EU je potrebno, da bi zagotovili, da države članice prispevajo k doseganju zavezujočega cilja EU najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov in ta cilj dosežejo skupaj in na stroškovno učinkovit način. Države članice so pozvane, naj same opredelijo, kako ambiciozen cilj si bodo zastavile, vključno s krivuljami, ki ustrezajo nacionalnim okoliščinam in preferencam. Linearna krivulja na ravni Unije bo pripomogla k sledenju napredka pri doseganju cilja EU, ne da bi bila zavezujoča za posamezne države članice. Treba je postopno odpreti podporo za električno energijo iz obnovljivih virov, da bi odpravili razdrobljenost notranjega trga in zagotovili čezmejno trgovanje, zlasti za skupna pravila o gorivih, namenjenih uporabi v prometu.

Glede sektorja električne energije je EU vzpostavila enoten povezani trg električne energije, kjer se na ravni Unije oblikujejo glavna načela, pravila za skupne probleme in pravila glede čezmejnih vidikov. Iz tega sledi, da je treba na ravni EU s posebnimi pravili obravnavati čezmejne vidike tudi pri obnovljivih virih energije.

Nekatera tveganja glede trajnosti razvoja energije iz biomase imajo čezmejno razsežnost in jih je zato mogoče učinkoviteje obravnavati na ravni EU. To zlasti velja za vplive na okolje, npr. podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti. Poleg tega je potreben usklajen okvir EU za trajnostno uporabo biomase za ogrevanje in proizvodnjo električne energije, s čimer bi olajšali trgovino z biomaso in spodbujali notranji trg biomasnih goriv.

Iz analize je razvidno, da bi ukrepi zgolj na ravni držav članic verjetno povzročili izkrivljanja na notranjem trgu energije in njegovo razdrobljenost, kar bi vodilo v višje skupne stroške in omejeno uvedbo energije iz obnovljivih virov v Uniji.

Dodana vrednost EU

Sektor ogrevanja in hlajenja porabi skoraj 50 % energije EU in 75 % porabljene energije v tem sektorju še vedno temelji na fosilnih gorivih. Ker EU nima strategije, se je povečala negotovost vlagateljev in razdrobljenost lokalnih trgov, na katerih imajo odjemalci težave pri sprejemanju odločitev na podlagi svojih želja, hkrati pa so odsotne regulativne politike za spodbujanje decentralizirane proizvodnje energije. Usmerjanje Unije v tem sektorju bi pripomoglo k vzpostavitvi povezanega trga EU za energijo za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov. Zato so državam članicam dane na voljo možnosti, kako lahko izkoristijo še neizkoriščeni potencial v sektorju ogrevanja in hlajenja.

Zaradi krajevne razsežnosti ogrevanja in hlajenja predlog določa splošni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije v tem sektorju, obenem pa državam članicam omogoča, da se čim bolj stroškovno učinkovito prilagodijo krajevnim razmeram.

V prometu se porabi približno tretjina skupne porabe energije v EU in te potrebe po energiji skoraj v celoti krije nafta. Medtem ko se je v prometnem sektorju prehod na alternativne vire energije z nizkimi emisijami že začel, pri čemer ga spodbuja tudi veljavna direktiva o energiji iz obnovljivih virov, sektor znatno zaostaja za ostalimi sektorji iz različnih razlogov, tudi zaradi premalo močnih spodbud za inovacije na področju virov energije in tehnologij, ki so potrebni za dolgotrajno razogljičenje in diverzifikacijo energijskih virov v prometu, ter vprašanj, povezanih z elektrifikacijo infrastrukture (ki se rešujejo z izvajanjem direktive o alternativnih gorivih in predlaganimi ukrepi v okviru pregleda direktive o energijski učinkovitosti stavb).

Skupno ukrepanje na ravni Unije bo zagotovilo, da se cilji politike (npr. razvoj možnosti naprednih pogonskih biogoriv za razogljičenje) dosežejo s skupnimi prizadevanji in kar najnižjimi stroški.

Energetski in podnebni okvir EU za energijo iz obnovljivih virov v letu 2030 bo tudi pripomogel k spremljanju in podpori energetskih politik držav članic, da evropskim državljanom zagotovijo trajnosten, zanesljiv in cenovno dostopen energetski sistem. S predvidljivim regulativnim okvirom EU, ki bo usmerjal sektor energije iz obnovljivih virov do leta 2030 ter pri tem podpiral evropeizacijo politike energije iz obnovljivih virov, zlasti okrepil tržni pristop k obnovljivim virom energije in spodbujal postopno odprtje čezmejne podpore, lahko države članice bolje oblikujejo nacionalne politike za izpolnitev cilja za leto 2020 in zagotovijo, da so politike glede energije iz obnovljivih virov skladne z drugimi energetskimi in podnebnimi cilji, zlasti sistemom za trgovanje z emisijami, uredbo o porazdelitvi prizadevanj in ciljem EU glede energijske učinkovitosti za leto 2030. Okvir na ravni EU, ki določa vodilna načela za programe podpore, bi poleg tega vlagateljem zagotovil gotovost, ki je v preteklosti lahko bila okrnjena zaradi politike z vzorcem zagona in zastoja (in občasnih retroaktivnih ukrepov) nekaterih držav članic.

Z ukrepanjem na ravni EU bi bilo mogoče odpraviti več ovir za javne in zasebne naložbe (npr. glede postopkov pridobitve dovoljenj), s čimer bi se izboljšalo usklajevanje med različnimi odredbodajalci na nacionalni ravni in spodbujala upravna zmogljivost za izvajanje čezmejnih projektov in programov podpore.

Ukrepanje Unije bo vlagateljem zagotovilo zaupanje v regulativni okvir EU ter omogočilo dosledno in stroškovno učinkovito uvedbo energije iz obnovljivih virov po EU in učinkovito delovanje notranjega trga energije ob upoštevanju potenciala držav članic za proizvodnjo različnih oblik energije iz obnovljivih virov v skladu z izbrano mešanico energijskih virov.

Države članice bodo na navedenem področju ohranile široko diskrecijsko pravico in prilagodljivost, da bi lahko spodbujale razvoj energije iz obnovljivih virov v vseh sektorjih njihovega gospodarstva na način, ki najbolj ustreza njihovemu potencialu in razmeram, kar zajema možnost doseganja cilja EU s podpiranjem uvedbe energije iz obnovljivih virov v drugih državah članicah v skladu s predlogi o novi zasnovi trga.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

2.3.Načelo sorazmernosti in izbira instrumentov

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj določa ukrepe EU, ki bodo zagotovili, da bo Unija izpolnila cilj najmanj 27 %, hkrati pa državam članicam omogoča prilagodljivost, da izvajajo predvidene ukrepe in razvijejo sektor energije iz obnovljivih virov, ki najbolje ustreza njihovim razmeram, željam in potencialu, pod pogojem, da skupaj dosežejo cilj najmanj 27%.

Cilj na ravni Unije pomeni temeljni premik v okviru politike za leto 2030 s pravno zavezujočih nacionalnih ciljev, ki državam članicam omogočajo široko diskrecijsko pravico glede nacionalnih ukrepov, na pravno zavezujoč cilj na ravni Unije. V tem okviru bi zgolj nacionalni ukrepi vodili v prizadevanja, ki niso stroškovno učinkovita in enakomerno porazdeljena po EU, kar bi privedlo do nezadostne uvedbe energije iz obnovljivih virov na notranji trg energije EU in tako do neizpolnitve dogovorjenega cilja. Le nacionalni ukrepi, usklajeni na podlagi predlaganih mehanizmov upravljanja, ne bi zagotavljali zadostnih jamstev za doseganje cilja na najbolj stroškovno učinkovit način, preprečevanje pridobivanja nezasluženih koristi med državami članicami in zmanjšanje razdrobljenosti trga. Z ukrepi na ravni Unije lahko zato vzpostavimo trden in stabilen okvir, ki omogoča skupno in stroškovno učinkovito doseganje zavezujočega cilja Unije najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov leta 2030 s pravično porazdelitvijo prizadevanj po državah članicah, ne da bi pri tem presegli ukrepe, ki so nujni za zagotavljanje optimalnih stroškov skupnih prizadevanj.

Glede posebnih sektorskih določb se za ogrevanje in hlajenje porabi skoraj 50 % energije EU, od česar 75 % potreb po energiji za ogrevanje in hlajenje še vedno krijejo fosilna goriva. Razogljičenje sektorja ogrevanja in hlajenja je zato ključno, da bi EU lahko še naprej napredovala pri doseganju dolgotrajnih ciljev glede razogljičenja in izboljšala zanesljivost oskrbe. Do leta 2030 bi skoraj polovica 3 prizadevanj za izpolnitev cilja EU glede energije iz obnovljivih virov morala priti iz sektorja ogrevanja in hlajenja. Obseg prizadevanj kaže na potrebo po ukrepanju v tem sektorju. Predlagane možnosti za ogrevanje in hlajenje usmerjajo države članice pri izbiri pristopa za lažji prodor energije iz obnovljivih virov v sektorju, ki prispeva k izpolnitvi stroškovno učinkovitega deleža, hkrati pa jim omogoča popolno prilagodljivost pri oblikovanju celovitih podnebnih in energetskih načrtov. Če bi vse države članice sprejele predlagani ukrep, bi to pokrilo skoraj četrtino vrzeli med možnostjo brez spremembe politike in ciljem EU najmanj 27 %.

Pomembne nacionalne pravice, kot je pravica države članice, da določi pogoje za izkoriščanje svojih energijskih virov, izbor različnih energetskih tehnologij in splošno sestavo svoje oskrbe z energijo, ostajajo popolnoma nespremenjene. Poleg tega okvir EU za trajnost energije iz biomase vključuje minimalna merila za dokazovanje trajnostne proizvodnje in učinkovite uporabe biomase v prometu ter za ogrevanje in hlajenje. Nove določbe glede trajnosti so v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, in se uporabljajo le za večje proizvajalce energije za ogrevanje in električne energije.

Nenazadnje je sorazmernost zagotovljena z uravnoteženjem ciljev konkurenčnosti, zanesljivosti oskrbe in trajnosti ter z upoštevanjem dolgotrajnih koristi predlaganih ukrepov po letu 2030 in ne le kratko- do srednjeročnih posledic.

Raven predpisane omejitve je tako sorazmerna s ciljem.

2.4.Izbira instrumenta

Izbrani instrument je direktiva, ki jo morajo izvajati države članice. Direktiva je primeren instrument za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, saj jasno opredeljuje cilje EU, ki jih je treba doseči, obenem pa državam članicam omogoča dovolj prilagodljivosti, da jo lahko izvajajo na način, ki najbolje ustreza njihovim razmeram. Zato je vključeno le omejeno število določb, ki določajo obvezne ukrepe, in sicer le, da bi povečali potrebno stroškovno optimalno uvedbo po vsej Uniji (npr. člen 5 predloga o delnem obveznem odprtju programov podpore).

Predlog pomeni bistveno spremembo direktive o energiji iz obnovljivih virov in prenovitev omogoča sprejetje enega samega zakonodajnega besedila, ki hkrati uvaja želeno spremembo, jo kodificira z nespremenjenimi določbami predhodnega akta in razveljavlja predhodni akt. Prenovljena direktiva je zato ustrezni instrument in je v skladu z zavezo Komisije na podlagi medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje 4 .

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

3.1.Vrednotenje v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov

Vrednotenje direktive o energiji iz obnovljivih virov v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) se je izvajalo med letoma 2014 in 2016. Rezultati tega vrednotenja so v ločenem delovnem dokumentu služb Komisije o vrednotenju v okviru REFIT, ki je bil predložen skupaj z oceno učinka, ki je priložena predlogu.

Z vrednotenjem v okviru REFIT je bilo ugotovljeno, da je bil cilj trajnostnega povečanja deleža energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije v EU uspešen. Zavezujoči nacionalni cilji, nacionalni akcijski načrti za energijo iz obnovljivih virov in dvoletno spremljanje, določeni v direktivi o energiji iz obnovljivih virov, so bili posebej učinkoviti pri spodbujanju preglednosti za vlagatelje in druge gospodarske subjekte ter so zagotovili visokokakovostne informacije o trgih in politikah energije iz obnovljivih virov v državah članicah. To ponazarja hitro povečanje uporabe obnovljivih virov energije po datumu sprejetja direktive, in sicer z 10,4-odstotnega deleža leta 2007 na 17-odstotni delež leta 2015.

Te pravne določbe so skupaj z dodatnimi nacionalnimi politikami in drugimi neregulativnimi ukrepi prispevale k skupnemu doseganju ciljev energetske in podnebne politike EU ter s tem pripomogle k manjšim emisijam toplogrednih plinov, bolj zanesljivi oskrbi z energijo, vodilnemu položaju na področju inovacij, ustvarjanju novih delovnih mest, podpori javnosti in regionalnemu razvoju. Poleg tega so izboljšale relevantnost, skladnost, učinkovitost, uspešnost in dodano vrednost splošnih ciljev EU na področju energije in podnebnih sprememb. Energija iz obnovljivih virov je trenutno edina možnost za razogljičenje elektroenergetskega sektorja, ki se uvaja dovolj hitro, da približno ustreza zahtevam na podlagi dolgoročnih scenarijev Mednarodne agencije za energijo za omejitev dviga svetovne temperature na 2 °C nad predindustrijsko dobo.

Četudi so EU kot celota in vse razen ene države članice trenutno na dobri poti k izpolnitvi splošnih ciljev glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020, bo izpolnitev ciljev do leta 2020 gotova le, če bodo države članice še naprej spodbujale uvedbo energije iz obnovljivih virov, da bi dosegle svoje vse bolj strme krivulje. Poleg tega so potrebna dodatna prizadevanja, da bi povečali trenutno stopnjo napredka pri uvedbi energije iz obnovljivih virov v prometu in zagotovili izpolnitev 10-odstotnega sektorskega cilja. Zlasti je imela regulativna negotovost, ki jo je povzročila dolga politična razprava o tem, kako obravnavati tveganja posredne spremembe rabe zemljišč, povezane s pogonskimi biogorivi iz poljščin, negativne posledice za uvedbo energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju.

3.2.Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

3.2.1. Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Pri pripravi predloga so ves čas sodelovale številne zainteresirane strani, vključno z državami članicami in nacionalnimi regulativnimi organi. Priprava je vključevala 12-tedensko javno posvetovanje, delavnico za zainteresirane strani, ki je potekala 5. Februarja 2016, razpravo na regulativnem forumu za električno energijo v Firencah in številne dvostranske razprave.

Javno posvetovanje se je začelo 18. novembra 2015 in končalo 10. februarja 2016. Komisija je prejela 614 odgovorov. Nacionalna in evropska združenja so poslala 340 odgovorov, kar je 58 % vseh prispevkov. Od tega so 110 odgovorov prispevala industrijska združenja (18 % vseh odgovorov), 90 pa jih je predložila industrija energije iz obnovljivih virov (15 %). Poleg tega so 186 odgovorov prispevala neposredno podjetja (30 %). V posvetovanju je sodelovalo tudi 19 nacionalnih vlad ter 22 regionalnih ali lokalnih organov. Opozoriti je treba na znatno udeležbo posameznih državljanov, energetskih zadrug in nevladnih organizacij.

Komisija je poleg tega izvedla javno spletno posvetovanje o trajnosti energije iz biomase, ki je potekalo od 10. februarja do 10. maja 2016 in v okviru katerega je bilo predloženih več kot 950 odgovorov. To je dopolnila tematska konferenca zainteresiranih strani, ki je potekala 12. maja 2016.

3.2.2. Povzetek stališč zainteresiranih strani

Podrobna analiza odzivov na javno posvetovanje potrjuje široko soglasje med vprašanci glede številnih elementov, izpostavljenih na javnem posvetovanju, med drugim tudi glede potrebe po stabilnem in predvidljivem pravnem okviru EU za energijo iz obnovljivih virov, glede potrebe po opredelitvi dopolnilnih ukrepov v prenovljeni direktivi, s katerimi bi zagotovili izpolnitev zavezujočega cilja EU najmanj 27 %, in glede pomena razvoja trga, primernega za energijo iz obnovljivih virov. Zainteresirane strani pa imajo različno mnenje glede drugih vprašanj, npr. geografskega obsega programov podpore in izpostavljenosti energije iz obnovljivih virov tržnim razmeram (npr. prednostnemu dispečiranju in odgovornostim za izravnavo).

Glede vloge zasebnih in javnih subjektov na trgu električne energije obstaja močna podpora dodatnim ukrepom EU za večjo vlogo odjemalcev energije in lokalnih organov. Velika večina odgovorov podpira strožja pravila EU, ki bi zagotavljala, da imajo odjemalci možnost proizvajati in shranjevati lastno toploto in električno energijo iz obnovljivih virov ter sodelovati na vseh ustreznih trgih energije na nediskriminatoren in enostaven način, tudi prek združevalcev. Mnogi vprašanci pri sistemih za samoporabo podpirajo večjo izpostavljenost na kratkoročnem trgu, in sicer tako, da se presežek električne energije, ki se dovaja v omrežje, vrednoti po veleprodajni tržni ceni. Številni proizvajalci energije iz obnovljivih virov pa poudarjajo, da so tržno usmerjeni programi podpore še vedno potrebni za manjše sisteme za samoporabo med prehodom na prenovljeno zasnovo trga. Več vprašancev je podprlo lažji dostop do finančnih sredstev za lokalne pobude na področju energije iz obnovljivih virov.

Zainteresirane strani poudarjajo, da bi bilo treba preprečiti retroaktivne spremembe programov podpore. Drugi elementi so opredeljeni kot pomembni za izboljšanje stabilnosti naložb. Vključujejo odpravo upravnih ovir, nadaljnje povezovanje trgov in okrepljeno ureditev za zaščito naložb, ki presega Pogodbo o energetski listini. Več vprašancev poleg tega vztraja, da je treba zagotoviti hitro izvajanje prenovljene direktive, in to mnogo pred letom 2021, da se zagotovijo pravočasni signali glede politike in obeti za vlagatelje.

Več držav članic je poudarilo, da je treba zlasti pri oblikovanju programov podpore zagotoviti pravico držav članic do izbire lastne mešanice energijskih virov in razvoja tehnologij energije iz obnovljivih virov, ki so jih izbrale, npr. zaradi diverzifikacije. Poudarile so tudi, da je treba vključevanje energije iz obnovljivih virov na trg organizirati usklajeno in da ne sme biti prepuščeno razdrobljenim postopkom, ki so odvisni od časovnih razporedov priglasitve držav članic.

Nenazadnje trden pravni okvir v obliki direktive o energiji iz obnovljivih virov velja za ključnega pri doseganju cilja EU najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov do leta 2030. Večina vprašancev daje prednost preventivnim ukrepom za preprečitev vrzeli pri doseganju cilja, a menijo tudi, da je treba v tem primeru izvesti popravne ukrepe. Nekatere zainteresirane strani, kot so energetski regulatorji, poudarjajo potrebo po zagotavljanju skladnosti morebitnih dopolnilnih ukrepov z nacionalnimi programi podpore.

Javno posvetovanje je pokazalo, da so glavne ovire za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov v prometu med drugim odsotnost stabilnega okvira politike za obdobje po letu 2020, dolga razprava o trajnosti pogonskih biogoriv in visoka cena električnih vozil. Velika večina vprašancev je tudi navedla, da bi bila obveznost vključitve goriva na ravni EU učinkovit ali zelo učinkovit ukrep za spodbujanje porabe trajnostnih goriv iz obnovljivih virov v prometnem sektorju EU in večjo razširjenost električnih vozil.

Poleg tega je Evropski forum elektroenergetskih regulatorjev, ki je potekal v Firencah 13–14. junija 2016 in na katerem so sodelovali države članice, nacionalni regulativni organi in ključne zainteresirane strani, sklenil, da bi moral okvir za energijo iz obnovljivih virov za obdobje po letu 2020 temeljiti na boljši zasnovi trga, ki je primerna za popolno vključitev energije iz obnovljivih virov, in na močnem signalu cene ogljika z okrepljenim sistemom trgovanja z emisijami ter da bi morala biti posebna podpora za energijo iz obnovljivih virov, ko in če bi bila potrebna, zasnovana na tržnih razmerah in na način, da bi se zmanjšalo izkrivljanje trga. Forum je v ta namen spodbudil Komisijo, naj kot del revizije direktive o energiji iz obnovljivih virov razvije skupna pravila za programe podpore, ki bodo spodbujala tržno zasnovan in bolj regionaliziran pristop k energiji iz obnovljivih virov.

Iz javnega posvetovanja o trajnosti energije iz biomase so razvidna deljena mnenja o prednostih in tveganjih energije iz biomase ter o potrebi po novi politiki EU. Kljub temu je velika večina vprašancev poudarila, da je glavni cilj politike o trajnosti energije iz biomase blažitev podnebnih sprememb.

Številni javni organi in javna podjetja kot tudi proizvajalci pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, gozdarska podjetja ter več držav članic je navedlo, da jim je ljubši osnovni scenarij, tj. brez dodatnih trajnostnih zahtev EU. Eden od glavnih razlogov je obstoj druge zakonodaje, ki zajema morebitna tveganja, povezana z energijo iz biomase za proizvodnjo energije, in tveganje prekomernega upravnega bremena.

Številni proizvajalci in uporabniki energije iz biomase v EU ter številne države članice podpirajo dodatne ukrepe EU, s katerimi bi se trajnostna merila EU razširila na energijo iz biomase, ki se uporablja kot vir ogrevanja/hlajenja ali za električno energijo. Nedavno mnenje stalnega odbora EU za gozdarstvo (svetovalne skupine za akcijski načrt EU za gozdove) je pri energiji iz gozdne biomase podprlo možnost uvedbe trajnostnega merila na podlagi tveganja.

Zahteve za učinkovitost pretvorbe biomase v energijo podpira vrsta zainteresiranih strani, tudi lesnopredelovalna industrija, vključno s proizvajalci celuloze in papirja, kot tudi okoljske nevladne organizacije. Nevladne organizacije podpirajo tudi zgornjo mejo skupne uporabe energije iz biomase, omejitve nekaterih surovin ali virov ter okoljske in družbene zahteve za proizvodnjo biomase.

Zainteresirane strani so na splošno zaprosile za usklajeno obravnavo pri določanju ukrepov, ki zadevajo posebne surovine, ne glede na njihovo končno uporabo. To npr. pomeni, da bi pravila morala biti enaka za kmetijsko biomaso, ki se uporablja za proizvodnjo pogonskih biogoriv ali bioplina za toploto ali električno energijo.

3.3.Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Naslednje glavne študije so po naročilu opravili zunanji izvajalci:

študija o oceni učinka nove direktive za racionalizacijo uvedbe energije iz obnovljivih virov in zagotovitev, da bo EU na področju energije iz obnovljivih virov izpolnila svoj cilj za leto 2030 (ECN, Öko-Institut, Eclareon, REBEL, SUER, BBH);

študija o tehnični pomoči pri realizaciji poročila o energiji iz obnovljivih virov za leto 2016, v okviru priprav za sveženj na področju energije iz obnovljivih virov za obdobje 2020–2030 v Evropski uniji (Öko-Institut, E3-Modelling, Observ’ER, COWI);

Podpiranje naložb v električno energijo iz obnovljivih virov v okviru poglobljenega vključevanja električne energije iz obnovljivih virov na trg po letu 2020: študija o možnostih na ravni EU ter regionalni in nacionalni ravni (Cambridge Economic Policy Associates (CEPA));

študija o trajnostni in optimalni uporabi biomase za energijo v EU po letu 2020 (PricewaterhouseCoopers, Vito, TU Dunaj, Univerza v Utrechtu, INFRO, Rutter Soceco);

Posledice ogljika iz biomase, ki se porabi v EU (Forest Research Združeno kraljestvo, VTT, North Energy, Alterra);

študija o posledicah za učinkovito rabo virov pri prihodnjem povpraševanju EU po energiji iz biomase (IISA, Idufor, EFI, Öko-Institut, IEEP).

3.4.Ocena učinka

V oceni učinka, ki je priložena predlogu, ni predstavljen sklop prednostnih možnosti, temveč je izvedena podrobna analiza vsake možnosti politike s postopnim pristopom od običajnega scenarija (možnost 0, ki pomeni nadaljevanje nacionalnih ukrepov, vendar izključuje dodatne ukrepe na ravni EU) do alternativnih scenarijev, ki vključujejo obsežnejše ukrepe na ravni EU na petih področjih, navedenih v nadaljevanju.

Odbor za regulativni nadzor je 16. septembra 2016 5 predložil prvo mnenje o oceni učinka in zaprosil za njeno ponovno predložitev. Ocena učinka je bila pozneje revidirana in 17. oktobra 2016 ponovno predložena Odboru za regulativni nadzor, ki je izdal drugo negativno mnenje 4. novembra 2016, a ni zahteval revizije in ponovne predložitve ocene učinka.

Komisija je zato menila, da je primerno nadaljevati s predlogom za prenovitev direktive o energiji iz obnovljivih virov ob upoštevanju pridržkov, ki jih je izrazil Odbor za regulativni nadzor v drugem mnenju. Zlasti se je odločila za bolj sorazmerne in manj obremenjujoče določbe za sektor ogrevanja in hlajenja ter strožje določbe okvira upravljanja, da bi zagotovila izpolnitev ciljev za leto 2030. Poleg tega je zagotovila, da so določbe predloga v celoti skladne s pravili o državni pomoči in jih dopolnjujejo ter ne posegajo v pristojnosti Komisije na področju državnih pomoči. Predlagane določbe so splošna načela, ki zahtevajo uporabo (kjer je ta potrebna) tržno usmerjenih in stroškovno učinkovitih programov. To je povsem v skladu z novo zasnovo trga in pripomore k zmanjšanju stroškov za davkoplačevalce in odjemalce električne energije. Določbe nadalje podpirajo gotovost vlagateljev v obdobju 2021–2030. Komisija je upoštevala vse cilje energetske unije. Ugotavlja neizogibne negotovosti pri oceni vrzeli, ki jo je treba premostiti, minimalni vidik zavezujočega cilja EU (27 %), ter potrebo po zagotavljanju stabilnih in pravočasnih spodbud za naložbe z daljšim pripravljalnim obdobjem. Glede na navedeno Komisija meni, da je sveženj ukrepov na splošno sorazmeren odgovor na obstoječe probleme. V tem poglavju so predstavljene podrobnejše informacije.

(i) Možnosti za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v sektorju električne energije

a) Skupni evropski okvir za programe podpore: (1) izključna uporaba tržnih mehanizmov, (2) evropski okvir za tržno usmerjeno in stroškovno učinkovito podporo, (3) obvezen prehod na pomoč za naložbe.

Direktiva o energiji iz obnovljivih virov omogoča programe podpore, a njihovo izbiro prepušča državam članicam. To je vzrok neoptimalnih razmer, v katerih so države članice uvedle programe podpore, ki so bili pozneje v številnih primerih spremenjeni ali preklicani z učinkom za nazaj. To je negativno vplivalo na zaupanje vlagateljev. V prenovljeni direktivi o energiji iz obnovljivih virov so zato potrebna jasnejša pravila, ki bi pripomogla k povečanju zaupanja vlagateljev.

Zato možnost 2 pomeni uvedbo načel za programe podpore, ki jih države članice lahko vzpostavijo in so trenutno še vedno potrebni za privabljanje zadostnih naložb za dosego cilja EU za leto 2030. Ta možnost vključuje načela oblikovanja, ki jih države članice lahko uporabijo za programe podpore in zaščito vlagateljev pred retroaktivnimi spremembami. Takšna načela ne posegajo v pravila o državni pomoči.

Odbor za regulativni nadzor je glede tega sektorja menil, da obstoječe smernice o državni pomoči že obravnavajo večino vprašanj iz ocene učinka ter že upoštevajo podnebne in energetske cilje za leto 2030.

Gre za politično izbiro, da se ta načela umestijo v zakonodajo. Na ta način bodo te določbe podpirale evropeizacijo politike glede energije iz obnovljivih virov, s čimer bo energija iz obnovljivih virov postala primerni za trg, obenem pa bo zagotovljena gotovost za naložbe do leta 2030. Več podrobnosti je na voljo v Prilogi 1 k oceni učinka. Predlagani okvir glede tega določa načela oblikovanja, ki (i) zagotavljajo zadostno gotovost za vlagatelje v obdobju 2021–2030 in (ii) zahtevajo uporabo (po potrebi) tržno usmerjenih in stroškovno učinkovitih programov, ki temeljijo na novih najboljših praksah oblikovanja. Načela iz tega predloga so popolnoma v skladu z usmeritvami, ki jih je Komisija že sprejela v smernicah o državni pomoči za okolje in energijo in jih nadalje razvila na številnih področjih, zlasti na področju čezmejnega sodelovanja.

Poleg tega je okvir učinkovit pri zagotavljanju zadostne gotovosti za vlagatelje z opredelitvijo splošnih načel oblikovanja v skladu s tržno usmerjenimi načeli in na podlagi najboljših praks, ki bodo veljavne v obdobju 2021–2030.

Obenem je okvir sorazmeren in ne preveč predpisovalen, saj so pravila splošna, poleg tega je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj popolnoma upošteva pravico držav članic, da same določijo mešanico energijskih virov. V ta namen je treba v tem regulativnem okviru opredeliti razmerje med pravico držav članic, da izberejo svojo mešanico energijskih virov in razvijejo tehnologije energije iz obnovljivih virov, ki so jih same izbrale, npr. iz razlogov diverzifikacije, na eni strani in ciljem zagotoviti raven konkurence med tehnologijami na drugi strani. Predložitev teh temeljnih načel energetskega okvira za Evropo v odobritev Svetu in Evropskemu parlamentu bi okrepila legitimnost načrta za povezovanje trgov in podporo javnosti zanj.

Poleg tega so različne zainteresirane strani, vključno z regulatorji 6 , in številne države članice pozvale, naj se s predlogom uvede takšen okvir, ki bi dopolnjeval veljavna pravila o državni pomoči.

b) Bolj usklajen regionalni pristop: (1) obvezna regionalna podpora, (2) obvezno delno odprtje programov podpore za čezmejno sodelovanje.

Ta predlog odraža drugo možnost (možnost 1 v poročilu o oceni učinka), da bi postalo delno odprtje programov podpore za energijo iz obnovljivih virov v sektorju električne energije za čezmejno sodelovanje obvezno. Ta možnost omogoča doseganje nižjih skupnih sistemskih stroškov in stroškov podpore, tako da zagotavlja, da so naložbe vse pogosteje locirane tam, kjer so možnosti in drugi pogoji najugodnejši. Rezultati ocene učinka kažejo, da bi ta ukrep pripomogel k zmanjšanju stroškov energetskega sistema za milijardo EUR na leto v obdobju 2021–2030, obenem pa bi se stroški podpore za energijo iz obnovljivih virov, ki jih plača odjemalec, zmanjšali za 3 %.

Ta možnost je sorazmerna, saj le predlaga postopno delno odprtje, ki odraža stopnjo fizičnih povezav. Je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj ne omejuje možnosti držav članic, da same oblikujejo programe podpore, in zato ne posega v njihovo pravico, da same določijo mešanico energijskih virov.

c) Finančni instrument, ki je osredotočen na energijo iz obnovljivih virov: (1) finančni instrument na ravni EU z obsežnimi merili za upravičenost, (2) finančni instrument na ravni EU, ki podpira projekte za energijo iz obnovljivih virov z višjo stopnjo tveganja.

Cilj na tem področju je povečati uporabo sredstev iz obstoječih ali novih finančnih instrumentov in tako podpreti ambiciozne načrte držav članic za uvedbo energije iz obnovljivih virov. Podrobnosti takšnega omogočitvenega okvira bi bilo treba določiti v okviru priprave večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

d) Poenostavitev upravnih postopkov: (1) poostrene določbe glede ureditve vse „na enem mestu“, časovnih razponov in lažjih postopkov za nadomestitev stare zmogljivosti z novo, (2) časovno omejeni postopki izdaje dovoljenj prek samodejne odobritve in enostavne priglasitve manjših projektov.

Za ta predlog kot prednostna velja kombinacija možnosti 1 in 2, da bi uvedli postopek izdaje dovoljenj za projekte za energijo iz obnovljivih virov z enim imenovanim organom („vse na enem mestu“), najdaljši rok za postopek izdaje dovoljenj, enostavno priglasitev manjših projektov operaterjem distribucijskih sistemov in posebno določbo o pospešitvi postopka izdaje dovoljenj za nadomestitev stare zmogljivosti z novo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Ta možnost vložnikom omogoča uvedbo jasnejših, preglednejših, predvidljivejših in manj zamudnih postopkov izdaje dovoljenj.

Ta možnost je sorazmerna, saj gre pri njej večinoma za izvajanje postopkov najboljših praks, ki že obstajajo v nekaterih državah članicah. Ne pomeni visokih stroškov. Je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj državam članicam prepušča odločitev, kako organizirati storitve „vse na enem mestu“. Poleg tega ne posega v vsebino postopkov izdaje dovoljenj.

(ii) Možnosti za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja:

a) Vključevanje energije iz obnovljivih virov v dobavo energije za ogrevanje in hlajenje: (0) nadaljevanje obstoječih nacionalnih ukrepov brez ukrepanja EU, (1) uvedba obveznosti dobavljanja energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje za dobavitelje fosilnih goriv, (2) ista obveznost, le za vse dobavitelje goriv.

Prednostna možnost je bila možnost 2, pri kateri se od dobaviteljev, ki jih imenujejo države članice in krijejo najmanj 50 % oskrbe z energijo, zahteva, da do leta 2030 postopno vključijo energijo iz obnovljivih virov v skupni letni obseg prodaje (za eno odstotno točko letno).

Odbor za regulativni nadzor je glede tega sektorja podvomil v sorazmernost uvedbe obveznosti za dobavitelje energije za ogrevanje in hlajenje. Ta predlog obravnava te pomisleke tako, da obveznost nadomešča z več možnostmi, ki jih imajo države članice na voljo, in s tem zagotavlja prilagodljivost izvajanja na nacionalni ravni.

Ob upoštevanju, da se za ogrevanje in hlajenje porabi skoraj polovica končne energije EU 7 in da – čeprav se je delež električne energije iz obnovljivih virov povečal za več kot 8 odstotnih točk med letoma 2009 in 2015 – se je v enakem obdobju delež obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja povečal le za 3 odstotne točke, je v tem sektorju potreben ambiciozen, a prilagodljiv ukrep.

Ta možnost je sorazmerna, saj ne presega tega, kar je potrebno za povečanje uvedbe energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja na ravni EU, ter ne pomeni velikega bremena za mala in srednja podjetja.

Ta možnost je skladna z direktivo o energijski učinkovitosti in direktivo o energijski učinkovitosti stavb ter ju dopolnjuje. Energijska učinkovitost v sektorju ogrevanja in hlajenja se spodbuja s prihranki energije in prenovitvami, zlasti v gradbenem sektorju. Vzporedno bi možnosti na področju ogrevanja in hlajenja v tem sektorju pospešile prehod s fosilnih goriv na goriva iz obnovljivih virov energije, tudi v že obstoječih stavbah. Posebni ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov pri oskrbi z energijo za ogrevanje in hlajenje ter uporabi energije v stavbah bodo zmanjšali tveganje za vezanost na določeno tehnologijo, kar pomeni, da pristop, ki je osredotočen zgolj na energijsko učinkovitost, sproži trend, da se tehnologije fosilnih goriv nadomeščajo z učinkovitejšimi rešitvami, ki pa še vedno temeljijo na fosilnih gorivih.

b) Spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov in odpadne toplote pri sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja: (1) izmenjava najboljših praks, (2) energijska izkaznica in odprtje dostopa do lokalnega ogrevanja in hlajenja, (3) ukrepi pod točkama 1 in 2 skupaj z dodatnim okrepljenim okvirom za pravice odjemalcev.

Za ta predlog kot prednostna velja možnost 3. Ta možnost omogoča odjemalcem, da lokalno proizvajajo toploto iz obnovljivih virov energije in uporabljajo sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja na podlagi energije iz obnovljivih virov, da bi ustvarili lokalne sinergije z drugimi uporabniki, kar bi imelo pozitivne družbene učinke. Možnost odklopa bi omogočila dodatno proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije med letoma 2020 in 2030, kar bi nadalje prispevalo k blažitvi podnebnih sprememb. Čeprav bi lahko imela možnost odklopa negativne posledice za prihodke lokalnih podjetij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, bi bili ti učinki izravnani s pozitivnimi družbenimi in okoljskimi učinki.

Ta možnost je tudi sorazmerna, saj bo upravno breme neposredno povezano z ravnijo prodora sistemov daljinskega ogrevanja na nacionalni ravni. Države članice z nizkim deležem daljinskega ogrevanja se bodo spopadale z omejenim bremenom certificiranja in verjetno zmernimi zahtevami po odklopu.

Daljinsko ogrevanje in hlajenje zajema približno 10 % oskrbe z energijo v EU. Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja omogočajo višje deleže energije iz obnovljivih virov v energetskem sistemu EU. Obstaja npr. obsežen neizkoriščen potencial za uporabo industrijskih toplotnih črpalk pri daljinskem ogrevanju in ocenjuje se, da več kot 25 % prebivalcev EU živi na območjih, ki so primerna za geotermalno daljinsko ogrevanje. Poleg tega sistemi daljinskega ogrevanja pomenijo pomembno infrastrukturno tehnologijo, ki bo spodbujala vse večjo skupno učinkovitost pretvorbe pri obratih za pridobivanje energije iz odpadkov 8 .

Starejše sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja je treba preoblikovati, da bi povečali oskrbo z energijo iz obnovljivih virov. Sedanje naložbe v daljinsko ogrevanje in hlajenje pa ne omogočajo prehoda na učinkovito oskrbo z energijo iz obnovljivih virov.

Za ukrepe na področju energijske učinkovitosti je potrebna razmeroma enostavna upravna podpora, vendar bi taki ukrepi lahko znatno povečali uporabo energije iz obnovljivih virov, zato so učinkoviti.

Poleg tega je ta možnost tudi sorazmerna (saj ustvarja enake konkurenčne pogoje med lokalnimi operaterji daljinskega ogrevanja in hlajenja ter prispevniki in uporabniki toplote prek preglednega, a primerljivega sistema) in je v skladu z načelom subsidiarnosti (saj določa načela, a spoštuje vlogo nacionalnih in lokalnih organov pri vzpostavitvi sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja).

(iii) Možnosti za povečanje nizkoogljične energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju:

(1) obveznost vključitve naprednih goriv iz obnovljivih virov na ravni EU; (2) obveznost vključitve naprednih goriv iz obnovljivih virov, namenjenih uporabi v prometu (vključno z naprednimi pogonskimi biogorivi), na ravni EU in zmanjšanje pogonskih biogoriv iz poljščin z nizom različic, ki pokrivajo hitrost in obseg zmanjšanja; (3) nadgradnja možnosti 2, namenska obveznost vključitve goriv iz obnovljivih virov, ki se uporabljajo v letalstvu in pomorstvu, na ravni EU; (4) obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (nadaljevanje direktive o kakovosti goriva).

Odbor za regulativni nadzor je menil, da je treba trajnost pogonskih biogoriv in njihov potencialni prispevek k cilju na ravni Unije jasno navesti in oceniti, tako kot za druge oblike energije iz biomase. Zaprosil je tudi za dodatno možnost uporabe izboljšanih trajnostnih meril za vsa pogonska biogoriva.

V oceni učinka so bile analizirane navedene štiri možnosti za ukrepanje na ravni Unije, da bi spodbujali razogljičenje in diverzifikacijo goriv, namenjenih uporabi v prometu, obenem pa obravnavali posredno spremembo rabe zemljišč, povezano s pogonskimi gorivi iz poljščin. Ocena učinka glede navedenega temelji na analizi, razviti v oceni učinka, priloženi direktivi o posredni spremembi rabe zemljišč. V oceni učinka so ocenjene številne možnosti za okrepitev obstoječega trajnostnega okvira za pogonska goriva, vključno z razširitvijo in nadaljnjim znižanjem obstoječe zgornje meje za pogonska goriva iz poljščin za obdobje po letu 2020, da bi zmanjšali emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč. Poleg tega so bile v oceni učinka o energiji iz biomase ocenjene možnosti za okrepitev splošnih trajnostnih meril za energijo iz biomase, vključno z novim trajnostnim merilom za energijo iz gozdne biomase (ki se uporablja tudi za proizvodnjo pogonskih biogoriv) in razširitvijo trajnostnih meril na biomaso, ki se uporablja za proizvodnjo toplote in električne energije.

Za ta predlog kot prednostna velja možnost 2, saj temelji na praksi 25 držav članic, ki so uvedle predpise za mešanje pogonskih biogoriv, in industriji zagotavlja večjo gotovost glede prihodnjega povpraševanja po naprednih pogonskih gorivih na trgu oz. njihovega prihodnjega obsega na trgu, ki je potrebna za zagotovitev obsežnih naložb in inovacij v zadevnem sektorju. Ta možnost bo prav tako omogočila postopno zmanjšanje pogonskih biogoriv iz poljščin, kakor je navedeno v strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 9 .

Predlagana krivulja zmanjševanja upošteva pomembne pretekle naložbe, ki so bile doslej uresničene, in je v skladu z realistično hitrostjo uvajanja naprednih pogonskih biogoriv na trg. Ta možnost je enostavnejša in preprosta za izvajanje, saj temelji na obsežnih izkušnjah na podlagi politike in upravnih izkušnjah, pridobljenih na nacionalni ravni.

Prednostna možnost obravnava emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč in spodbuja visoko učinkovitost naprednih pogonskih biogoriv, kar zadeva toplogredne pline. Posredna sprememba rabe zemljišč se lahko znatno zmanjša s postopnim zmanjšanjem konvencionalnih pogonskih biogoriv do leta 2030 s poudarkom zlasti na pogonskih biogorivih, ki temeljijo na oljnicah in so povezana z večjim vplivom posredne spremembe rabe zemljišč. Poleg tega bi zahteva glede minimalnega prihranka toplogrednih plinov spodbujala optimalno učinkovitost novih obratov na pogonska biogoriva glede emisij ogljika.

Komisija je v strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami navedla, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju prometnega sektorja zaradi dvomov o njihovem dejanskem prispevku k razogljičenju prometnega sektorja. V predlogu direktive o posredni spremembi rabe zemljišč je bil predlagan previdnostni pristop, ki sta ga sprejela sozakonodajalca. Ta prispevek pogonskih biogoriv iz poljščin omejuje na največ 7 % do leta 2020. Regulativna negotovost, ki obkroža pripravo direktive o posredni spremembi rabe zemljišč in pogajanja glede te direktive, je odvračala nove naložbe v ta sektor, razen že obstoječih.

S postopnim zmanjšanjem pogonskih biogoriv iz poljščin in njihovo nadomestitvijo z naprednejšimi pogonskimi biogorivi se bodo izkoristile možnosti za razogljičenje prometnega sektorja. Pri določanju napredka pri zmanjšanju konvencionalnih pogonskih biogoriv pa je pomembno, da retrospektivno ne ogrozimo poslovnih modelov, ki jih spodbuja obstoječa direktiva. Zato je namen predlagane krivulje za postopno zmanjšanje deleža konvencionalnih pogonskih biogoriv preprečiti nasedle naložbe in nenamerno izgubo delovnih mest, obenem pa upoštevati pomembne pretekle naložbe, ki so bile že uresničene. Krivulja je tudi v skladu z realističnim uvajanjem naprednih pogonskih biogoriv na trg. Natančna pot krivulje postopnega zmanjšanja, ki je določena v tem predlogu, odraža premišljeno politično oceno tega, kaj pomeni uravnotežen pristop k stabilnosti naložb in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v prometu.

(iv) Možnosti za okrepitev vloge odjemalcev in njihovo obveščanje glede energije iz obnovljivih virov:

a) Okrepitev vloge odjemalcev, da lahko sami proizvajajo, porabljajo in shranjujejo električno energijo iz obnovljivih virov: (1) smernice EU glede samoporabe, (2) omogočanje državljanom, da sami porabljajo in shranjujejo električno energijo iz obnovljivih virov, (3) daljinska samoporaba za občine.

Za ta predlog kot prednostna velja možnost 2, saj kar najbolj okrepi vlogo odjemalcev in njihovo potencialno udeležbo, zmanjšuje stroške uvedbe omrežja in stroške omrežja, rešuje vprašanja distribucije in krepi prispevek strešnih solarnih tehnologij za izkoriščanje fotovoltaične energije k cilju glede energije iz obnovljivih virov.

Ta možnost je sorazmerna (saj ne omogoča univerzalne pravice do samoporabe) in v skladu z načelom subsidiarnosti (saj ne preprečuje svobode države članice, da podpira določeno tehnologijo, ampak le ustvarja pravi omogočitveni okvir za uvajanje decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov).

b) Razkritje informacij za električno energijo iz obnovljivih virov: (1) konsolidacija sistema potrdil o izvoru, (2) nadgradnja možnosti 1 tako, da bi bila potrdila o izvoru obvezna za razkritje izvora energije, (3) nadgradnja možnosti 2 tako, da bi se potrdila o izvoru razširila na vse vire proizvodnje električne energije.

Za ta predlog kot prednostna velja kombinacija možnosti 1 in 2, da se konsolidira sistem in je uporaba potrdil o izvoru obvezna za razkritje izvora električne energije iz obnovljivih virov. To omogoča dobro ravnotežje ter povečuje preglednost in zaupanje v sistem ob preprečevanju dodatnih upravnih stroškov, ki bi nastali zaradi razširitve sistema na vse vire proizvodnje energije.

Ta možnost je tudi sorazmerna, saj ne prinaša prevelikega upravnega bremena za upravljanje sistema (zlasti za male proizvajalce). Prav tako je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj državam članicam omogoča, da same izberejo metodo upravljanja sistema.

c) Sledljivost goriv iz obnovljivih virov, ki se uporabljajo za ogrevanje in hlajenje ter v prometu: (1) razširiti potrdila o izvoru na obnovljiva plinska goriva, (2) razširiti potrdila o izvoru na obnovljiva tekoča in plinska goriva, (3) razviti alternativni sistem sledenja za obnovljiva tekoča in plinska goriva.

Za ta predlog kot prednostni veljata možnost 1 za plinska goriva in možnost 3 za tekoča goriva. To omogoča prednosti v smislu zanesljivejšega sledenja goriv iz obnovljivih virov, kar bo koristilo odjemalcem in zmanjšalo tveganje za goljufije, zlasti glede tekočih pogonskih biogoriv. Takšni sistemi bi morali spodbujati tudi čezmejno trgovino z gorivi iz obnovljivih virov. Možnost 3 se zdi primernejša od možnosti 2 za tekoča goriva, saj bolje ustreza obstoječim upravnim sistemom za sledenje trajnosti teh goriv.

Ta možnost je tudi sorazmerna (saj temelji na obstoječih sistemih za pogonska biogoriva in podpira najenostavnejši način za spodbujanje čezmejne trgovine za obnovljiva plinska goriva) in je v skladu z načelom subsidiarnosti (saj dopolnjuje obstoječe sisteme registracije za obnovljiva tekoča in plinska goriva na nacionalni ravni).

(v) Možnosti za zagotavljanje izpolnitve cilja najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov leta 2030:

a) nacionalni cilji za leto 2020: nacionalni cilji za leto 2020 kot osnova v primerjavi z osnovnim scenarijem.

Za ta predlog kot prednostna velja možnost 1, ki zagotavlja, da cilji za leto 2020 delujejo kot osnovni scenarij za obdobje po letu 2020. Možnost ohranitve cilja za leto 2020 zagotavlja ozadje in zanjo ne bi bilo potrebnega nobenega dodatnega prizadevanja, če države članice ta cilj dosežejo.

Ta možnost je tudi sorazmerna (saj zanjo ni potrebnega nobenega dodatnega prizadevanja, če države članice ta cilj dosežejo) in je v skladu z načelom subsidiarnosti (saj pomeni le časovno podaljšanje ciljev, o katerih so se države članice že dogovorile).

Navesti je treba, da so vse druge možnosti, povezane z izpolnitvijo cilja najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov leta 2030, obravnavane v uredbi o upravljanju energetske unije, obveznost izpolnitve cilja najmanj 27 % za EU pa ostaja del predloga.

b) Krivulja: linearna v primerjavi z nelinearno.

Za ta predlog kot prednostna velja možnost 1, ki pomeni določitev linearne krivulje od cilja za leto 2020 do cilja za leto 2030. Zagotavlja večjo gotovost in naj bi pripomogla k zmanjšanju stroškov in preprečevanju tveganj, povezanih z izpolnitvijo cilja za leto 2030.

Ta možnost je tudi sorazmerna (saj ima omejen vpliv na stroške uvajanja, ker so bila tehnološka dognanja večinoma že izkoriščena pri najbolj razvitih tehnologijah) in je v skladu z načelom subsidiarnosti (gre le za način za merjenje napredka glede na cilj EU, ki ga določijo države članice).

c) Mehanizmi za preprečevanje vrzeli pri ambicioznosti prizadevanj glede cilja EU na področju energije iz obnovljivih virov: (1) revidirati ambicioznost nacionalnih načrtov, (2) vključiti klavzulo o pregledu, da se po potrebi pozneje lahko predlagajo dodatni izvedbeni mehanizmi na ravni EU, (3) povečati ambicioznost ukrepov na ravni EU, (4) uvesti zavezujoče nacionalne cilje.

Za predlog o upravljanju energetske unije kot prednostna velja kombinacija možnosti 1 in 2, pri čemer naj bi proces upravljanja dosegel cilj najmanj 27 %, na podlagi klavzule o pregledu pa bi se preučilo, ali so potrebni dodatni ukrepi na ravni EU. Druge možnosti ne veljajo za politično izvedljive in mogoče je, da se o njih ne bi mogli dogovoriti brez poseganja v naslednji srednjeročni proračunski okvir.

Ta pristop je tudi sorazmeren (saj samodejno ne sproži dodatnih ukrepov, za katere bi bilo potrebno financiranje na ravni EU) in je v skladu z načelom subsidiarnosti (saj državam članicam prepušča izbiro glede dodatnih prizadevanj).

d) Mehanizmi za preprečevanje vrzeli pri uresničevanju cilja in zapolnitev te vrzeli: (1) revidirati nacionalne načrte, (2) vključiti klavzulo o pregledu, da se po potrebi pozneje lahko predlagajo dodatni izvedbeni mehanizmi na ravni EU, (3) povečati ambicioznost ukrepov na ravni EU, (4) uvesti zavezujoče nacionalne cilje.

Za predlog o upravljanju energetske unije kot prednostna velja različica možnosti 3, saj velja za najbolj izvedljivo sredstvo za odpravljanje vrzeli pri uresničevanju cilja. To bi podpirala možnost 1 (revidirati izvajanje nacionalnih načrtov), ki bi prav tako morala začeti veljati s procesom upravljanja energetske unije.

Ta možnost je tudi sorazmerna (saj ne sproži dodatnih ukrepov, za katere bi bilo potrebno financiranje na ravni EU) in je v skladu z načelom subsidiarnosti (saj državam članicam prepušča izbiro glede dodatnih prizadevanj).

(vi) Možnosti za okrepitev trajnostnega okvira EU za energijo iz biomase:

Poleg tega so bile v oceni učinka o trajnosti energije iz biomase preučene možnosti za trajnost biomase, ki se uporablja za proizvodnjo toplote in električne energije: (1) osnovni scenarij: zanašanje na druge elemente podnebnega in energetskega okvira za leto 2030 ter na nacionalne politike, da se zagotovi trajnost biomase, ki se uporablja za proizvodnjo toplote in električne energije; (2) razširiti obstoječa trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva v prometu, tako da zajemajo trdno in plinasto biomaso za proizvodnjo toplote in električne energije; (3) nadgradnja možnosti 2, s čimer se nadalje razvijejo trajnostne zahteve za gozdno biomaso skupaj z zahtevo, da se emisije zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva vključijo v nacionalne obveze na podlagi Pariškega sporazuma; (4) nadgradnja možnosti 2 ali 3, vključno z zahtevo glede energijske učinkovitosti za obrate za soproizvodnjo; (5) nadgradnja možnosti 2 ali 3, kar vključuje zgornjo mejo za uporabo nekaterih surovin (npr. okroglega lesa) za proizvodnjo energije.

Za ta predlog kot prednostna velja možnost 3, saj velja za najbolj stroškovno učinkovit pristop za nadaljnje zagotavljanje, da uporaba energije iz biomase v EU v obdobju po letu 2020 omogoči optimalne prihranke emisij toplogrednih plinov ob čim večjem zmanjšanju negativnih posledic, povezanih z večjim pridobivanjem gozdne biomase, za okolje. Ta možnost je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj zaradi pristopa na podlagi tveganja temelji na nacionalnih zakonih in standardih za dokazovanje trajnostne proizvodnje gozdne biomase za rabo energije. Poleg tega je sorazmerna, saj se uporablja le za večje proizvajalce toplote in električne energije iz biomase.

3.5.Uporabljeni modeli

Predlog temelji na možnostih politike, ki so bile ocenjene glede na izide scenarijev modelov energetskega sistema. Izhodišče, uporabljeno v oceni učinka, ki je priložena predlogu, je referenčni scenarij EU za leto 2016 (REF2016), ki zagotavlja projekcije glede energetskega sistema za leto 2030, ki temeljijo na sedanjih trendih in politikah.

3.5.1. Osnovni scenariji

Na podlagi REF2016 in EUCO27 (glej točko 3.5.2.) so bili uporabljeni specifični osnovni scenariji, ki poudarjajo pričakovane posledice nadaljevanja sedanjih politik in praks za razvoj v specifičnih sektorjih, za katere veljajo ukrepi politike, ob predpostavki, da so vsi ostali sektorji in politike v skladu z osrednjim scenarijem politike.

3.5.2. Scenariji politike

Uporabljen je bil tudi osrednji scenarij politike, oblikovan za oceni učinka, ki sta priloženi predlogu za revizijo direktive o energijski učinkovitosti in predlogu za uredbo o porazdelitvi prizadevanj. Ta scenarij (t. i. EUCO27) odraža pričakovan razvoj v sektorjih, ki naj bi dosegli cilje za leto 2030, in pripomore k opredelitvi obsega gospodarskih, družbenih in okoljskih ovir za stroškovno učinkovito izpolnitev ciljnega deleža najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov.

Ta pristop, ki temelji na skupnem scenariju politike in se nato osredotoča na „eno vprašanje naenkrat“, je veljal za edini operativni način za oceno učinkov posameznih možnosti politike v splošnem kontekstu različnih daljnosežnih pobud, ki jih je Komisija predlagala v okviru pobud za energetsko unijo leta 2016.

3.5.3. Uporabljeni model

Model, uporabljen za oceno možnosti politike, na katerih temelji predlog, je enak modelu, ki je bil uporabljen za sveženj podnebnih in energetskih ukrepov za leto 2020 ter za okvir podnebne in energetske politike za leto 2030.

Vključuje modele (PRIMES, PRIMES-TAPEM in PRIMES-TREMOVE, PRIMES Biomass Supply, GAINS, GLOBIOM-G4M, Prometheus in CAPRI), ki so med seboj povezani na formalno opredeljene načine, da je zagotovljena skladnost pri oblikovanju scenarijev. Te medsebojne povezave so potrebne za zagotavljanje jedra analize, ki ga sestavljajo trendi na področju energetike, prometa in emisij toplogrednih plinov ter zajema naslednje:

celotni energetski sistem (povpraševanje po energiji, oskrbo z energijo, cene in naložbe v prihodnosti) ter vse emisije in odvzeme toplogrednih plinov;

časovni okvir: od leta 1990 do leta 2050 (5-letna obdobja);

geografski obseg: posamično vse države članice EU, države kandidatke in po potrebi Norveška, Švica ter Bosna in Hercegovina;

učinke: na energijo, promet in industrijo (PRIMES), kmetijstvo, gozdarstvo in rabo zemljišč (GLOBIOM-G4M), atmosfersko disperzijo, zdravje in ekosisteme (zakisljevanje, evtrofikacija) (GAINS); na več sektorjev makroekonomije, zaposlovanje in socialno varnost.

V oceni učinka o trajnosti energije iz biomase je kot osnovni scenarij uporabljen EUCO27 in možnosti politike so ocenjene z naslednjima orodjema za pripravo modelov:

GLOBIOM (model svetovne gospodarske rabe zemljišč) in G4M (model za gozdarski sektor), ki zagotavljata projekcije glede cen surovin, vplivov na zemljišča ter emisij toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva;

Green-X (model EU za energijo iz obnovljivih virov) v kombinaciji z ArcGIS Network (geoprostorskim modelom za prometno verigo biomase) in MULTIREG (modelom vnosov in iznosov), ki zagotavlja modele razčlenitve energije iz obnovljivih virov in surovin za energijo iz biomase kot tudi emisij toplogrednih plinov iz energetskega sektorja ter gospodarskih in družbenih učinkov, kot so bruto dodana vrednost, naložbe in delovna mesta.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog je prenovitev direktive o energiji iz obnovljivih virov, novi ukrepi, določeni v členih 23 in 25, pa naj bi prinesli omejene dodatne proračunske in upravne posledice za javne organe držav članic, in sicer v obliki upravnih struktur, ki jih bo treba vzpostaviti. V večini primerov se stroški, povezani z ukrepi, prenesejo na končne odjemalce, ki pa bodo želi koristi, ki jih prinaša razogljičenje. Predlog ne vpliva na proračun Unije.

5.Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Glavne določbe, ki bistveno spreminjajo Direktivo 2009/28/ES ali dodajajo nove elemente, so naslednje.

Člen 1 določa področje uporabe tega predloga in navaja nove elemente za obdobje po letu 2020, npr. skupni zavezujoči cilj EU, samoporabo energije iz obnovljivih virov ter izboljšana trajnostna merila za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva in izboljšana merila za prihranke emisij toplogrednih plinov.

Člen 2 uvaja nove posebne opredelitve pojmov glede na spremembe direktive o energiji iz obnovljivih virov.

Člen 3 določa cilj EU za leto 2030. Nacionalne cilje za leto 2020 določa kot izhodišče (to pomeni, da prizadevanja držav članic po letu 2021 ne morejo biti nižja od nacionalnih ciljev za leto 2020). Vključuje tudi sklic na mehanizem, ki zagotavlja, da se to izhodišče ohranja, in preprečuje nastanek vrzeli pri doseganju cilja, oboje v skladu z uredbo o upravljanju. Poleg tega črta cilj 10 % energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju po letu 2020.

Člen 4 določa splošna načela, ki jih države članice lahko uporabijo pri oblikovanju stroškovno učinkovitih programov podpore za spodbujanje tržno usmerjenega in evropskega pristopa v skladu s pravili o državni pomoči.

Člen 5 določa postopno in delno odprtje programov podpore za čezmejno udeležbo v sektorju električne energije.

Člen 6 zagotavlja, da raven podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, kadar se države članice odločijo za to, in pogoji zanjo niso spremenjeni na način, ki negativno vpliva na projekte s podporo.

Člen 7, ki ureja izračun deleža energije iz obnovljivih virov, vključuje vse manjši največji delež pogonskih goriv in drugih tekočih biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, začenši z letom 2021, da bi se zmanjšale emisije zaradi posredne spremembe rabe zemljišč. Države članice lahko določijo nižjo mejo in lahko razlikujejo med različnimi vrstami pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, npr. z določanjem nižje meje za prispevek pogonskih biogoriv, proizvedenih iz oljnic, ob upoštevanju posredne spremembe rabe zemljišč.

Člen 15 vključuje novo metodo izračuna (ki temelji na direktivi o energijski učinkovitosti stavb) najnižjih ravni energije iz obnovljivih virov v novih in obstoječih stavbah, ki se prenavljajo.

Člen 16 določa postopek izdaje dovoljenj za projekte za energijo iz obnovljivih virov z enim imenovanim organom („vse na enem mestu“) in najdaljšim rokom za postopek izdaje dovoljenj.

Člen 17 uvaja enostavno priglasitev manjših projektov operaterjem distribucijskih sistemov in posebno določbo za pospešitev postopka izdaje dovoljenj za nadomestitev stare zmogljivosti z novo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Člen 19 vključuje nekatere spremembe sistema potrdil o izvoru, (i) da se sistem potrdil o izvoru razširi na plin iz obnovljivih virov, (ii) da je izdaja potrdil o izvoru za ogrevanje in hlajenje obvezna na zahtevo proizvajalca, (iii) da je uporaba potrdil o izvoru obvezna za energijo iz obnovljivih virov v sektorju električne energije in za razkritje izvora plina iz obnovljivih virov, (iv) da se omogoči izdaja potrdil o izvoru za podprte obnovljive vire energije v sektorju električne energije, dodeljene na dražbah, pri čemer se prihodki uporabijo za izravnavo stroškov podpore za obnovljive vire energije, in (v) da se izboljšajo upravni postopki z uporabo standarda CEN.

Člen 21 krepi vlogo odjemalcev, tako da jim omogoča samoporabo energije brez neupravičenih omejitev, pri čemer prejmejo plačilo za električno energijo, ki jo oddajajo v omrežje.

Člen 22 vsebuje nove določbe o energetskih skupnostih, ki jim omogočajo večjo udeležbo na trgu.

Namen člena 23 je izkoristiti potencial obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja, s čimer bi zagotovili stroškovno učinkovit prispevek zadevnega sektorja k doseganju cilja, ter vzpostaviti večji trg za obnovljive vire energije v zadevnem sektorju po vsej EU. Države članice si bodo v skladu s tem prizadevale doseči enoodstotno letno povečanje deleža energije iz obnovljivih virov pri oskrbi z energijo za ogrevanje in hlajenje. Državam članicam je prepuščena odločitev glede tega, na kakšen način bodo to izvajale.

Člen 24 krepi vlogo odjemalcev energije, tako da jim zagotavlja informacije glede energijske učinkovitosti daljinskega ogrevanja in jim omogoča, da prenehajo kupovati energijo za ogrevanje oz. hlajenje pri sistemu daljinskega ogrevanja oz. hlajenja na ravni stavbe, če odjemalci ali njihov pooblaščenec lahko doseže znatno boljšo energijsko učinkovitost z ukrepi, sprejetimi na ravni stavbe. Člen poleg tega lokalne sisteme ogrevanja in hlajenja odpira za proizvajalce energije za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov ter odpadne toplote ali odpadnega hladu kot tudi tretje strani, ki delujejo v njihovem imenu.

Člen 25 za dobavitelje goriv v EU določa obveznost, da zagotovijo določen delež (6,8 % leta 2030) goriv z nizkimi emisijami in goriv iz obnovljivih virov (vključno z električno energijo iz obnovljivih virov in naprednimi pogonskimi biogorivi), da bi spodbudili razogljičenje in diverzifikacijo energijskih virov ter zagotovili stroškovno učinkovit prispevek sektorja k skupnemu doseganju cilja. Vprašanja, povezana s posredno spremembo rabe zemljišč, so obravnavana v členu 7, ki uvaja vse manjši največji delež pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki se proizvajajo iz poljščin, ki se uporabljajo za živila ali krmo, začenši leta 2021. Prehod na napredna pogonska biogoriva se spodbuja s posebno določbo, ki njihov prispevek vsako leto poveča, tako da do leta 2030 doseže najmanj 3,6 %. Nazadnje člen vključuje določbo o uvedbi nacionalnih podatkovnih zbirk, ki omogoča sledljivost goriv in zmanjšuje tveganje za goljufije.

Člen 26 krepi obstoječa trajnostna merila EU za energijo iz biomase, vključno z razširitvijo njihovega področja uporabe, tako da zajema biomaso in bioplin za ogrevanje in hlajenje ter proizvodnjo električne energije. Trajnostno merilo, ki se uporablja za kmetijsko biomaso, je racionalizirano, da bi se zmanjšalo upravno breme. Merilo za varstvo šotišč je poostreno z novim besedilom, a ga je lažje preverjati. Uvedena sta novo trajnostno merilo za gozdno biomaso na podlagi tveganja kot tudi zahteva glede rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, da bi zagotovili pravilno obračunavanje učinka ogljika pri gozdni biomasi, ki se uporablja za proizvodnjo energije. Poleg tega je zahteva glede zmanjšanja toplogrednih plinov, ki velja za pogonska biogoriva, zvišana na 70 % za nove obrate, za ogrevanje oz. hlajenje in proizvodnjo električne energije iz biomase pa velja zahteva po zmanjšanju toplogrednih plinov za 80 %. Da bi preprečili preveliko upravno breme, se trajnostna merila EU in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov ne uporabljajo za majhne obrate za ogrevanje oz. hlajenje na biomaso oz. majhne obrate za proizvodnjo električne energije iz biomase, katerih največja zmogljivost je nižja od 20 MW. Priloga V vključuje posodobljene privzete vrednosti za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva. Poleg tega je dodana nova Priloga VI, da se vključi skupna metodologija obračunavanja toplogrednih plinov za biomasna goriva za proizvodnjo toplote in električne energije, vključno s privzetimi vrednostmi.

Člen 27 pojasnjuje sistem masne bilance in ga prilagaja, da bi zajemal pridobivanje bioplina na podlagi sorazgradnje in vnašanje biometana v mrežo zemeljskega plina. Spremenjeni člen vključuje obvezno priznanje dokazil iz nacionalnih programov drugih držav članic, ki jih je preverila Komisija. Da bi racionalizirali trajnostna merila EU, so v členu črtane številne neoperativne določbe, vključno z možnostjo sklepanja dvostranskih sporazumov s tretjimi državami in možnostjo, da Komisija prizna območja za varovanje redkih, prizadetih ali ogroženih ekosistemov ali vrst, priznanih v mednarodnih sporazumih ali uvrščenih na sezname medvladnih organizacij ali Svetovne zveze za varstvo narave. Poleg tega je v členu pojasnjena pravna podlaga, ki Komisiji omogoča, da določi revizijske pristope, ki se uporabljajo v prostovoljnih sistemih, z večjim poudarkom na omejitvi upravnega bremena. Člen tudi krepi sodelovanje držav članic pri upravljanju prostovoljnih sistemov, tako da dovoljuje preverjanja certifikacijskih organov.

Člen 28 vključuje pravno podlago, ki Komisiji omogoča posodobitev metodologije za izračun emisij toplogrednih plinov. Poleg tega pojasnjuje prihodnjo uporabo poročil držav članic o povprečnih emisijah zaradi obdelovanja zemlje.

S tem predlogom bodo razveljavljeni členi 3, 4, 16(1–8), 22, 23, 24 in 26 Direktive 2009/28/ES. Členi 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 25, 25a, 27, 28 in 29 Direktive 2009/28/ES (členi 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 18, 31, 32, 33, 35 in 36 tega predloga) so nekoliko spremenjeni (npr. tehnične podrobnosti ali prilagoditve novim spremembam in določbam) ali le drugače oštevilčeni.

6.Dodatne informacije

Poenostavitev in ustreznost ureditve

Določanje ciljev na ravni EU za leto 2030 je priložnost za celosten pristop k uvedbi energije iz obnovljivih virov. To pomeni en splošni cilj najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov, ki ga mora Unija doseči do leta 2030, ne da bi bilo treba določiti poseben podcilj za prometni sektor. Poleg tega predlog vključuje ukrepe na področju obnovljivih virov energije v vseh treh sektorjih, ki izboljšujejo prepoznavnost naložb v energijo iz obnovljivih virov in splošni regulativni okvir ter izkoriščajo možnosti, ki jih vsi trije sektorji ponujajo za prispevanje k skupnim prizadevanjem za dosego cilja za leto 2030.

Izračun končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometu je prestavljen v člen 7, da je skladen z izračunom končne porabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter proizvodnjo električne energije.

Vključeni so ukrepi, ki racionalizirajo sedanji okvir za podporo električne energije iz obnovljivih virov (npr. člen 4 predloga) in obravnavajo medsektorska vprašanja (npr. upravne ovire v členih 15, 16 in 17 predloga).

Razveljavitev veljavne zakonodaje

Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev obstoječe direktive o energiji iz obnovljivih virov s 1. januarjem 2021.

Klavzula ponovnega pregleda/revizijska klavzula/samoderogacijska klavzula

Predlog v členu 30 vsebuje splošno klavzulo o pregledu.

Prenovitev

Ta obrazložitveni memorandum je priložen predlogu za prenovitev direktive o energiji iz obnovljivih virov. Ta pristop je bil sprejet, ker prenovitev zajema nove vsebinske spremembe, medtem ko nekatere določbe predhodnega akta ostajajo nespremenjene.

Korelacijska tabela

Države članice morajo Komisiji predložiti besedilo nacionalnih predpisov, s katerimi so prenesle direktivo, ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in direktivo.

Zaradi obsežnega področja uporabe tega predloga in številnih pravnih obveznosti, ki jih predlog uvaja, je korelacijska tabela nujna, da lahko Komisija ustrezno opravlja nadzor nad prenosom direktive.

Evropski gospodarski prostor (EGP)

Predlagani akt se nanaša na zadevo EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

2016/0382 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenova)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnostiÖ delovanju Evropske unije Õ terin zlasti členova 175(1)ð 194(2) ï Pogodbein 95 Pogodbe v povezavi s členi 17, 18 in 19 te direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske Kkomisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 11 ,

v skladu sz Ö rednim zakonodajnim Õ postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe 12 ,

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1)Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta 13 je bila pozneje večkrat spremenjena 14 . Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno direktivo prenoviti.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 1 (prilagojeno)

ð novo

(2)ð Spodbujanje obnovljivih virov energije je eden od ciljev energetske politike Unije.  ïNadzor porabe energije v Evropi ter vVečja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in večjo energetskoenergijsko učinkovitostjo soje pomembnien deli svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov Ö Pariškega sporazuma Õ o podnebnih spremembah Ö iz leta 2015 Õ nadaljnjih obveznosti Skupnosti in mednarodnih obveznosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov po letu 2012 ter Ö energetskega in podnebnega okvira Unije za leto 2030, vključno z zavezujočim ciljem, da se do leta 2030 emisije v Uniji zmanjšajo za najmanj 40 % pod vrednostmi iz leta 1990 Õ. Prav tako imajo ta dejstva pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo in tehnološkega razvoja in inovacij ter zagotavljanju možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in odročnih območjih ð ali v regijah z nizko gostoto prebivalstva ï.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 2 (prilagojeno)

ð novo

(3)Zlasti so večje tehnološke izboljšave, spodbude za večjo uporabo javnega prometa in njegovo širitev, uporaba energetskoenergijsko učinkovitih tehnologij in Ö spodbujanje Õ uporabae energije iz obnovljivih virov ð v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter ï v prometua nekatera od najučinkovitejših sredstev Ö zelo učinkovita sredstva Õ ð , skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost, ï Ö za zmanjšanje Õ s katerimi lahko Skupnost zmanjša svojo odvisnosti Ö Unije Õ od uvoženega ð plina in ï nafte v prometnem sektorju (kjer je zanesljivost oskrbe največji problem) in vpliva na trg z gorivi, namenjenimi uporabi v prometu.

ò novo

(4)Direktiva 2009/28/ES je določila regulativni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, v katerem so bili opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji glede deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in prometu, ki bi jih bilo treba izpolniti do leta 2020. Komisija je v sporočilu z dne 22. januarja 2014 15 določila okvir za prihodnjo energetsko in podnebno politiko Unije ter spodbujala skupno razumevanje o tem, kako te politike razvijati po letu 2020. Komisija je predlagala, da naj ciljni delež EU za leto 2030 pri porabljeni energiji iz obnovljivih virov v Uniji znaša najmanj 27 %.

(5)Evropski svet je oktobra 2014 podprl navedeni cilj, pri čemer je navedel, da lahko države članice same določijo bolj ambiciozne nacionalne cilje.

(6)Evropski parlament je v svoji resoluciji o Okviru podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 ter Poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov dal prednost zavezujočemu cilju Unije za leto 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic.

(7)Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Države članice bi morale opredeliti svoj prispevek k doseganju navedenega cilja v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi postopka upravljanja, določenega v uredbi [o upravljanju].

(8)Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje. Cilj, opredeljen na ravni Unije, bi državam članicam omogočal večjo prilagodljivost, da lahko svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dosežejo na najbolj stroškovno učinkovit način in v skladu z nacionalnimi razmerami, mešanicami energijskih virov in zmogljivostmi za proizvajanje energije iz obnovljivih virov.

(9)Nacionalni cilji, določeni za leto 2020, bi morali pomeniti minimalni prispevek držav članic k novemu okviru za leto 2030. Nacionalni delež energije iz obnovljivih virov pod nobenimi pogoji ne bi smel biti nižji od takšnega prispevka, če pa se to zgodi, bi morale zadevne države članice sprejeti ustrezne ukrepe, da zagotovijo ohranjanje osnovnega scenarija in prispevajo k finančnemu inštrumentu, navedenemu v uredbi [o upravljanju].

(10)Države članice bi morale sprejeti dodatne ukrepe, če delež energije iz obnovljivih virov na ravni Unije ne ustreza začrtanemu poteku Unije do ciljnega deleža najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Če Komisija med oceno celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel v ambicioznosti prizadevanj, lahko v skladu z uredbo [o upravljanju] sprejme ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila izpolnitev cilja. Če Komisija med oceno poročil o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel pri uresničevanju cilja, bi morale države članice uporabiti ukrepe, določene v uredbi [o upravljanju], ki jim omogočajo dovolj prilagodljivosti pri izbiri.

(11)Da bi podprli ambiciozne prispevke držav članic k cilju Unije, bi bilo treba določiti finančni okvir, katerega namen bi bil spodbujati naložbe v projekte za energijo iz obnovljivih virov v državah članicah, tudi z uporabo finančnih instrumentov.

(12)Komisija bi morala biti pri dodeljevanju sredstev usmerjena na zmanjševanje stroškov kapitala pri projektih za energijo iz obnovljivih virov, kar ima pomemben vpliv na stroške projektov za energijo iz obnovljivih virov in njihovo konkurenčnost.

(13)Komisija bi morala spodbujati izmenjavo dobrih praks med pristojnimi nacionalnimi ali regionalnimi organi, npr. z rednimi srečanji, da bi našli skupni pristop k spodbujanju večje uvedbe stroškovno učinkovitih projektov za energijo iz obnovljivih virov ter naložb v nove, prilagodljive in čiste tehnologije kot tudi oblikovanju ustrezne strategije za upravljanje umika tehnologij, ki ne prispevajo k zmanjšanju emisij ali ne omogočajo zadostne prilagodljivosti, na podlagi preglednih meril in zanesljivih cenovnih signalov na trgu.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 7 (prilagojeno)

ð novo

(14)V Direktivi 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo 16  in, Direktivi 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza 17 , ð in Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta  18 ï so določene opredelitve za različne vrste energije iz obnovljivih virov. V Direktivi 2003/54/ESXXXX/XX/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo Ö  19  Õ so določene opredelitve za sektor električne energije na splošno. Zaradi pravne varnosti in jasnosti je ustrezno, da se v tej direktivi uporabljajo Ö navedene Õ enake ali podobne opredelitve.

ò novo

(15)Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov.

(16)Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov bi bilo treba povečati ob čim manjših stroških za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij.

(17)Odprtje programov podpore za čezmejno sodelovanje omejuje negativne učinke notranjega trga energije in lahko pod določenimi pogoji državam članicam pomaga, da cilj Unije dosežejo na bolj stroškovno učinkovit način. Čezmejno sodelovanje je poleg tega naravna posledica razvoja politike Unije glede energije iz obnovljivih virov, pri čemer zavezujoč cilj na ravni Unije nadomešča zavezujoče nacionalne cilje. Zato je od držav članic primerno zahtevati, da postopno in delno odprejo podporo za projekte v drugih državah članicah ter opredelijo različne načine izvedbe takšnega postopnega odprtja, pri čemer zagotovijo skladnost z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno s členi 30, 34 in 110.

(18)Brez poseganja v prilagoditve programov podpore, da bi jih uskladili s pravili o državni pomoči, bi morale biti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov stabilne in se ne bi smele pogosto spreminjati. Takšne spremembe imajo neposredne posledice za stroške financiranja kapitala in tako na skupne stroške uvedbe energije iz obnovljivih virov v Uniji. Države članice bi morale preprečiti, da bi revizija podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, imela negativne posledice za njihovo gospodarsko uspešnost. Države članice bi glede tega morale spodbujati stroškovno učinkovite politike podpore in zagotavljati njihovo finančno vzdržnost.

(19)Obveznosti držav članic, da pripravijo akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in poročila o napredku, ter obveznost Komisije, da poroča o napredku, ki so ga dosegle države članice, so bistvene za večjo preglednost in gotovost za vlagatelje in odjemalce ter učinkovito spremljanje. Uredba [o upravljanju] vključuje navedene obveznosti v sistem upravljanja energetske unije, v katerem so obveznosti načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja racionalizirane. Platforma za preglednost energije iz obnovljivih virov je prav tako vključena v širšo e-platformo, določeno v uredbi [o upravljanju].

ê 2009/28/ES uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(20)Treba je določiti pregledna in jasna pravila za izračun deleža energije iz obnovljivih virov in za opredelitev teh virov. V tem okviru bi bilo treba vključiti energijo oceanov in drugih vodnih teles v obliki valovanja, morskih tokov, plimovanja, gradientov temperature ali slanosti oceanov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 5

Da bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov v Skupnost in odvisnost Skupnosti od uvoza energije, bi morala biti razvoj obnovljivih virov energije in večanje energetske učinkovitosti tesno povezana.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 8

Iz Sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Časovni načrt obnovljive energije – obnovljiva energija v 21. stoletju: izgradnja trajnejše prihodnosti“ je razvidno, da sta 20-odstotni skupni delež energije iz obnovljivih virov in 10-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v prometu ustrezna in dosegljiva cilja ter da bo okvir, ki vključuje obvezne cilje, poslovni skupnosti zagotovil dolgoročno stabilnost, ki jo ta potrebuje za trajnostne naložbe v sektorju obnovljive energije, s katerimi bo možno zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in spodbuditi uporabo novih energetskih tehnologij. Ti cilji obstajajo v povezavi z 20-odstotnim izboljšanjem energetske učinkovitosti do leta 2020, ki je določeno v sporočilu Komisije z dne 19. oktobra 2006 z naslovom „Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti“, ki ga je marca 2007 potrdil Evropski svet, Evropski parlament pa v svoji resoluciji z dne 31. januarja 2008 o navedenem akcijskem načrtu.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 9

Evropski svet je na zasedanju marca 2007 znova potrdil zavezanost Skupnosti razvoju energije iz obnovljivih virov na ravni celotne Skupnosti po letu 2010. Potrdil je obvezni cilj 20-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije Skupnosti do leta 2020 in obvezni najmanj 10-odstotni cilj, ki ga morajo doseči vse države članice pri deležu biogoriv v porabi bencina in dizelskega goriva v prometu do leta 2020, ki se uvedejo na stroškovno učinkovit način. Poudaril je, da je zavezujoč značaj cilja za biogoriva ustrezen, če bo proizvodnja trajnostna in bo na tržišču na voljo druga generacija biogoriv ter se Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva 20 spremeni tako, da se upoštevajo ustrezne ravni mešanja. Evropski svet je na zasedanju marca 2008 ponovno poudaril, da je bistveno razviti in izpolniti učinkovita trajnostna merila za biogoriva ter zagotoviti, da bo druga generacija biogoriv na voljo na trgu. Evropski svet je tudi na zasedanju junija 2008 opozoril na trajnostna merila in razvoj biogoriv druge generacije ter poudaril, da je treba oceniti morebitne vplive proizvodnje biogoriv na kmetijske prehrambene izdelke in po potrebi ukrepati, da bi odpravili pomanjkljivosti. Navedel je še, da naj bi se pripravila tudi nadaljnja ocena okoljskih in socialnih posledic proizvodnje in porabe biogoriv.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 10

Evropski parlament je v svoji Resoluciji z dne 25. septembra 2007 o časovnem načrtu za obnovljivo energijo v Evropi 21 pozval Komisijo, naj do konca leta 2007 predstavi predlog za zakonodajni okvir za energijo iz obnovljivih virov, sklicujoč se na pomen določitve ciljev za deleže energije iz obnovljivih virov na ravni Skupnosti in držav članic.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 12

Uporaba kmetijskih materialov, kot so hlevski gnoj, gnojevka in drugi živalski in organski odpadki, za proizvodnjo bioplina ima zaradi velike možnosti za prihranek emisij toplogrednih plinov zelo velike prednosti za okolje v smislu proizvodnje energije za ogrevanje in električne energije ter tudi pri uporabi teh materialov kot biogoriva. Obrati za pridobivanje bioplina lahko zaradi decentraliziranega značaja in regionalne strukture naložb znatno prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja in zagotovijo kmetom nove možnosti dohodka.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 13

Glede na stališča, ki so jih zavzeli Evropski parlament, Svet in Komisija, je primerno določiti obvezne nacionalne cilje, skladne z 20-odstotnim deležem energije iz obnovljivih virov in 10-odstotnim deležem energije iz obnovljivih virov v sektorju prometa v porabi energije Skupnosti do leta 2020.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 14

Glavni namen zavezujočih nacionalnih ciljev je zagotoviti gotovost za investitorje in spodbuditi trajen razvoj tehnologij, s katerimi se pridobiva energijo iz vseh vrst obnovljivih virov. Odlaganje odločitve o tem, ali je cilj zavezujoč, na prihodnost zato ni primerno.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 15

Izhodišča, potenciali energije iz obnovljivih virov in nabori energetskih virov držav članic se razlikujejo. Zato je treba 20-odstotni cilj Skupnosti prevesti v posamezne cilje za vsako državo članico ob ustreznem upoštevanju poštene in ustrezne porazdelitve, različnih izhodišč in potencialov držav članic, vključno z obstoječim deležem energije iz obnovljivih virov in naborom energetskih virov. To je primerno storiti tako, da se potrebno skupno povečanje v uporabi energije iz obnovljivih virov porazdeli med države članice na podlagi enakovrednega povečanja deleža vsake države članice, ki je ponderirano glede na bruto domači proizvod in prilagojeno tako, da so upoštevana njihova izhodišča, za izračun obnovljive energije pa se uporabi končna bruto poraba energije, ob upoštevanju preteklih prizadevanj držav članic glede uporabe energije iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 16

Nasprotno pa je primerno, da se 10-odstotni cilj za energijo iz obnovljivih virov v prometu določi na enaki ravni za vsako državo članico, da se zagotovita usklajenost specifikacij za goriva, namenjena uporabi v prometu, in njihova razpoložljivost. Ker je trgovanje z gorivi, namenjenimi uporabi v prometu, enostavno, bodo lahko države članice, ki imajo manj ustreznih virov, zlahka dobile biogoriva za promet kod drugod. Čeprav bi bilo za Skupnost tehnično možno, da izpolni svoj cilj za uporabo energije iz obnovljivih virov v prometu iz samo domače proizvodnje, je verjetno in zaželeno, da se cilj dejansko izpolni s kombinacijo domače proizvodnje in uvoza. Zato mora Komisija spremljati ponudbo biogoriv na trgu Skupnosti in po potrebi predlagati ustrezne ukrepe, da bi dosegla uravnotežen pristop med domačo proizvodnjo in uvozom ter upoštevala med drugim razvoj več- in dvostranskih trgovinskih pogajanj ter vidikov, povezanih z okoljem, socialnimi in gospodarskimi vidiki in zanesljivostjo oskrbe z energijo.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 17

Izboljšanje energetske učinkovitosti je bistveni cilj Skupnosti, namreč doseči 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Ta cilj ima skupaj z veljavno in prihodnjo zakonodajo, vključno z Direktivo 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb 22 , Direktivo 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo 23 , in Direktivo 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah 24 , glavno vlogo pri zagotavljanju, da se cilji na področju podnebja in energije dosežejo ob najnižjih stroških, ustvari pa lahko tudi nove priložnosti za gospodarstvo EU. Politike o energetski učinkovitosti in varčevanju z energijo so med najučinkovitejšimi načini za povečanje odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov za države članice, kar jim bo omogočilo lažje doseganje ciljev glede energije iz obnovljivih virov iz te direktive, tako splošnih nacionalnih ciljev kot ciljev v prometu.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 18

Države članice bodo morale bistveno izboljšati energetsko učinkovitost v vseh sektorjih, da bi lažje dosegle svoje cilje glede energije iz obnovljivih virov, ki so izraženi kot odstotek bruto končne porabe energije. Energetska učinkovitost v prometnem sektorju je nujna, saj bo verjetno vse težje na trajnosten način doseči obvezen cilj odstotka energije iz obnovljivih virov, če se bo celotno povpraševanje po energiji za promet še naprej višalo. Obvezni 10-odstotni cilj za promet, ki ga morajo doseči vse države članice, je treba zato opredeliti kot tisti delež končne bruto porabljene energije v prometu, ki bo dosežen z uporabo energije iz vseh obnovljivih virov, ne le z uporabo biogoriv.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 19

Da bi države članice dosegle obvezne splošne nacionalne cilje, bi se morale orientirati po okvirni usmeritvi, na podlagi katere je zarisana pot do dosege končnih obveznih ciljev. Izoblikovati bi se moralo nacionalne akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov, ki vključujejo informacije o sektorskih ciljih, pri tem pa upoštevati, da se lahko biomasa uporablja na različne načine, zaradi česar je bistveno, da se mobilizirajo novi viri biomase. Poleg tega bi morale države članice določiti ukrepe za doseg navedenih ciljev. Vsaka država članica bi morala ob oceni svoje pričakovane končne bruto porabe energije v svojem nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljivo energijo presoditi, kako lahko ukrepi za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev. Države članice bi morale upoštevati optimalno kombinacijo tehnologij energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 20

Da se lahko izkoristijo prednosti tehnološkega napredka in prihrankov obsega, bi morala omenjena usmeritev upoštevati možnost hitrejše rasti uporabe energije iz obnovljivih virov v prihodnosti. Na ta način se lahko posebna pozornost nameni sektorjem, ki so nesorazmerno prizadeti zaradi pomanjkanja tehnološkega napredka in ekonomije obsega, zaradi česar niso dovolj razviti, vendar bi lahko ti sektorji v prihodnosti znatno prispevali k doseganju ciljev za leto 2020.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 21

Okvirna usmeritev bi morala za izhodišče vzeti leto 2005, ker je to zadnje leto, za katero so na voljo zanesljivi podatki o nacionalnih deležih energije iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 23

Države članice lahko spodbujajo lokalne in regionalne organe pri postavljanju ciljev, ki presegajo nacionalne, ter vključijo lokalne in regionalne organe v oblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov za obnovljivo energijo in osveščanje o prednostih energije iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 24

Skupnosti in države članice bi morale spodbujati večjo mobilizacijo obstoječih rezerv lesa in razvoj novih gozdarskih sistemov, da bi v celoti izkoristili potencial biomase.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 25

Države članice imajo različne možnosti za razvoj obnovljive energije in na nacionalni ravni uporabljajo različne programe podpore za energijo iz obnovljivih virov. Večina držav članic uporablja programe podpore, v okviru katerih je pomoč namenjena le energiji iz obnovljivih virov, ki se proizvede na njihovem ozemlju. Za dobro delovanje nacionalnih programov podpore je bistvenega pomena, da lahko države članice nadzorujejo učinke in stroške svojih nacionalnih programov podpore v skladu s svojim potencialom. Pomembno sredstvo za doseganje cilja te direktive je, da se zagotovi pravilno delovanje nacionalnih programov podpore, kot v skladu z Direktivo 2001/77/ES, da bi ohranili zaupanje vlagateljev, državam članicam pa omogočili, da predvidijo učinkovite nacionalne ukrepe za izpolnjevanje ciljev. Namen te direktive je omogočiti čezmejno podporo za obnovljive vire energije brez poseganja v nacionalne programe podpore. Direktiva uvaja neobvezne mehanizme za sodelovanje med državami članicami, v okviru katerih se lahko dogovorijo, v kolikšni meri ena država članica podpira proizvodnjo energije v drugi državi članici in kakšen delež nacionalnih ciljev naj bi proizvodnja energije iz obnovljivih virov predstavljala v eni izmed teh držav članic. Da bi zagotovili učinkovitost obeh ukrepov za izpolnjevanje ciljev, namreč nacionalnih programov podpore in mehanizmov za sodelovanje, je bistvenega pomena, da države članice lahko določijo, ali in v kolikšni meri se njihovi programi nacionalne podpore uporabljajo za energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v drugih državah članicah, in da se o tem dogovorijo s pomočjo mehanizmov za sodelovanje, predvidenih v tej direktivi.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 26

Zaželeno je, da bi cene energije odražale zunanje stroške proizvodnje in porabe energije, vključno z ustreznimi okoljskimi, socialnimi in zdravstvenimi stroški.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 27

Javna podpora je potrebna za doseganje ciljev Skupnosti, ki zadevajo širjenje električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, vsaj dokler cene električne energije na notranjem trgu ne bodo odražale celotnih okoljskih in socialnih stroškov ter koristi uporabljenih virov energije.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 28

Skupnost in države članice si morajo prizadevati za zmanjšanje celotne energetske porabe v prometu in povečanje energetske učinkovitosti v prometu. Glavna sredstva za zmanjšanje porabe energije v prometu vključujejo načrtovanje prometa, podporo javnemu prevozu, povečanje deleža električnih avtomobilov v proizvodnji in proizvodnjo avtomobilov, ki so energetsko učinkovitejši in manjši, tako po zunanjih merah kot po prostornini motorja.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 29

Države članice bi si morale prizadevati za diverzifikacijo energije iz obnovljivih virov v vseh prometnih sektorjih. Komisija bi morala do 1. junija 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem bo predstavila možnost povečanja uporabe obnovljive energije v vsakem prometnem sektorju.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 30

(21)Pri izračunu prispevka vodne in vetrne energije za namene te direktive bi bilo treba učinke podnebnih razlik uravnotežiti z uporabo normalizacijskega pravila. Poleg tega električna energija, proizvedena v akumulacijskih prečrpovalnih napravah z vodo, ki je bila najprej prečrpana navzgor, ne bi smela biti obravnavana kot električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 31

(22)Toplotne črpalke, ki omogočajo uporabo aerotermalne, geotermalne ali hidrotermalne toplote pri koristni temperaturni ravni, za svoje delovanje potrebujejo električno ali drugačno pomožno energijo. Zato bi bilo treba energijo, ki se uporablja za pogon toplotnih črpalk, odšteti od skupne uporabne energije. Upoštevati bi se morale samo toplotne črpalke, katerih produkt znatno presega primarno energijo, ki je potrebna za njihov pogon.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 32

(23)Pasivni energetski sistemi izkoriščajo konstrukcijo zgradbe za izrabo energije. Ta se šteje za prihranjeno energijo. Da se prepreči dvojno upoštevanje, se energija, uporabljena na ta način, zato ne bi smela upoštevati za namene te direktive.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 33 (prilagojeno)

(24)V nekaterih državah članicah delež letalstva predstavlja velik delež njihove bruto končne porabe energije. Zaradi trenutnih tehnoloških in regulativnih omejitev, ki preprečujejo komercialno uporabo pogonskih biogoriv v letalstvu, je primerno, da se takim državam članicam odobri delno izvzetje, tako da se od izračuna njihove bruto končne porabe energije izv nacionalnegam letalstvau odšteje vsotoa, za katero so 1,5-krat presegle povprečje bruto končne porabe energije na ravni Skupnosti Ö Unije Õ v letalstvu za leto 2005, kot joga je ocenil Eurostat, tj. 6,18 %. Za Ciper in Malto je zaradi njune otoške in obrobne narave letalstvo temeljni način transporta, tako za njihove državljane kot tudi za njihovo gospodarstvo. To ima zaZato imata Ciper in Maltoa posledico neproporcionalno visoko bruto končno porabo energije v nacionalnem letalstvu, to je več kot trikratno povprečje Skupnosti Ö Unije Õ za leto 2005, kar pomeni, da trenutno tehnične in regulativne omejitve nanje vplivajo neproporcionalno. Zato je primerno, da se za navedeni državi odobri izjema za vsotovrednost, za katero presegajota povprečje bruto končne porabe energije na ravni Skupnosti Ö Unije Õ v letalstvu za leto 2005, kot joga je ocenil Eurostat, to je 4,12 %.

ò novo

(25)Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta 25 , trajnostna merila Unije in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala ob rednem ocenjevanju navedene priloge upoštevati vključitev dodatnih surovin, ki ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 34

Za energetski model, ki bi spodbudil obnovljive vire energije, je treba spodbujati strateško sodelovanje držav članic, ob sodelovanju ustreznih regij in lokalnih oblasti.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 35

Države članice bi bilo treba ob ustreznem upoštevanju določb te direktive spodbuditi, naj sodelujejo na vse ustrezne načine, da bi dosegle v tej direktivi določene cilje. Takšno sodelovanje lahko poteka na vseh ravneh, dvostransko ali večstransko. Poleg mehanizmov za izračunavanje in izpolnjevanje ciljev iz te direktive, kot so statistični prenosi med državami članicami, skupni projekti energije iz obnovljivih virov in skupni programi podpore, je takšno sodelovanje lahko v obliki izmenjave podatkov in najboljših praks, kot je predvideno predvsem v platformi za preglednost iz te direktive, ter v obliki drugega prostovoljnega usklajevanja vseh vrst programov podpor.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 36 (prilagojeno)

ð novo

(26)Da se ustvarijo priložnosti za zmanjšanje stroškov za doseganje Ö doseganja Õ ciljeva Ö Unije Õ iz te direktive ð in se državam članicam omogoči prilagodljivost pri izpolnjevanju obveznosti, da njihovi cilji po letu 2020 niso nižji od nacionalnih ciljev za leto 2020 ï , je ustrezno, da se v državah članicah spodbuja uporaba energije, proizvedene iz obnovljivih virov v drugih državah članicah, in da se državam članicam omogoči, da lahko upoštevajo energijo iz obnovljivih virov, porabljeno v drugih državah članicah, pri doseganju svojihega ð deleža energije iz obnovljivih virov ï nacionalnih ciljev. Zato so potrebni ukrepi za prožnost ð mehanizmi za sodelovanje ï, vendar ostanejo pod nadzorom držav članic, da ne bo prizadeta njihova zmožnost uresničevanja nacionalnih ciljev ð ki bi dopolnili obveznosti za odprtje podpore za projekte v drugih državah članicah ï. Ukrepi za prožnostð Navedeni mehanizmi ï Ö vključujejo Õ so v obliki statističnihe prenosove, skupnihe projektove med državami članicami aliin skupnihe programove podpore.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 35 (prilagojeno)

ð novo

(27)Države članice bi bilo treba ob ustreznem upoštevanju določb te direktive spodbuditi, naj sodelujejo na vse ustrezne načine, da bi dosegle v tej direktivi določene cilje. Takšno sodelovanje lahko poteka na vseh ravneh, dvostransko ali večstransko. Poleg mehanizmov zaz učinkom na izračunavanje in izpolnjevanje ciljevnega ð deleža energije iz obnovljivih virov ï iz te direktive, kot so statistični prenosi med državami članicami, skupni projekti energije iz obnovljivih virov in skupni programi podpore, je takšno sodelovanje lahko v obliki izmenjave podatkov in najboljšihdobrih praks, kot je predvideno predvsem v platformi za preglednost Ö okviru e-platforme Õ te direktive ð , določene v uredbi o [upravljanju] ï , ter v obliki drugega prostovoljnega usklajevanja vseh vrst programov podpor.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 37 (prilagojeno)

ð novo

(28)Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Ö Unije Õ Skupnosti, lahko upošteva pri izpolnjevanju ð deležev energije iz obnovljivih virov ï ciljev držav članic, ki so si jih zastavile države članice. Da pa se preprečita neto povečanje emisij toplogrednih plinov s spremenjeno uporabo obstoječih obnovljivih virov energije in njihova popolna ali delna nadomestitev s konvencionalnimi viri energije, je upravičena do upoštevanja samo električna energija, ki jo proizvedejo obrati, ki izkoriščajo obnovljivo energijo in začnejo delovati po začetku veljavnosti te direktive ali ki jo proizvedejo v obrati s povečano zmogljivostjo, ki so bil obnovljen po začetku veljavnosti te direktive. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Skupnosti Ö Uniji Õ in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virovenergije. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o Skupnosti za energijoustanovitvi Energetske skupnosti 26 , za podpisnice tenavedene pogodbe začnejo veljati Ö veljajo Õ ustrezne določbe te direktive, Ö bi Õ zanje začnejo Ö morali Õ veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so predvidenidoločeni v tej direktivi.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 38

Kadar države članice izvajajo skupne projekte z eno ali več tretjimi državami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, je ustrezno, da se navedeni skupni projekti nanašajo le na novo zgrajene obrate ali obrate, ki so na novo povečali zmogljivost. Tako bo lažje zagotoviti, da se delež energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije tretje države ne zmanjša na račun uvoza energije iz obnovljivih virov iz Skupnosti. Poleg tega bi morale zadevne države članice zadevni tretji državi omogočiti, da doma porabi del proizvodnje iz obrata, vključenega v skupni projekt. Komisija in države članice bi morale poleg tega spodbujati tretje države, vključene v skupne projekte, naj razvijajo politiko energije iz obnovljivih virov z velikopoteznimi cilji.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 39

Glede na to, da projekti v tretjih državah, ki so v velikem evropskem interesu (kot je načrt za sončno energijo v Sredozemlju), lahko potrebujejo precej časa, preden se v celoti povežejo z ozemljem Skupnosti, bi bilo njihov razvoj treba omogočiti tako, da se državam članicam v njihovih nacionalnih ciljih omogoči upoštevanje omejenega obsega električne energije, proizvedene v takšnih projektih med gradnjo povezave.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 40 (prilagojeno)

(29)Postopek, ki se uporabljaga uprava, pristojna za nadzor izdajanjae dovoljenj, certificiranjae in licenciranjae za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, uporabljabi moral biti pri uporabi pravil za posebne projekte, bi moral biti objektiven, pregleden, nediskriminatoren in sorazmeren. Še posebej bi bilo treba preprečiti vsa nepotrebna bremena, ki bi jih lahko povzročila razvrstitev projektov za energijeo iz obnovljivih virov glede na napraveobrate, ki predstavljajo veliko zdravstveno tveganje.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 42

(30)Za hitrio razvojuvedbo energije iz obnovljivih virov in zaradi njenih splošnih visokoznatnih trajnostnih in okoljskih prednosti morajobi morale države članice pri uporabi upravnih pravil, načrtovalnih struktur in zakonodaje, ki se uporabljajoso namenjeni med licenciranjemu obratov v povezavi z zmanjšanjem onesnaževanja in nadzorom nad industrijskimi obrati, zaboju proti zračnemu onesnaževanju zraka ali za preprečevanjeu ali zmanjševanjau odvajanja nevarnih snovi v okolje, upoštevati prispevek obnovljivih virov energije k doseganju okoljskih ciljev in ciljev na področju podnebnih sprememb, še zlasti v primerjavi z obrati, ki ne proizvajajo obnovljive energije iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 43

Pristojni organi bi morali razmisliti, ali bi lahko pri namestitvi majhnih decentraliziranih naprav za proizvodnjo obnovljive energije dovoljenja nadomestili s preprostim obvestilom pristojnega organa ter tako spodbudili državljane, da prispevajo k ciljem te direktive.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 44 (prilagojeno)

(31)Treba bi bilo zagotoviti skladnost med cilji te direktive in drugo okoljsko zakonodajo Skupnosti Ö Unije Õ. Predvsem bi morale države članice med procesipostopki ocenjevanja, načrtovanja ali licenciranja obratov za energijo iz obnovljivih virov upoštevati vso okoljsko zakonodajo Skupnosti Ö Unije Õ in prispevek obnovljivih virov energije zak uresničevanjeu okoljskih ciljev in ciljev na področju podnebnih sprememb, še zlasti v primerjavi z obrati, ki ne proizvajajo obnovljive energije iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 45 (prilagojeno)

(32)Nacionalne tehnične specifikacije in druge zahteve, ki spadajo na področje uporabe Direktive 98/34/ES(EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta Ö  27  Õ  z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe 28 ter se nanašajo na primer na raven kakovosti, metode preizkušanja ali pogoje uporabe, ne bi smele povzročati ovir za trgovino z napravami in sistemi za obnovljivo energijo iz obnovljivih virov. Zato v programih podpore za energijo iz obnovljivih virov ne bi smele biti predpisane nacionalne tehnične specifikacije, ki odstopajo od obstoječih standardov Skupnosti Ö Unije Õ, ali biti zahtevano, da se subvencionirane naprave ali sistemi certificirajo ali preizkušajo na določenem kraju ali da to opravi določen subjekt.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 46

Države članice bi morale preučiti mehanizme za spodbujanje daljinskega ogrevanja in hlajenja na energijo iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 47 (prilagojeno)

(33)Na nacionalni in regionalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih zgradbahstavbah privedli do precejšnega povečanja izrabeuporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Skupnosti Ö Unije Õ, obenem pa jebi bilo treba spodbujati uporabo bolj energetskoenergijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 48 (prilagojeno)

ð novo

(34)ZaDa bi omogočanjeili in pospešitevli določanjae minimalnih ravni uporabe energije iz obnovljivih virov v stavbah, bi lahko bilo primerno, da države članice zagotovijo doseg te ravni tako, da v izpolnjevanje minimalnih zahtev po energetski učinkovitosti iz Direktive 2002/91/ESvključijo dejavnik za energijo iz obnovljivih virov, v povezavi s stroškovno optimalnim znižanjem ogljikovih emisij na stavbo. ð bi moral biti izračun minimalnih ravni v novih in obstoječih stavbah, ki naj bi se temeljito prenovile, v skladu z metodologijo, določeno v Direktivi 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta 29 . ï

ò novo

(35)Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta 30 . Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 41

ð novo

(36)Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi energije iz obnovljivih virov. ð Vzpostavitev enotne upravne kontaktne točke, ki bi povezovala ali usklajevala vse postopke izdaje dovoljenj, bi zmanjšala kompleksnost ter povečala učinkovitost in preglednost. ï Zato bi bilo treba upoštevati posebno strukturo sektorja obnovljive energije, ko nacionalni, regionalni in lokalni organi pregledujejo svoje upravne postopke za izdajo dovoljenja za gradnjo in upravljanje obratov za pridobivanje električne energije, zagotavljanje ogrevanja in hlajenja ali proizvodnjo goriv za pomet iz obnovljivih virov energije in za pripadajoče infrastrukture prenosnega in distribucijskega omrežja. Postopke upravne odobritve bi bilo treba poenostaviti s preglednimi časovnimi načrti za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov. ð Ta direktiva, zlasti določbe o ureditvi in trajanju postopka izdaje dovoljenj, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi. ï

ò novo

(37)Dolgi upravni postopki pomenijo veliko upravno oviro in visoke stroške. Poenostavitev postopkov izdaje dovoljenj, skupaj z jasnim rokom, v katerem morajo zadevni organi sprejeti odločitev glede gradnje projekta, bi morala spodbuditi bolj učinkovito ravnanje z vlogami in tako zmanjšati upravne stroške.

(38)Še ena ovira za stroškovno učinkovito uvedbo energije iz obnovljivih virov je pomanjkanje predvidljivosti za vlagatelje glede pričakovane uvedbe podpore s strani držav članic. Države članice bi morale vlagateljem predvsem zagotoviti zadostno predvidljivost glede uporabe podpore, ki jo načrtujejo. To bi industriji omogočilo načrtovanje in razvoj oskrbovalne verige, kar bi pripomoglo k nižjim skupnim stroškom uvedbe.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 43 (prilagojeno)

ð novo

(39)Ö Da bi omogočili, da Õ ð mikro, mala in srednja podjetja ter ïdržavljani lažje prispevajo k ciljem te direktive,Pristojni organi bi morali razmisliti, ali bi lahko pri namestitvi majhnih ð bi bilo treba ïdovoljenjað nadomestiti ïdecentraliziranih naprav za proizvodnjo obnovljive energije dovoljenja nadomestili s preprostim obvestilom pristojnega organa ð v primeru majhnih projektov za energijo iz obnovljivih virov, vključno s projekti ïdecentraliziraneð proizvodnje energije, kot so strešne solarne naprave. Glede na vse večjo potrebo po nadomestitvi stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, bi bilo treba opredeliti pospešen postopek izdaje dovoljenj ï ter tako spodbudili državljane, da prispevajo k ciljem te direktive.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 49

(40)Odpraviti bi bilo treba razlike v obveščenosti in usposabljanju, zlasti v sektorju ogrevanja in hlajenja, da se spodbudi uporaba energije iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 50

(41)Če sta dostop do poklica inštalaterja in opravljanje tega poklica regulirana, osnovne pogoje za priznavanje poklicnih kvalifikacij določa Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij 31 . Ta direktiva se zato uporablja brez poseganja v Direktivo 2005/36/ES.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 51

(42)Medtem ko Direktiva 2005/36/ES določa zahteve za medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, med drugim tudi za arhitekte, obstaja dodatna potreba po zagotovitvi, da arhitekti in načrtovalci ustrezno upoštevajo najboljšo kombinacijo obnovljivih virov energije in visoko učinkovitih tehnologij pri svojih načrtih in projektih. Države članice bi morale zato v zvezi s tem zagotoviti jasne smernice. To bi bilo treba storiti brez poseganja v določbe Direktive 2005/36/ES ter zlasti členov 46 in 49 navedene direktive.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 52 (prilagojeno)

(43)Potrdila o izvoru, izdana za namen te direktive, imajo edini namen dokazati Ö prikazati Õ končnemu odjemalcu, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov. Potrdilo o izvoru se lahko, ne glede na vrsto energije, za katero je bilo izdano, prenese z enega imetnika na drugega. Da pa bi zagotovili, da je odjemalec o enoti električne energije iz obnovljivih virov obveščen le enkrat, bi se bilo treba izogibati dvojnemu upoštevanju in dvojnemu obveščanju o potrdilih o izvoru. Energija iz obnovljivih virov, za katero je proizvajalec potrdilo o izvoru prodal ločeno, se končnemu odjemalcu ne bi smela predstaviti ali prodati kot energija iz obnovljivih virov. Pomembno je razlikovati med zelenimi certifikati, ki se uporabljajo za programe podpore, in potrdili o izvoru.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 53 (prilagojeno)

ð novo

(44)Ustrezno je, da se nastajajočim potrošniškim trgom za električnoe energijoe iz obnovljivih virov omogoči, da prispevajo h gradnji ð k razvoju ï novih obratov za energijoe iz obnovljivih virov. Zato bi moraloe biti državame članicame dovoljeno, da od dobaviteljev električne energije zahtevajo, da, ki končne odjemalce obvestijo o svojem naboru energetskih svoji mešanici energijskih virov v skladu s členom X3(6) Direktive [o novi zasnovi trga]2003/54/ES, ð ali energijo tržijo odjemalcem z navedbo porabe energije iz obnovljivih virov, ï da vključijo najmanjši odstotni delež zahtevati ð , da uporabijo ï potrdila o izvoru iz nedavno zgrajenih obratov, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov , če je takšna zahteva v skladu z zakonodajo Skupnosti.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 54 (prilagojeno)

ð novo

(45)Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem v skladu s členom 3(6) Direktive 2003/54/ES. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce , zlasti glede količine energije iz obnovljivih virov, proizvedene v novih obratih, bi morala Komisija oceniti učinkovitost ukrepov, ki so jih sprejele države članice ð bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov. Da bi preprečili dvojno nadomestilo, proizvajalci energije iz obnovljivih virov, ki že prejemajo finančno podporo, ne bi smeli prejeti potrdil o izvoru. Potrdila o izvoru pa bi se morala uporabljati za obveščanje, tako da bi lahko končni odjemalci prejeli jasna, zanesljiva in zadostna dokazila o obnovljivem izvoru ustreznih enot energije. Poleg tega bi se morala za električno energijo, ki je prejela podporo, potrdila o izvoru prodati na dražbi, prihodki pa uporabiti za zmanjšanje javnih subvencij za energijo iz obnovljivih virov. ï

ê 2009/28/ES uvodna izjava 55

ð novo

32 Direktiva 2004/8/ES2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo uvaja potrdila o izvoru za dokazovanje izvora električne energije, ki jo proizvajajovisoke učinkovitosti visoko učinkoviti napravobrati za soproizvodnjo. ð Za ï Ttakšna potrdila o izvoru ð pa ni določena nobena uporaba, ï ð zato bi se morala ï se ne morejo uporabljati ð tudi ï pri obveščanju o uporabi energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 3(6) Direktive 2003/54/ES, saj bi to lahko vodilo do dvojnega upoštevanja in dvojnega obveščanja. 2012/27/ES o energetski učinkovitosti uvaja potrdila o izvoru za dokazovanje visoke učinkovitosti naprav za soproizvodnjo. Takšna potrdila o izvoru se ne morejo uporabljati pri obveščanju o uporabi energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 3(6) Direktive 2003/54/ES, saj bi to lahko vodilo do dvojnega upoštevanja in dvojnega obveščanja ð visoko učinkovite soproizvodnje ï.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 56 (prilagojeno)

Potrdila o izvoru sama po sebi ne pomenijo pravice do prednosti iz nacionalnih programov podpor.

ò novo

(46)Potrdila o izvoru, ki se že uporabljajo za električno energijo ter ogrevanje in hlajenje na podlagi obnovljivih virov, bi bilo treba razširiti, tako da pokrivajo tudi plin iz obnovljivih virov. To bi zagotovilo usklajen način dokazovanja izvora plinov iz obnovljivih virov (npr. biometana) končnim odjemalcem ter spodbujalo čezmejno trgovino s takšnimi plini. Prav tako bi omogočilo uvedbo potrdil o izvoru za druge pline iz obnovljivih virov (npr. vodik).

ê 2009/28/ES uvodna izjava 57 (prilagojeno)

ð novo

(47)Treba je podpreti vključitev energije iz obnovljivih virov v prenosno in distribucijsko omrežje ter uporabo sistemov za skladiščenjeshranjevanje energije za integrirano začasnoð spremenljivo ï proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ð , zlasti glede pravil, ki urejajo dispečiranje in dostop do omrežja. Direktiva [o zasnovi trga električne energije] določa okvir za vključevanje električne energije iz obnovljivih virov. Ta okvir pa ne vključuje določb o vključevanju plina iz obnovljivih virov energije v plinsko omrežje. Zato morajo biti vsebovane v tej direktivi. ï

ê 2009/28/ES uvodna izjava 58

Treba bi bilo pospešiti razvoj projektov za energijo iz obnovljivih virov, tudi „projektov v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, ki so v evropskem interesu“ v okviru programa za vseevropsko energetsko omrežje (TEN-E). Zato bi morala Komisija analizirati tudi možnosti za boljše financiranje takih projektov. Posebno pozornost bi morali nameniti projektom za energijo iz obnovljivih virov, ki bodo prispevali k precej večji zanesljivosti oskrbe z energijo v Skupnosti in sosednjih državah.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 3 (prilagojeno)

(48)Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednje velikihih podjetij (MSP). Priložnosti za rast in delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo najboljšihdobrih praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami ter spodbujati financiranje iz strukturnih skladovv okviru kohezijske politike na tem področju.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 4

(49)Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije.

ò novo

(50)Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij. Zato je treba spodbujati uvedbo energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti, in priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 6 (prilagojeno)

ð novo

(51)Primerno bi bilo podpreti fazo predstavitev in trženja ð omogočiti razvoj ï decentraliziranih tehnologij za energijo iz obnovljivih virov ð pod nediskriminatornimi pogoji in brez ovir za financiranje naložb v infrastrukturo ï. PremikPrehod k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnostjo oskrbe z energijo, krajšeimi prevozneimi potimi ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest.

ò novo

(52)Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba, tako da bi državljani, ki živijo v stanovanjih, lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah.

(53)Sodelovanje lokalnih prebivalcev pri projektih za energijo iz obnovljivih virov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov je pripomoglo k znatni dodani vrednosti v obliki lokalne sprejemljivosti energije iz obnovljivih virov in dostopa do dodatnega zasebnega kapitala. Udeležba lokalnih prebivalcev bo še toliko bolj ključna pri vse večji zmogljivosti energije iz obnovljivih virov v prihodnosti.

(54)Posebne značilnosti lokalnih skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov glede velikosti, lastniške strukture in števila projektov lahko ovirajo njihov enakopravni konkurenčni položaj v razmerju z velikimi akterji, in sicer konkurenti z večjimi projekti ali portfelji. Ukrepi za izravnavo teh pomanjkljivosti vključujejo omogočanje energetskim skupnostim, da so dejavne v energetskem sistemu, in poenostavitev njihovega vključevanja na trg.

(55)Za ogrevanje in hlajenje se porabi približno polovica končne energije v Uniji, zato ta sektor velja za ključnega pri pospeševanju razogljičenja energetskega sistema. Poleg tega gre za strateški sektor z vidika zanesljive oskrbe z energijo, saj naj bi po napovedih okoli 40 % porabe energije iz obnovljivih virov do leta 2030 temeljilo na ogrevanju in hlajenju z energijo iz obnovljivih virov. Odsotnost usklajene strategije na ravni Unije, pomanjkanje internalizacije zunanjih stroškov in razdrobljenost trgov ogrevanja in hlajenja so vzrok za razmeroma počasen dosedanji napredek v tem sektorju.

(56)Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Brez zavezujočih nacionalnih ciljev za obdobje po letu 2020 preostale nacionalne spobude morda ne bodo zadostovale za izpolnitev dolgoročnih ciljev glede razogljičenja za leto 2030 in 2050. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju takšnih prizadevanj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da morebitna uvedba ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov nima negativnih posledic za okolje.

(57)Daljinsko ogrevanje in hlajenje trenutno zajema okoli 10 % povpraševanja po toploti v Uniji, pri čemer se to povpraševanje v različnih državah članicah močno razlikuje. V strategiji Komisije za ogrevanje in hlajenje je priznan potencial daljinskega ogrevanja za razogljičenje na podlagi večje energijske učinkovitosti in večje uvedbe energije iz obnovljivih virov.

(58)V strategiji Evropske unije je poleg tega priznana vloga državljanov pri energetskem prehodu, pri čemer državljani prevzamejo odgovornost za energetski prehod, izkoristijo nove tehnologije za zmanjšanje svojih računov in dejavno sodelujejo na trgu.

(59)Poudariti je treba potencialne sinergije med prizadevanjem za povečanje uvedbe ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter obstoječimi programi na podlagi direktiv 2010/31/EU in 2012/27/EU. Države članice bi morale, kolikor je to mogoče, imeti priložnost, da obstoječe upravne strukture uporabijo za izvajanje takšnih prizadevanj, da bi ublažile upravno breme.

(60)Na področju daljinskega ogrevanja je zato bistveno, da se omogoči prehod na goriva iz obnovljivih virov ter prepreči vezanost na določeni regulativni okvir in tehnologijo kot tudi izključitev določene tehnologije z okrepljenimi pravicami proizvajalcev energije iz obnovljivih virov in končnih odjemalcev, končnim odjemalcem pa se dajo na voljo sredstva za lažjo izbiro med najbolj energijsko učinkovitimi rešitvami, ki upoštevajo prihodnje potrebe po ogrevanju in hlajenju v skladu s pričakovanimi merili glede energijske učinkovitosti stavb.

(61)V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive.

(62)Direktiva (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta 33 je Komisijo pozvala, naj nemudoma predloži celovit predlog stroškovno učinkovite in tehnološko nevtralne politike po letu 2020, da bi ustvarila dolgoročne možnosti za naložbe v trajnostna pogonska biogoriva z majhnim tveganjem povzročanja posrednih sprememb rabe zemljišč in v druga sredstva za razogljičenje prometnega sektorja. Obveznost vključitve za dobavitelje goriv lahko zagotovi gotovost za vlagatelje in spodbudi nenehen razvoj alternativnih goriv iz obnovljivih virov, namenjenih uporabi v prometu, vključno z naprednimi pogonskimi biogorivi, tekočimi in plinskimi gorivi iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenimi uporabi v prometu, in električno energijo iz obnovljivih virov v prometu. Primerno je, da se obveznost za dobavitelje goriv določi na enaki ravni v vseh državah članicah, da bi zagotovili doslednost pri specifikacijah in razpoložljivosti goriv, namenjenih uporabi v prometu. Ker je trgovanje z gorivi, namenjenimi uporabi v prometu, enostavno, bodo lahko dobavitelji goriv v državah članicah, ki imajo manj ustreznih virov, zlahka pridobili goriva iz obnovljivih virov od drugod.

(63)Napredna pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter bioplin, proizvedeni iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ter električna energija iz obnovljivih virov v prometu lahko prispevajo k nizkim emisijam ogljika ter tako spodbudijo razogljičenje prometnega sektorja v Unije na stroškovno učinkovit način in izboljšajo med drugim diverzifikacijo energijskih virov v prometnem sektorju, obenem pa spodbujajo inovacije, rast in nastanek delovnih mest v gospodarstvu Unije ter zmanjšajo odvisnost od uvoza energije. Obveznost vključitve za dobavitelje goriv bi morala spodbujati nenehen razvoj naprednih goriv, vključno s pogonskimi biogorivi, in pomembno je zagotoviti, da obveznost vključitve spodbuja tudi izboljšave pri toplogrednem učinku goriv, ki se dobavljajo za izpolnitev obveznosti. Komisija bi morala pri teh gorivih oceniti toplogredni učinek, tehnično inovativnost in trajnost.

(64)Spodbujanje nizkoogljičnih fosilnih goriv, ki se proizvajajo iz tokov odpadkov za fosilna goriva, lahko poleg tega prispeva k doseganju ciljev diverzifikacije energijskih virov in razogljičenja prometa. Zato je primerno, da se ta goriva vključijo v obveznost vključitve za dobavitelje goriv.

(65)Surovine, ki imajo majhen vpliv na posredno spremembo rabe zemljišč, kadar se uporabljajo za pogonska biogoriva, bi bilo treba spodbujati zaradi njihovega prispevka k razogljičenju gospodarstva. V prilogo k tej direktivi bi bilo treba zlasti vključiti surovine za napredna pogonska biogoriva, za katera je tehnologija bolj inovativna in manj razvita ter zato potrebuje višjo raven podpore. Da bi zagotovili, da je navedena priloga posodobljena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, in preprečili nenamerne negativne posledice, bi bilo treba izvesti vrednotenje po sprejetju direktive, da bi ocenili možnost razširitve priloge na nove surovine.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 94

Ker ukrepi, predvideni v členih 17 do 19, spodbujajo delovanje notranjega trga z uskladitvijo pogojev glede trajnosti, ki jih morajo za izpolnjevanje namenov te direktive izpolnjevati pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, in s tem v skladu s členom 17(8) pospešujejo trgovanje med državami članicami s pogonskimi biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi, ki te pogoje izpolnjujejo, ti ukrepi temeljijo na členu 95 Pogodbe.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 59

Zaradi medsebojne povezanosti držav je olajšana vključitev električne energije iz obnovljivih virov energije. Poleg manjših nihanj lahko medsebojna povezanost prispeva k manjšim izravnalnim stroškom, spodbuja pravo konkurenco, zaradi katere so cene nižje, in pospeši razvoj omrežij. Skupna in optimalna izraba prenosne zmogljivosti lahko prepreči prekomerno potrebo po novogradnjah.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 60

Prednostni in zajamčeni dostop za električno energijo iz obnovljivih virov sta pomembna za vključitev obnovljivih virov energije na notranji trg električne energije v skladu s členom 11(2) in nadaljnjim razvojem člena 11(3) Direktive 2003/54/ES. Zahteve glede ohranjanja zanesljivosti in varnosti omrežja ter razpošiljanja se lahko razlikujejo glede na značilnosti nacionalnega omrežja in njegovega varnega delovanja. Prednostni dostop do omrežja zagotavlja, da proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov lahko kadar koli prodajo in prenesejo električno energijo iz obnovljivih virov v skladu s pravili priključevanja, kadar koli je vir na voljo. V primeru, da se električna energija iz obnovljivih virov vključi v fizični trg, zajamčeni dostop zagotavlja, da vsa prodana električna energija, za katero je bila prejeta podpora, dobi dostop do omrežja, kar omogoča uporabo kar največje količine električne energije iz obnovljivih virov iz obratov, priključenih na omrežje. Vendar to ne nalaga nobenih obveznosti državam članicam, da morajo podpreti energijo iz obnovljivih virov ali naložiti obveznost njenega nakupa. V drugih sistemih se določi nespremenljiva cena električne energije iz obnovljivih virov, ponavadi v povezavi z obveznostjo nakupa za upravljavca sistema. V takem primeru je prednostni dostop že bil zagotovljen.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 61

V nekaterih primerih ni možno popolnoma zagotoviti prenosa in distribucije električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ne da bi to vplivalo na zanesljivost ali varnost omrežnega sistema. V takšnih primerih je lahko primerno, da se tem proizvajalcem izplača finančno nadomestilo. Kljub temu cilji te direktive zahtevajo trajno povečevanje prenosa in distribucije električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ne da bi to vplivalo na zanesljivost ali varnost omrežnega sistema. V ta namen bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe, da bi omogočile večjo uveljavitev električne energije iz obnovljivih virov, med drugim z upoštevanjem posebnosti spremenljivih virov in virov, ki jih še ni možno skladiščiti. Povezava novih obratov za energijo iz obnovljivih virov mora biti čim prej dovoljena, in sicer v meri, potrebni za uresničitev ciljev iz te direktive. Za pospešitev postopkov povezave na omrežje lahko države članice zagotovijo prednostno povezavo ali posebne zmožnosti povezave za nove obrate, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 62 (prilagojeno)

(66)Stroški za povezavopriključitev novih proizvajalcev električne energije in plina iz obnovljivih virov energije na elektroenergetsko in plinsko omrežje bi morali Ö temeljiti na Õ biti objektivnih, preglednih in nediskriminatornih Ö merilih Õ, poleg tega bi bilo treba ustrezno upoštevati koristi, ki jih vključeni proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov energije in lokalni proizvajalci plina iz obnovljivih virov prinašajo v elektroenergetsko in plinsko omrežje.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 63

Proizvajalci električne energije, ki želijo izkoristiti možnosti obnovljivih virov energije v obrobnih območjih Skupnosti, zlasti na otoških območjih in območjih z nizko gostoto prebivalstva, bi morali vedno, ko je mogoče, razpolagati z razumnimi stroški povezave, s čimer bo zagotovljeno, da ne bodo krivično v slabšem položaju v primerjavi s proizvajalci na bolj osrednjih in bolj industrijsko razvitih območjih ter na območjih z višjo gostoto prebivalstva.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 64

Direktiva 2001/77/ES določa okvir za vključitev električne energije iz obnovljivih virov v omrežje. Vendar pa med državami članicami obstajajo pomembne razlike v stopnji dejansko dosežene integracije. Zato je treba okvir okrepiti in redno ponovno pregledati njegovo uporabo na nacionalni ravni.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 24 (prilagojeno)

ð novo

(67)Skupnosti Ö Unija Õ in države članice bi morale spodbujati večjo ð trajnostno ï uporabomobilizacijo obstoječegaih rezerv lesa ð in kmetijskih virov ï terin razvoj novih gozdarskih sistemov, ð in sistemov kmetijske proizvodnje, ï da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja biomasapotencial biomase ð za doprinos k razogljičenju gospodarstva z njeno uporabo kot material in za proizvodnjo energije ï.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 65 (prilagojeno)

ð novo

(68)Proizvodnja biogoriv bi morala biti trajnostna. Pogonska biogoriva, ð druga tekoča biogoriva in biomasna goriva bi se vedno morala proizvajati na trajnosten način. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, ï uporabljena za izpolnjevanje ciljaev Ö Unije Õ glede zmanjšanja toplogrednih plinov iz te direktive, in pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva biogoriva, ki so upravičena do podpore v okviru nacionalnih sistemovprogramov podpore, bi zato morala izpolnjevati trajnostna merila ð in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov ï.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 66 (prilagojeno)

ð novo

(69)Skupnost Ö Unija Õ mora sprejeti ustrezne ukrepe v okviru te direktive, med drugim s spodbujanjem trajnostnih meril ð in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ï za biogorivað , druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, ki se uporabljajo za ogrevanje ali hlajenje in proizvodnjo električne energije ï ter razvojem biogoriv druge in tretje generacije v Skupnosti in po svetu, ter okrepiti kmetijske raziskave in izobraževanje na teh področjih.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 67

Uvedba trajnostnih meril za biogoriva ne bo dosegla svojega namena, če navedeni proizvodi ne izpolnjujejo meril in se namesto pogonskih biogoriv uporabljajo kot tekoča biogoriva v sektorjih ogrevanja in električne energije. Zato bi se morala trajnostna merila prav tako na splošno uporabljati za tekoča biogoriva.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 68 (prilagojeno)

(68)     Evropski svet je marca 2007 Komisijo pozval, naj predloži predlog za okvirno direktivo o uporabi vseh obnovljivih virov energije, ki bi lahko vsebovala merila in določbe za zagotovitev trajnostnega pridobivanja in uporabe bioenergije. Takšna trajnostna merila bi zato morala biti skladen del širšega programa, ki obsega ne samo pogonska biogoriva, temveč tudi vsa druga tekoča biogoriva. Taka trajnostna merila bi zato morala biti vključena v to direktivo. Da se zagotovi skladen pristop energetskih in okoljskih politik in preprečijo dodatni stroški za podjetja ter neskladnost z okoljem zaradi neusklajenega pristopa, je bistveno, da se zagotovijo tako enaka trajnostna merila za biogoriva iz te direktive kot tudi iz Direktive 98/70/ES. Iz istega razloga bi se bilo treba izogibati dvojnemu poročanju. Poleg tega bi morali Komisija in pooblaščeni nacionalni organi usklajevati svoje dejavnosti v okviru odbora, posebej odgovornega za vidik trajnosti. Komisija bi morala poleg tega v letu 2009 ponovno preveriti morebitno vključitev drugih uporab biomase in načine te vključitve.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 69 (prilagojeno)

ð novo

(70)Vse večje povpraševanje po ð Proizvodnja kmetijskih surovin za ï pogonskaih biogoriva,ih in drugaih tekočaih biogorivaih na svetovni ravni ð in biomasna goriva ï ter spodbude za njihovo uporabo, določene v tej direktivi, predvidene v tej direktivi za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ne bi smele povzročiti uničevanja biološkobiotsko raznovrstnih zemljišč. Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, bi biloje treba ohraniti. Za potrošnike v Skupnosti bi bilo poleg tega z moralnega vidika nesprejemljivo, da bi njihova večja uporaba pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv lahko povzročila uničevanje biološko raznovrstnih zemljišč. Zato je treba določiti trajnostna merila ð in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov ï, ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï upravičena do podporespodbud le, če se lahko Ö je Õ zajamčieno, da ð kmetijske surovine ï ne izvirajo iz biološkoz biotsko raznovrstnih območij, oziroma kadar v primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst pa ustrezni pristojni organ predloži pravne dokaze, da pridobivanje ð kmetijskih ï surovin nima negativnega učinka na Ö takšne Õ navedene cilje. Na podlagi trajnostnih merilih bi se moral gozd Ö Gozd bi se moral Õ šteti za biološkobiotsko raznovrsten Ö v skladu s trajnostnimi merili Õ, če se gozd smatra Ö gre Õ za pragozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v svoji globalni oceni gozdnih virov, ki jo države uporabljajo za poročanje o obsegu pragozda, ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Vključena Ö Za biotsko raznovrstne gozdove Õ bi se morala biti tudišteti območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeški vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli šteti za pragozdove. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biološkobiotsko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmišči in prerijami z visoko biotsko raznovrstnostjo, pogonska biogorivað , druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ï, proizvedena iz ð kmetijskih ï surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne bi smela biti upravičena do podporspodbud, predvidenih v tej direktivi iz te direktive. Komisija bi morala določiti ustrezna merila in geografski obseg za opredelitev teh travinj z izjemno biološkobiotsko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 70

Če se namembnost zemljišča z velikimi zalogami ogljika v zemlji ali vegetaciji spremeni za pridelavo surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, se bo nekaj shranjenega ogljika na splošno sprostilo v ozračje, kar bo privedlo do nastanka ogljikovega dioksida. Posledični negativni vpliv na toplogredne pline lahko izniči (včasih v veliki meri) pozitivni vpliv pogonskih biogoriv ali tekočih biogoriv na toplogredne pline. Celotne učinke ogljikovega dioksida (toplogredne učinke), ki jih povzroči taka sprememba namembnosti zemljišča, bi zato bilo treba upoštevati pri izračunu prihrankov emisij toplogrednih plinov posameznih pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv. To je potrebno zaradi zagotovitve, da se v izračunu prihrankov emisij toplogrednih plinov upoštevajo vsi toplogredni učinki uporabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 71

Pri izračunavanju vpliva sprememb uporabe območij na toplogredne pline, bi morali gospodarski subjekti imeti možnost uporabiti dejanske vrednosti za zaloge ogljika, povezane z referenčno namembnostjo zemljišča in uporabo zemlje po spremembi namembnosti. Prav tako bi morali imeti možnost uporabiti standardne vrednosti. Delo medvladnega foruma o podnebnih spremembah je primerna podlaga za takšne standardne vrednosti. To delo pa trenutno ni primerno izraženo v obliki, ki bi bila nemudoma uporabna za gospodarske subjekte. Komisija bi morala zato pripraviti smernice o tem delu, ki bi bile osnova za izračunavanje sprememb zalog ogljika za namene te direktive, vključno kar se tiče gozdnih območij, katerih krošnje pokrivajo med 10 in 30 %, savan, grmišč in prerij.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 72

Primerno je, da Komisija razvije metodologije za izvedbo presoje vpliva, ki ga ima izsuševanje šotišč na emisije toplogrednih plinov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 73 (prilagojeno)

ð novo

(71)TlaZemljišča se ne bi smela spreminjati za proizvodnjo ð kmetijskih surovin za ï pogonska biogorivað , druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ï , če njihovih izgub zalog ogljika po spremembi rabe ob upoštevanju nujnosti reševanja vprašanja podnebnih sprememb ne bi bilo mogoče v sprejemljivem roku uravnotežiti s prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi proizvodnje ð in uporabe ï pogonskih biogoriv, ð drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ï. To bi gospodarskim subjektom prihranilo nepotrebne obremenjujoče raziskave in preprečilo spremembe namembnosti zemljišč z velikimi zalogami ogljika, za katera se nato izkaže, da niso primerna za proizvodnjo ð kmetijskih ï surovin za pogonska biogoriva,in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï. Evidence svetovnih zalog ogljika kažejo na to, da bi bilo treba v to kategorijo vključiti mokrišča in nepretrgana gozdnata območja, katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine. Gozdnata območja s krošnjami, ki pokrivajo med 10 % in 30 %, bi morala biti prav tako vključena, razen če se zagotovijo dokazi, da je njihova zaloga ogljika zadosti nizka, da se upraviči sprememba njihove namembnosti v skladu s pravili iz te direktive. Pri navajanju mokrišč bi bilo treba upoštevati opredelitev pojma iz Konvencije o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic, sklenjeni 2. februarja 1971 v Ramsarju.

ò novo

(72)Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih, saj bi pridelava surovin na šotišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo, medtem ko ne bi bilo mogoče enostavno preveriti, ali do takšnega izsuševanja ni prišlo.

(73)V okviru skupne kmetijske politike Unije bi morali kmetje izpolniti obsežen niz okoljskih zahtev, da bi lahko prejeli neposredno podporo. Skladnost z navedenimi zahtevami se lahko najbolj učinkovito preveri v okviru kmetijske politike. Vključitev navedenih zahtev v trajnostni sistem ni ustrezna, saj bi trajnostna merila za energijo iz biomase morala določati pravila, ki so objektivna in se uporabljajo globalno. Preverjanje skladnosti na podlagi te direktive bi poleg tega lahko povzročilo nepotrebno upravno breme.

(74)Na ravni Unije je ustrezno uvesti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter ogrevanje in hlajenje, da bi še naprej zagotavljali velike prihranke toplogrednih plinov v primerjavi z alternativami za fosilna goriva, preprečili nenamerne posledice za trajnost in spodbujali notranji trg.

(75)Da bi kljub vse večjemu povpraševanju po gozdni biomasi zagotovili, da se pridobivanje biomase izvaja trajnostno v gozdovih, kjer je zagotovljeno obnavljanje, da je posebna pozornost namenjena območjem, ki so izrecno določena za varstvo biotske raznovrstnosti, krajin in posebnih naravnih elementov, da se viri biotske raznovrstnosti ohranjajo in je zalogam ogljika mogoče slediti, bi morale lesene surovine izhajati le iz gozdov, kjer se biomasa pridobiva v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so oblikovana v okviru mednarodnih procesov s področja gozdarstva (npr. Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi) in se izvajajo prek nacionalne zakonodaje ali dobrih praks gospodarjenja na ravni gozdarskih gospodarstev. Gospodarski subjekti bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, da bi čim bolj zmanjšali tveganje za uporabo netrajnostne gozdne biomase za proizvodnjo energije. V ta namen bi morali gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja. Glede tega je primerno, da Komisija pripravi operativne smernice o preverjanju skladnosti s pristopom na podlagi tveganja, in sicer po posvetovanju z Odborom za upravljanje energetske unije in Stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS 34 .

(76)Da bi čim bolj zmanjšali upravno breme, bi se morala trajnostna merila Unije in merila Unije za prihranek emisij toplogrednih plinov uporabljati le za električno energijo in ogrevanje z biomasnimi gorivi, proizvedenimi v obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW.

(77)Biomasna goriva bi se morala pretvarjati v električno energijo in toploto na učinkovit način, da bi se čim bolj povečali energetska varnost in prihranki emisij toplogrednih plinov kot tudi omejile emisije onesnaževalcev zraka in zmanjšal pritisk na omejene vire biomase. Iz tega razloga bi se javna podpora za obrate z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, če je potrebna, morala odobriti le obratom za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kakor je opredeljeno v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Vendar bi morali biti obstoječi programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz biomase, dovoljeni do njihovega končnega datuma za vse biomasne obrate. Poleg tega bi se električna energija, proizvedena iz biomase v novih obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, morala upoštevati pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov le v primeru obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Državam članicam pa bi moralo biti v skladu s pravili o državni pomoči dovoljeno, da obratom odobrijo javno podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in upoštevajo električno energijo, ki jo ti proizvedejo, pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, da bi se preprečila večja odvisnost od fosilnih goriv z večjimi posledicami za podnebje in okolje, kadar bi državam članicam, potem ko bi izčrpale vse tehnične in gospodarske možnosti za vzpostavitev biomasnih obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, grozilo utemeljeno tveganje za zanesljivost oskrbe z električno energijo.

(78)Minimalni prag za prihranke emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki se proizvajajo v novih obratih, bi bilo treba povečati, da bi izboljšali njihovo celotno bilanco toplogrednih plinov ter odvrnili nadaljnje naložbe v obrate z manjšimi prihranki emisij toplogrednih plinov. To povečanje zagotavlja varovala za naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv.

(79)Na podlagi izkušenj pri praktičnem izvajanju trajnostnih meril Unije je primerno, da se na usklajen način okrepi vloga prostovoljnih mednarodnih in nacionalnih sistemov certificiranja za preverjanje skladnosti s trajnostnimi merili.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 74

Namen spodbud, predvidenih v tej direktivi, je večja proizvodnja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv po vsem svetu. Kadar so pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva izdelana iz surovin, ki so bile pridobljene v Skupnosti, bi morale biti prav tako v skladu z okoljskimi zahtevami Skupnosti za kmetijstvo, vključno s tistimi za zaščito kakovosti podtalnice in površinske vode, ter s socialnimi zahtevami. Vendar pa obstaja tveganje, da nekatere tretje države pri proizvodnji pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ne bodo spoštovale minimalnih okoljskih in socialnih zahtev. Zato je primerno spodbujati razvoj večstranskih in dvostranskih sporazumov ter prostovoljnih mednarodnih ali nacionalnih programov, v katerih so upoštevani bistveni okoljski in socialni vidiki, za spodbujanje trajnostne proizvodnje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv po vsem svetu. Če teh sporazumov oziroma programov ne bo, bi morale države članice od gospodarskih subjektov zahtevati, da poročajo o navedenih vprašanjih.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 75

Zahteve po trajnostnem sistemu za uporabo biomase za pridobivanje energije, razen za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, bi morala Komisija analizirati v letu 2009, ob upoštevanju potrebe, da se viri biomase upravljajo na trajnosten način.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 76

Trajnostna merila bodo učinkovita samo, če bodo povzročila spremembe v vedenju tržnih udeležencev. Do navedenih sprememb bo prišlo zgolj, če bodo pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki izpolnjujejo merila, deležna cenovne premije v primerjavi s tistimi, ki teh meril ne izpolnjujejo. V skladu z metodo masne bilance za preverjanje izpolnjevanja meril obstaja fizična povezava med proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki izpolnjujejo trajnostna merila, ter porabo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv v Skupnosti, kar omogoča ustrezno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ter zagotavlja cenovno premijo, ki je višja kot v sistemih, pri katerih take povezave ni. Da se lahko pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila, prodajajo po višji ceni, bi bilo treba za preverjanje izpolnjevanja meril uporabiti metodo masne bilance. To bi omogočilo ohranjanje integritete sistema in sočasno preprečevanje nerazumnih obremenitev industrije. Vendar bi bilo treba preučiti tudi druge metode preverjanja.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 77

Po potrebi bi morala Komisija natančno upoštevati Oceno ekosistemov tisočletja, ki vsebuje uporabne podatke za ohranitev vsaj tistih območij, ki zagotavljajo osnovne ekosistemske storitve v izrednih razmerah, kot sta zaščita porečij in obvladovanje erozije.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 78

Prav tako je ustrezno spremljati vpliv pridelovanja biomase, na primer zaradi spremembe rabe tal in posrednega širjenja obdelovalnih površin ter vnosa invazivnih neavtohtonih vrst, pa tudi druge učinke na biološko raznovrstnost ter vpliv na proizvodnjo hrane in blaginjo na zadevnem območju. Komisija bi morala upoštevati vse ustrezne vire informacij, tudi FAO zemljevid območij, ki jih pesti lakota. Biogoriva bi se morala spodbujati na način, ki bo pospeševal večjo kmetijsko produktivnost in uporabo degradiranih zemljišč.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 79 (prilagojeno)

ð novo

(80)V interesu Skupnosti Ö Unije Õ je spodbujati razvoj večstranskih in dvostranskih sporazumov ter prostovoljnih mednarodnih ali nacionalnih sistemov za določitev standardov za proizvodnjo trajnostnih pogonskih biogoriv, in drugih tekočih biogoriv ð  in biomasnih goriv ï ter potrjevanje, da proizvodnja pogonskih biogoriv, in drugih tekočih biogoriv ð  in biomasnih goriv ï te standarde izpolnjuje. Zato bi bilo treba predvideti možnostsprejeti določbo, da se prizna, da taki sporazumi ali sistemi zagotavljajo zanesljive dokaze in podatke, Ö če Õ v kolikor izpolnjujejo ustrezne standarde glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije. ð Da bi zagotovili, da se skladnost s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov preverja na trden in usklajen način, in zlasti, da bi preprečili goljufije, bi morala biti Komisija pooblaščena za določitev podrobnih izvedbenih pravil, vključno z ustreznimi standardi zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije, ki se morajo uporabljati v prostovoljnih sistemih. ï

ò novo

(81)Prostovoljni programi imajo vse pomembnejšo vlogo pri dokazovanju skladnosti s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Zato je primerno, da Komisija od prostovoljnih sistemov, vključno s sistemi, ki jih je Komisija že priznala, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takšnih dobrih praks.

(82)Da bi omogočili lažje delovanje notranjega trga, bi morala biti dokazila glede trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomaso, ki se uporablja za energijo in je bila pridobljena v skladu s sistemom, ki ga je Komisija priznala, sprejeta v vseh državah članicah. Države članice bi morale prispevati k zagotavljanju pravilnega izvajanja načel za certificiranje v okviru prostovoljnih sistemov z nadzorom delovanja certifikacijskih organov, ki jih akreditira nacionalni akreditacijski organ, in s sporočanjem zadevnih pripomb odgovornim za prostovoljne sisteme.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 80

Potrebno je določiti jasna pravila za izračun emisij toplogrednih plinov iz pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 81

Pri izračunu emisij toplogrednih plinov bi bilo treba upoštevati soproizvode, ki nastajajo pri proizvodnji in uporabi goriv. Substitucijska metoda je primerna za namene analize politike, ne pa za regulacijo posameznih gospodarskih izvajalcev dejavnosti in posameznih pošiljk goriv, namenjenih uporabi v prometu. V teh primerih je najprimerneje uporabiti metodo porazdelitve energije, saj je enostavna za uporabo, časovno predvidljiva, na najmanjšo mero zmanjšuje neproduktivne spodbude in daje rezultate, ki so na splošno primerljivi z rezultati, ki jih daje substitucijska metoda. Za namene analize politike bi morala Komisija v svojih poročilih prav tako navesti rezultate na podlagi substitucijske metode.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 82

ð novo

(83)Da bi preprečili nesorazmernoe upravnoe bremeobremenitve, bi bilo treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne postopkeverige pogonskih biogorivð , drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ï, ki bi ga bilo treba posodobiti in razširiti, ko bodo na voljo novi zanesljivi podatki. Gospodarski izvajalci dejavnostisubjekti bi morali biti vedno upravičeni do prihrankov emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï , določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za prihranke emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih postopkovprocesov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih postopkihprocesih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti.

ò novo

(84)Treba je določiti jasna pravila za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv.

(85)V skladu s sedanjim tehničnim in znanstvenim znanjem bi morala biti pri metodologiji obračunavanja toplogrednih plinov upoštevana pretvorba trdnih in plinastih biomasnih goriv v končno energijo, da bi bila metodologija usklajena z izračunom energije iz obnovljivih virov pri obračunavanju doseganja cilja Unije iz te direktive. Dodelitev emisij soproizvodom, ki se razlikuje od dodelitve emisij odpadkom in ostankom, bi se morala pregledati tudi, kadar se električna energija in/ali energija za ogrevanje in hlajenje proizvaja v obratih za soproizvodnjo ali obratih za mnogovrstno proizvodnjo.

(86)Da bi zagotovili skladnost in primerljivost prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biomasnih goriv za ogrevanje in hlajenje ter proizvodnjo električne energije v različnih državah članicah, je primerno uporabiti primerjalno fosilno gorivo, ki temelji na povprečnih emisijah v sektorjih ogrevanja in električne energije v Uniji.

(87)Če se namembnost zemljišča z velikimi zalogami ogljika v zemlji ali vegetaciji spremeni za pridelavo surovin za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, se bo nekaj shranjenega ogljika na splošno sprostilo v ozračje, kar bo privedlo do nastanka ogljikovega dioksida. Posledični negativni toplogredni učinek lahko izniči (včasih v veliki meri) pozitivni toplogredni učinek pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv. Pri izračunu prihrankov emisij toplogrednih plinov pri posameznih pogonskih biogorivih, drugih tekočih biogorivih in biomasnih gorivih bi bilo zato treba upoštevati vse učinke ogljika, ki jih povzroči taka sprememba namembnosti zemljišča. To je potrebno zaradi zagotovitve, da se v izračunu prihrankov emisij toplogrednih plinov upoštevajo vsi toplogredni učinki uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv.

(88)Pri izračunavanju toplogrednega učinka spremembe namembnosti zemljišča bi morali gospodarski subjekti imeti možnost uporabe dejanske vrednosti za zaloge ogljika, povezane z referenčno rabo zemljišča in rabo zemljišča po spremembi namembnosti. Prav tako bi morali imeti možnost uporabiti standardne vrednosti. Delo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah je primerna podlaga za takšne standardne vrednosti. To delo pa trenutno ni primerno izraženo v obliki, ki bi bila nemudoma uporabna za gospodarske subjekte. Komisija bi zato morala revidirati smernice z dne 10. junija 2010 za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k tej direktivi, obenem pa zagotoviti skladnost z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 35 .

(89)Pri izračunu emisij toplogrednih plinov bi bilo treba upoštevati soproizvode, ki nastajajo pri proizvodnji in uporabi goriv. Substitucijska metoda je primerna za namene analize politike, ne pa za regulacijo posameznih gospodarskih subjektov in posameznih pošiljk goriv, namenjenih uporabi v prometu. V teh primerih je najprimerneje uporabiti metodo porazdelitve energije, saj je enostavna za uporabo, časovno predvidljiva, na najmanjšo mero zmanjšuje neproduktivne spodbude in daje rezultate, ki so na splošno primerljivi z rezultati, ki jih daje substitucijska metoda. Za namene analize politike bi morala Komisija v svojih poročilih prav tako navesti rezultate na podlagi substitucijske metode.

(90)Soproizvodi se razlikujejo od ostankov iz kmetijstva in ostalih ostankov, saj so glavni namen proizvodnega postopka. Zato je primerno pojasniti, da so ostanki kmetijskih pridelkov ostanki in ne soproizvodi. To nima posledic za obstoječo metodologijo, temveč le pojasnjuje obstoječe določbe.

(91)Uveljavljena metoda porazdelitve energije, ki se uporablja kot pravilo za razdeljevanje emisij toplogrednih plinov med soproizvode, se je izkazala za učinkovito in bi jo bilo treba še naprej uporabljati. Ustrezno je uskladiti metodologijo za izračun emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča soproizvodnja toplote in električne energije, kadar se takšna soproizvodnja uporablja pri obdelavi pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, z metodologijo, ki se uporablja za soproizvodnjo toplote in električne energije za končno uporabo.

(92)Pri metodologiji so upoštevane manjše emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroča soproizvodnja toplote in električne energije, v primerjavi z elektrarnami oz. toplarnami, pri čemer se upošteva koristnost toplote v primerjavi z električno energijo in koristnost toplote pri različnih temperaturah. Iz tega sledi, da bi višja temperatura morala nositi večji delež skupnih emisij toplogrednih plinov kot toplota pri nizki temperaturi, kadar se toplota soproizvaja z električno energijo. V metodologiji je upoštevan celotni postopek do proizvodnje končne energije, vključno s pretvorbo v toploto in električno energijo.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 84

Da se ne spodbuja pridelava surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva na krajih, kjer bi to privedlo do visokih emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba uporabo privzetih vrednosti za pridelavo omejiti na regije, kjer se lahko tak učinek z zanesljivostjo izključi. Vendar je ustrezno, da bi države članice določile nacionalno ali regionalno povprečje emisij med pridelavo, tudi zaradi uporabe gnojil, s čimer bi se izognili nesorazmerni upravni obremenitvi.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 83 (prilagojeno)

(93)Ustrezno je, da se podatki, uporabljeni pri izračunu teh privzetih vrednosti, pridobijo iz neodvisnih znanstvenih strokovnih virov in se ustrezno posodabljajo, ko ti viri napredujejo pri svojem delu. Komisija bi morala navedene vire spodbujati, da pri posodabljanju upoštevajo emisije iz pridelave, učinke regionalnih in podnebnih pogojev, učinke pridelave z uporabo trajnostnih kmetijskih metod in metod ekološkega kmetovanja ter, znanstveni prispevek proizvajalcev v Skupnosti Ö Uniji Õ in v tretjih državah ter civilne družbe.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 85 (prilagojeno)

ð novo

(94)Po svetu raste povpraševanje po kmetijskih surovinah. Delni odgovor na to rastoče povpraševanje bo povečanje površine kmetijskih zemljišč. Eden od načinov povečanja površine zemljišč za pridelavo je sanacija močno degradiranih ali onesnaženih zemljišč, ki jih zaradi tega v njihovem sedanjem stanju ni mogoče izkoriščati v kmetijske namene. Spodbujanje pogonskih biogoriv, in drugih tekočih pogonskih biogoriv ð in biomasnih goriv ï bo še povečalo povpraševanje po kmetijskih surovinah, zato bi bilo treba v okviru trajnostnega sistema spodbujati uporabo saniranih degradiranih zemljišč. Četudi so biogoriva sama proizvedena z uporabo surovin iz zemljišč, ki so že orna zemljišča, bi neto povišanje povpraševanja po pridelkih, do katerega bi prišlo zaradi spodbujanja biogoriv, povzročilo neto povečanje obdelovalnega območja. To bi lahko vplivalo na zemljišča z velikimi zalogami ogljika, zaradi česar bi prišlo do škodljive izgube zalog ogljika. Za zmanjšanje navedenega tveganja je ustrezno uvesti spremljevalne ukrepe za spodbujanje višje stopnje produktivnosti na obstoječih obdelovalnih zemljiščih, uporabo degradiranih zemljišč in sprejeti trajnostne zahteve, primerljive tistim iz te direktive za porabo biogoriv v Skupnosti, tudi za druge panoge, ki uporabljajo biogoriva. Komisija bi morala razviti konkretno metodologijo za minimizacijo emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo spremembe rabe zemljišča. V zvezi s tem bi morala Komisija na podlagi najboljših znanstvenih dokazov analizirati predvsem vključitev faktorja za posredne spremembe rabe zemljišča v izračun emisij toplogrednih plinov in potrebo po podpiranju trajnostnih biogoriv, ki zmanjšujejo vpliv spremembe rabe zemljišča in izboljšujejo trajnost biogoriv z vidika posredno spremenjene rabe zemljišč. Pri razvijanju te metodologije bi morala Komisija med drugim upoštevati potencialne vplive posredno spremenjene rabe zemljišča za biogoriva, ki se proizvajajo iz neživilske celuloze in lesne celuloze.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 86

Da se omogoči doseganje primernega tržnega deleža biogoriv, je treba zagotoviti, da se na trg dajo mešanice z višjo koncentracijo biodizla v dizelskem gorivu od tistih, ki so predvidene s standardom EN590/2004.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 87

Da bi zagotovili, da postanejo biogoriva, s katerimi je obseg uporabljenih osnovnih surovin raznovrstnejši, ekonomsko rentabilna, bi morala ta biogoriva prejeti dodatni ponder v okviru nacionalnih obveznosti za biogoriva.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 88

Redno poročanje je potrebno, da se zagotovi stalno osredotočanje na napredek pri razvoju energije iz obnovljivih virov na nacionalni ravni in ravni Skupnosti. Za nacionalne akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov, ki jih morajo predložiti države članice, bi bilo primerno zahtevati uporabo enotnega modela. Takšni načrti bi lahko vključevali analizo predvidenih stroškov in koristi načrtovanih ukrepov, ukrepov v zvezi s potrebno razširitvijo in/ali okrepitvijo obstoječe omrežne infrastrukture, analizo predvidenih stroškov in koristi razvoja energije iz obnovljivih virov, ki presega stopnjo, zahtevano v okvirni usmeritvi, podatke o nacionalnih programih podpore in podatke o uporabi energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 89

Države članice lahko pri načrtovanju svojih sistemov podpor spodbujajo uporabo biogoriv, ki omogočajo dodatne koristi (vključno s povečanjem raznovrstnosti, ki jo zagotavljajo biogoriva, proizvedena iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze, lesne celuloze in alg, ter tudi nenamakanih rastlin, ki rastejo na sušnih območjih za preprečevanje širjenja puščave) z ustreznim upoštevanjem različnih stroškov proizvodnje energije iz tradicionalnih biogoriv na eni strani in biogoriv, ki omogočajo dodatne koristi, na drugi. Države članice lahko spodbujajo naložbe v raziskave in razvoj v povezavi s temi in drugimi tehnologijami obnovljivih virov energije, ki postanejo konkurenčne šele sčasoma.

ò novo

(95)Da bi zagotovili usklajeno izvajanje metodologije izračuna emisij toplogrednih plinov in jo uskladili z najnovejšimi znanstvenimi dokazi, bi morala biti Komisija pooblaščena, da prilagodi metodološka načela in vrednosti, ki so potrebne za ocenjevanje, ali so bila merila za prihranek emisij toplogrednih plinov izpolnjena, in odloči, da poročila, ki so jih predložile države članice in tretje države, vsebujejo točne podatke o emisijah zaradi pridelave surovin.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 22 (prilagojeno)

(96)Za dosego ciljev te direktive morajo Skupnost Ö Unija Õ in države članice nameniti znatna finančna sredstva za raziskave in razvoj tehnologij na področju energije iz obnovljivih virov. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo bi moral veliko prednost nameniti raziskavam in razvoju tehnologij za energijo iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 90

(97)Pri izvajanju te direktive bi bilo treba ustrezno upoštevati določbe Konvencije o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, zlasti kot se izvajajo na podlagi Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju 36 .

ò novo

(98)Da bi spremenili ali dopolnili nebistvene določbe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede seznama surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv, katerih prispevek k obveznosti za dobavitelje goriv v prometu je omejen; prilagoditve energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, znanstvenemu in tehničnemu napredku; metodologije za določitev deleža pogonskih biogoriv, ki izhajajo iz biomase, ki se obdeluje s fosilnimi gorivi v skupnem postopku; izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru; določitve pravil o spremljanju delovanja sistema potrdil o izvoru in pravil za izračun toplogrednega učinka pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 91 (prilagojeno)

ð novo

(99)Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, bi se morali sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 ð z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 37  ï o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil 38 ..

ê 2009/28/ES uvodna izjava 92

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev metodoloških načel in vrednosti, potrebnih za presojo, ali so izpolnjena trajnostna merila v zvezi s pogonskimi biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi, za prilagoditev energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, tehničnemu in znanstvenemu napredku, za vzpostavitev kriterijev in geografskih območij za določitev zelo raznovrstnih mokrišč in za vzpostavitev podrobnih opredelitev močno degradiranih ali onesnaženih zemljišč. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 93

Določbe Direktive 2001/77/ES in Direktive 2003/30/ES, ki se prekrivajo z določbami te direktive, bi bilo potrebno črtati ob zadnjem možnem času za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo. Določbe, ki obravnavajo cilje in poročanje za leto 2010, bi morale ostati veljavne do konca leta 2011. Zaradi tega je treba ustrezno spremeniti Direktivo 2001/77/ES in Direktivo 2003/30/ES.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 95

Trajnostni sistem državam članicam ne bi smel preprečevati, da v svojih nacionalnih programih podpore ne bi upoštevale višjih stroškov proizvodnje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, katerih koristi so večje od minimalnih koristi, določenih v trajnostnem sistemu.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 96 (prilagojeno)

ð novo

(100)Ker splošnih ciljaev te direktive, namreč doseganja 20-odstotnega ð najmanj 27-odstotnega ï deleža energije iz obnovljivih virovobnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije v Skupnosti Ö Uniji Õ in 10-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v porabi energije v sektorju prometa v vsaki državi članici do leta 2020 ð 2030 ï, države članice ne morejo doseči v zadostni meri in Ö , saj Õ se lahko zaradi obsega ukrepanja bolje dosežejo na ravni Skupnosti Ö Unije Õ, lahko Skupnost Ö Unija Õ sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe Ö o Evropski uniji Õ. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev.

ê 2009/28/ES uvodna izjava 97

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje 39 se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in potrebe Skupnosti pripravijo in objavijo lastne tabele, v katerih bo kar najbolje prikazana korelacija med to direktivo in ukrepi za prenos.

ò novo

(101)Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodno direktivo. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodne direktive.

(102)Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 ð  40  ï zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

(103)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z rokom za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo, ki je naveden v delu B Priloge XI –

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

VsebinaPredmet urejanjain področje uporabe

Ta direktiva določa skupen okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov. Določena staDoločen je Ö zavezujoč Õ obvezna nacionalna cilja ð Unije ï za skupni delež energije iz obnovljivih virov v končni bruto končni porabi energije ð leta 2030 ï in za delež energije iz obnovljivih virov v prometu. Določena so Ö tudi Õ pravila Ö o Õ glede statističnih prenosov med državami članicami, skupnih projektov ð finančni podpori za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, samoporabi električne energije iz obnovljivih virov, rabi energije iz obnovljivih virov v sektorjih ogrevanja, hlajenja in prometa ter regionalnem sodelovanju ï držav članic in tretjih državmed državami članicami in s tretjimi državami, potrdilih o izvoru, upravnih postopkovih, Ö ter Õ informacijah in usposabljanjauter dostopa do elektroenergetskega omrežja za energijo iz obnovljivih virov. Določena so trajnostna merilað in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov ï za pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï .

ê 2009/28/ES člen 2 (prilagojeno)

ð novo

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2003/54/ES 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta 41 .

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(a) „energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce ð (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) ï , aerotermalno, geotermalno, ð energijo ï in hidrotermalno energijo ter ð , toploto okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo ï energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, plin, pridobljen iz odpadkov deponijski plin, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;

ò novo

(b) „toplota okolice“ pomeni toploto pri koristni temperaturni ravni, ki se pridobiva ali zajema s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno ali drugačno pomožno energijo, in ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, pod trdnim zemeljskim površjem ali v površinski vodi. Sporočene vrednosti se določijo na podlagi iste metodologije, kot se uporablja za poročanje o toploti, pridobljeni ali zajeti s toplotnimi črpalkami;

ê 2009/28/ES člen 2 (prilagojeno)

ð novo

(b) „aerotermalna energija“ pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote v zraku iz okoljskega zraka;

(c) „geotermalna energija“ pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem;

(d) „hidrotermalna energija“ pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote v površinski vodi;

(ec) „biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele ð odpadkov, vključno z ï industrijskihmi in komunalnihmi odpadkovi ð biološkega izvora ï ;

(fd)„končna bruto končna poraba energije“ pomeni energetski proizvod energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije in toplote, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;

(ge) „daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;

(hf) „druga tekočea biogorivoa“ pomenijo tekočea gorivoa za energetske namene, razen za transportpromet, tudi električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz biomase;

(ig) „pogonska biogorivoa“ pomenijo tekočea ali plinasto gorivoa,namenjeno uporabi za uporabo v prometu, proizvedenoa iz biomase;

(jh) „potrdilo o izvoru“ pomeni elektronski dokument, katerega edini namen je končnemu odjemalcu dokazati, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov , kot je določeno v členu 3(6) Direktive 2003/54/ES;

(ki) „program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede obnovljive energije iz obnovljivih virov ali drugače. Sem med drugim spadajo naložbena pomoč, davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi obnovljive energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij;

(lj) „obveznost glede obnovljive energije iz obnovljivih virov“ pomeni nacionalni program podpore, ki od proizvajalcev energije zahteva, da v svojo proizvodnjo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, ki od dobaviteljev energije zahteva, da v svojo dobavo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov, ali ki od porabnikovodjemalcev energije zahteva, da v svojo porabo vključijo določen delež energije iz obnovljivih virov. Sem sodijo tudi programi, pri katerih se tovrstnetakšne zahteve lahko izpolnijo z zelenimi certifikati;

(mk) „dejanska vrednost“ pomeni prihranek emisij toplogrednih plinov med nekaterimi ali vsemi stopnjami postopka proizvodnje določenega pogonskega biogoriva, izračunan po metodologiji iz dela C Priloge V;

(nl)„tipična vrednost“ pomeni oceno reprezentativnegaÖ emisij toplogrednih plinov in Õ prihranka emisij toplogrednih plinov med postopkom proizvodnje določenega pogonskega biogoriva ð , drugega tekočega biogoriva ali biomasnega goriva ï Ö , ki je reprezentativna za porabo v Uniji Õ ;

(om) „privzeta vrednost“ pomeni vrednost, izračunano na podlagi tipične vrednosti z uporabo vnaprej določenih dejavnikov, ki se lahko pod pogoji, določenimi v tej direktivi, uporablja namesto dejanske vrednosti;

(pn) „odpadki“ so opredeljeni kakor v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta 42 ; v tej opredelitvi niso zajete snovi, ki so bile namerno spremenjene ali onesnažene, da bi ustrezale tejnavedeni opredelitvi;

(qo) „poljščine z visoko vsebnostjo škroba“ pomenijo poljščine, večinoma žitarice (ne glede na to, ali se uporabijo le zrna ali pa se uporabi cela rastlina, kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);

(rp) „lesna celuloza“ pomeni material, sestavljen iz lignina, celuloze in hemiceluloze, kot so biomasa, pridobljena iz gozdov, gozdne energijske poljščine ter ostanki in odpadki iz gozdarstva;

(sq) „neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov;

(tr) „ostanekiz predelave“ pomeni snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki so neposredni cilj proizvodnega postopka; ni primarni cilj proizvodnega postopka in postopek ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje;

(us) „obnovljivatekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva, ki niso pogonska biogoriva in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, ter se uporabljajo v prometu;

(vt) „ostanki iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva“ pomenijo ostanke, ki neposredno nastajajo v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu,, inter ne zajemajo ostankov, ki nastajajo v z njimi povezanih panogahproizvodnih dejavnostih ali predelavi;

(wu) „pogonska biogoriva in drugatekoča biogoriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč“ pomenijo pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki zmanjšujejo izpodrivanje proizvodnje za druge namene, kot jeki niso proizvodnja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, in ki so v skladu s trajnostnimi merili za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva iz člena 17 26;.

ò novo

(x) „operater distribucijskega sistema“ pomeni operaterja, kot je opredeljen kot v členu 2(6) Direktive 2009/72/ES;

(y) „odpadna toplota ali odpadni hlad“ pomeni toploto ali hlad, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah in bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljen odvedel v zrak ali vodo;

(z) „nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se nadomesti zmogljivost ali poveča učinkovitost;

(aa) „samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni dejavnega odjemalca, kot je opredeljen v Direktivi [direktiva MDI], ki porablja ter morda shranjuje in prodaja električno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v njegovih objektih, vključno z večstanovanjskimi bloki, poslovnimi območji ali območji skupnih storitev ali zaprtimi distribucijskimi sistemi, če navedene dejavnosti negospodinjskim samoporabnikom električne energije iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;

(bb) „samoporaba električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni proizvodnjo in porabo ter, kadar je ustrezno, shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov s strani samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov;

(cc) „pogodba o nakupu električne energije“ pomeni pogodbo, v kateri se pravna oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije;

(dd) „poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo“ pomenijo poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja in oljnice, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov, odpadkov ali lesne celuloze;

(ee) „napredna pogonska biogoriva“ pomenijo pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX;

(ff) „fosilna goriva iz odpadkov“ pomenijo tekoča in plinasta goriva, proizvedena iz tokov odpadkov neobnovljivega izvora, vključno s plini iz predelave odpadkov in izpušnimi plini;

(gg) „dobavitelj goriva“ pomeni subjekt, ki oskrbuje trg z gorivom in je odgovoren za prenos goriva ali energije čez kraj, kjer je treba plačati trošarino, ali, če trošarine ni treba plačati, kateri koli drug ustrezen subjekt, ki ga določi država članica;

(hh) „kmetijska biomasa“ pomeni biomaso, proizvedeno v kmetijstvu;

(ii) „gozdna biomasa“ pomeni biomaso, proizvedeno v gozdarstvu;

(jj) „dovoljenje za pridobivanje lesa“ pomeni uradni dokument, ki daje pravico do pridobivanja gozdne biomase;

43 (kk) „MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES;

(ll) „obnovitev gozda“ pomeni ponovno vzpostavitev gozdnega sestoja z naravnimi ali umetnimi sredstvi po odstranitvi prejšnjega sestoja s posekom ali zaradi naravnih vzrokov, vključno z ognjem ali neurjem;

(mm) „gozdarsko gospodarstvo“ pomeni eno ali več gozdnih parcel in druga gozdna zemljišča, ki sestavljajo eno samo enoto z vidika upravljanja ali izkoriščanja;

(nn) „biološki odpadki“ pomenijo biološko razgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, živilske in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz živilskopredelovalne industrije;

(oo) „preostala mešanica energijskih virov“ pomeni skupno letno mešanico energijskih virov države članice, ki ne vključuje deleža, ki ga krijejo razveljavljena potrdila o izvoru;

(pp) „biomasna goriva“ pomenijo plinasta in trdna goriva, proizvedena iz biomase;

(qq) „bioplin“ pomeni plinasta goriva, proizvedena z biomase;

(rr) „odprt razpis“ pomeni razpisni postopek za postavitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki ga organizira določena država članica in je odprt za ponudbe v okviru projektov v eni ali več drugih državah članicah;

(ss) „skupen razpis“ pomeni razpisni postopek za postavitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki ga pripravita in organizirata dve ali več držav članic in je odprt za projekte v vseh vključenih državah članicah;

(tt) „odprt sistem certifikatov“ pomeni sistem certifikatov v določeni državi članici, ki je odprt za obrate, ki se nahajajo v eni ali več drugih državah članicah;

(uu) „finančni instrumenti“ pomenijo finančne instrumente, kot so opredeljeni v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 Eropskega parlamenta in Sveta 44 .

finančni uredbi.

ê 2009/28/ES

Člen 3

Obvezni nacionalni splošni cilji in ukrepi za uporabo energije iz obnovljivih virov

1. Vsaka država članica zagotovi, da je delež energije iz obnovljivih virov, izračunan v skladu s členi 5 do 11, v končni bruto porabi energije v letu 2020 najmanj enak njenemu nacionalnemu splošnemu cilju za delež energije iz obnovljivih virov v tem letu, določenemu v tretjem stolpcu razpredelnice v delu A Priloge I. Takšni obvezni nacionalni splošni cilji so skladni s ciljem najmanj 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije Skupnosti leta 2020. Države članice širijo in spodbujajo energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo, da bodo lažje dosegle navedene cilje iz tega člena.

ê 2015/1513 čl. 2.2(a)

Zaradi izpolnitve ciljev iz prvega pododstavka tega odstavka največji skupni prispevek iz biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ne presega količine energije, ki ustreza največjemu prispevku iz odstavka 4(d).

ê 2009/28/ES

2. Države članice uvedejo učinkovito oblikovane ukrepe, da bi zagotovile, da je delež energije iz obnovljivih virov enak ali večji od deleža iz okvirne usmeritve iz dela B Priloge I.

3. Da bodo države članice dosegle cilje iz odstavkov 1 in 2 tega člena, lahko med drugim uporabijo naslednje ukrepe:

(a) programe podpore;

(b) ukrepe sodelovanja med različnimi državami članicami in s tretjimi državami, da bi dosegle svoje nacionalne splošne cilje v skladu s členi 5 do 11.

Brez poseganja v člena 87 in 88 Pogodbe imajo države članice v skladu s členi 5 do 11 pravico odločiti, v kakšni meri bodo podpirale energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v drugih državah članicah.

4. Vsaka država članica zagotovi, da je delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2020 najmanj enak 10 % končne porabe energije v prometu v tej državi članici.

Za namene tega odstavka se uporabljajo naslednje določbe:

ê 2015/1513 čl. 2.2(b)

(a) pri izračunu imenovalca, namreč skupne porabe energije v prometu za namene prvega pododstavka, se upoštevajo samo motorni bencin, dizelsko gorivo in biogoriva, porabljeni v cestnem in železniškem prometu, in električna energija, vključno z električno energijo, porabljeno za proizvodnjo obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu;

ê 2009/28/ES

è1 2015/1513 čl. 2.2(b)

(b) pri izračunu števca, namreč porabe energije iz obnovljivih virov v prometu za namene prvega pododstavka, se upoštevajo vse vrste energije iz obnovljivih virov, porabljene v vseh vrstah prevoza; è1 Ta točka ne posega v točko (d) tega odstavka in člen 17(1)(a); ç

ê 2015/1513 čl. 2.2(b)

(c) države članice se lahko odločijo, da bodo pri izračunu prispevka električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov in porabljene v vseh vrstah električnih vozil ter za proizvodnjo obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, za namene točk (a) in (b) uporabile povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji ali delež električne energije iz obnovljivih virov energije v svoji državi, izmerjen dve leti pred zadevnim letom. Poleg tega pri izračunu porabe električne energije iz obnovljivih virov energije v električnem železniškem prometu ta poraba šteje za 2,5-kratno energijsko vsebnost dovedene električne energije iz obnovljivih virov energije. Pri izračunu porabe električne energije iz obnovljivih virov energije v električnih cestnih vozilih iz točke (b) ta poraba šteje za 5-kratno energijsko vsebnost dovedene električne energije iz obnovljivih virov energije;

ê 2015/1513 čl. 2.2(b)

(d) pri izračunu biogoriv v števcu delež energije iz biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic ter iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene, ne presega 7 % končne porabe energije v prometu v državah članicah leta 2020.

Biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v Prilogi IX, ne štejejo v mejno vrednost iz prvega pododstavka te točke.

Države članice lahko določijo, da v mejno vrednost iz prvega pododstavka te točke ne šteje delež energije iz biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se na kmetijskih zemljiščih pridelujejo kot glavne poljščine predvsem za energetske namene in ki niso žitarice in druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja in oljnice, in sicer pod pogojem, da:

(i) se je v skladu s členom 18 preverilo izpolnjevanje trajnostnih meril iz člena 17(2) do (5) in

(ii) da so bile te poljščine pridelane na zemljiščih, ki spadajo v točko 8 dela C Priloge V in je pri izračunu emisij toplogrednih plinov upoštevana ustrezna dodatna vrednost „eB“ iz točke 7 dela C Priloge V, da se dokaže skladnost s členom 17(2);

(e) vsaka država članica si prizadeva uresničiti cilj, da se na njenem ozemlju potroši minimalna raven biogoriv iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX. Vsaka država članica v ta namen določi nacionalni cilj, ki si ga prizadeva uresničiti do 6. aprila 2017. Referenčna vrednost za ta cilj je 0,5 odstotne točke v energijski vsebnosti deleža energije iz obnovljivih virov v vseh oblikah prometa v letu 2020 iz prvega pododstavka, ki se doseže z biogorivi, proizvedenimi iz surovin, in drugimi gorivi iz dela A Priloge IX. Poleg tega v nacionalni cilj lahko štejejo biogoriva iz surovin, ki niso uvrščene na seznam iz Priloge IX in so jih pristojni nacionalni organi opredelili kot odpadke, ostanke, neživilsko celulozo ali lesno celulozo in so se uporabljale v obstoječih obratih pred sprejetjem Direktive (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta 45 .

Države članice lahko določijo nacionalni cilj, nižji od referenčne vrednosti 0,5 odstotne točke, iz enega ali več naslednjih razlogov:

(i) objektivnih dejavnikov, kot so omejena zmožnost trajnostne proizvodnje biogoriv iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX, ali omejena razpoložljivost stroškovno učinkovitih biogoriv na trgu;

(ii) posebnih tehničnih ali podnebnih značilnosti nacionalnega trga goriv, namenjenih uporabi v prometu, kot sta sestava in stanje cestnega voznega parka, ali

(iii) nacionalnih politik, v skladu s katerimi se dodeljujejo ustrezna finančna sredstva za spodbujanje energetske učinkovitosti in uporabe električne energije iz obnovljivih virov energije v prometu.

Pri določanju nacionalnih ciljev države članice zagotovijo razpoložljive informacije o količinah biogoriv, porabljenih iz surovin in drugih goriv, navedenih v delu A Priloge IX.

Pri določanju politik za spodbujanje proizvodnje biogoriv iz surovin, navedenih v Prilogi IX, države članice upoštevajo hierarhijo odpadkov, kot je vzpostavljena v členu 4 Direktive 2008/98/ES, vključno z določbami o upoštevanju življenjskega cikla pri splošnih vplivih nastajanja različnih tokov odpadkov in ravnanja z njimi.

Komisija v skladu s členom 24 te direktive objavi:

–nacionalne cilje držav članic,

–kadar so na voljo, načrte držav članic za uresničevanje nacionalnih ciljev,

–kadar je ustrezno, razloge za odstopanje nacionalnih ciljev držav članic od referenčne vrednosti, ki je bila uradno sporočena v skladu s členom 4(2) Direktive (EU) 2015/1513, in

–zbirno poročilo o dosežkih držav članic pri uresničevanju njihovih nacionalnih ciljev;

(f) za biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v Prilogi IX, za namene uresničevanja cilja iz prvega pododstavka velja, da imajo dvakratno vrednost njihove energijske vsebnosti.

ê 2015/1513 čl. 2.2(c)

Komisija do 31. decembra 2017 po potrebi predstavi predlog, ki pod določenimi pogoji dovoljuje, da se upošteva vsa električna energija iz obnovljivih virov za pogon vseh vrst električnih vozil in proizvodnjo obnovljivih tekočih in plinastih goriv nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu.

ê 2009/28/ES

Komisija po potrebi do 31. decembra 2011 predstavi tudi predlog o metodologiji za izračun prispevka vodika, proizvedenega iz obnovljivih virov, k celotni mešanici goriv.

ê 2015/1513 čl. 2.2(d)

5. Da bi čim bolj zmanjšale tveganje večkratnega prevzema posameznih pošiljk v Uniji, si države članice in Komisija prizadevajo okrepiti sodelovanje med nacionalnimi sistemi ter med nacionalnimi sistemi in prostovoljnimi sistemi, vzpostavljenimi v skladu s členom 18, med drugim tudi z izmenjavo podatkov, kadar je to ustrezno. Da bi preprečile namerno spremembo ali odlaganje materialov, da bi ti spadali v Prilogo IX, države članice spodbujajo razvoj in uporabo sistemov sledenja surovin in biogoriv, ki se pridelujejo iz njih, vzdolž celotne vrednostne verige. Države članice zagotovijo, da se po odkritju goljufije sprejmejo ustrezni ukrepi. Države članice o sprejetih ukrepih poročajo do 31. decembra 2017 in nato vsaki dve leti, če v svojih poročilih o napredku pri spodbujanju in uporabi energije iz obnovljivih virov, pripravljenih v skladu s členom 22(1)(d), niso predložile enakovrednih informacij o zanesljivosti in zaščiti pred goljufijami.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 25a sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz dela A Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo. Komisija sprejme ločen delegirani akt za vsako surovino, ki se doda na seznam iz dela A Priloge IX. Vsak delegirani akt temelji na analizi najnovejšega znanstvenega in tehničnega napredka ob ustreznem upoštevanju načel hierarhije ravnanja z odpadki, kot je vzpostavljena v Direktivi 2008/98/ES, in utemeljuje zaključek, da zadevna surovina ne ustvarja dodatne potrebe po zemljiščih oziroma ne povzroča večjih izkrivljajočih učinkov na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke, da zagotavlja pomembne prihranke emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi in da ne utegne imeti negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost.

ò novo

Člen 3
Zavezujoč skupni cilj Unije za leto 2030

1. Države članice skupaj zagotovijo, da delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030 znaša najmanj 27 %.

2. Prispevki posameznih držav članic k temu splošnemu cilju za leto 2030 se določijo in sporočijo Komisiji v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členi 3 do 5 in členi 9 do 11 Uredbe [Upravljanje].

3. Od 1. januarja 2021 dalje delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije posamezne države članice ni nižji od deleža, prikazanega v tretjem stolpcu razpredelnice v delu A Priloge I. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja tega izhodišča.

4. Komisija podpira visok cilj držav članic z zagotovitvijo okvira, ki vključuje okrepljeno uporabo sredstev Unije, predvsem finančnih instrumenov, da se omogoči zlasti znižanje stroškov kapitala za projekte na področju energije iz obnovljivih virov.

5. Če Komisija v okviru ocene celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členom 25 Uredbe [Upravljanje] ugotovi, da začrtan potek Unije skupno ni dosežen ali da ni upoštevano izhodišče iz odstavka 3, se uporabi člen 27(4) navedene uredbe.

Člen 4
Finančna podpora za električno energijo iz obnovljivih virov

1. Da bi dosegle cilj Unije, določen v členu 3(1), lahko države članice v skladu s pravili o državni pomoči uporabijo programe podpore. Programi podpore za električno energijo iz obnovljivih virov se pripravijo tako, da se prepreči nepotrebno izkrivljanje trgov električne energije in zagotovi, da proizvajalci upoštevajo ponudbo električne energije in povpraševanje po njej ter morebitne omejitve omrežja.

2. Podpora za električno energijo iz obnovljivih virov je zasnovana za vključitev električne energije iz obnovljivih virov na trg električne energije in zagotovitev, da se proizvajalci energije iz obnovljivih virov odzivajo na cenovne signale trga in čim bolj povečajo svoje tržne prihodke.

3. Države članice zagotovijo, da se podpora za električno energijo iz obnovljivih virov dodeli na odprt, pregleden, konkurenčen, nediskriminatoren in stroškovno učinkovit način.

4. Države članice ocenijo učinkovitost svoje podpore za električno energijo iz obnovljivih virov najmanj vsaka štiri leta. Odločitve o nadaljevanju ali podaljšanju podpore in zasnovi nove podpore temeljijo na rezultatih ocenjevanj.

Člen 5
Odprtje programov podpore za električno energijo iz obnovljivih virov

1. Države članice v skladu s pogoji iz tega člena dajo na voljo podporo za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, proizvajalcem s sedežem v drugih državah članicah.

2. Države članice zagotovijo, da je obratom v drugih državah članicah vsako leto v obdobju med letoma 2021 in 2025 oziroma vsako leto v obdobju med letoma 2026 in 2030 na voljo podpora za najmanj 10 % oziroma 15 % na novo podprtih zmogljivosti.

3. Programi podpore se lahko odprejo za čezmejno udeležbo, med drugim prek odprtih razpisov, skupnih razpisov, odprtih sistemov certifikatov ali skupnih programov podpore. Za prištevanje električne energije iz obnovljivih virov, podprte v okviru odprtih razpisov, skupnih razpisov ali odprtih sistemov certifikatov, k prispevkom posameznih držav članic velja sporazum o sodelovanju, ki določa pravila za čezmejno izplačevanje sredstev in sledi načelu, da je treba energijo prišteti državi članici, ki financira obrat.

4. Komisija do leta 2025 oceni koristi določb iz tega člena za stroškovno učinkovito uvajanje električne energije iz obnovljivih virov v Uniji. Na podlagi te ocene lahko Komisija predlaga povišanje odstotnih vrednosti iz odstavka 2.

Člen 6
Stabilnost finančne podpore

Brez poseganja v prilagoditve, potrebne za upoštevanje pravil o državni pomoči, države članice zagotovijo, da se raven podpore za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in pogoji v zvezi s podporo ne revidirajo na način, ki bi negativno vplival na pravice, podeljene v povezavi s tem, in na gospodarnost podprtih projektov.

ê 2009/28/ES

Člen 4

Nacionalni akcijski načrti za obnovljivo energijo

1. Vsaka država članica sprejme nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo. V nacionalnih akcijskih načrtih za obnovljivo energijo so določeni nacionalni cilji držav članic za deleže energije iz obnovljivih virov, porabljene v prometu, elektroenergetiki ter za ogrevanje in hlajenje v letu 2020, pri čemer se upoštevajo učinki drugih ukrepov politik v zvezi energetsko učinkovitostjo na končno porabo energije, ter ustrezni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za dosego teh nacionalnih splošnih ciljev, vključno s sodelovanjem lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov, predvidenimi statističnimi prenosi ali skupnimi projekti, nacionalnimi politikami za razvoj obstoječih virov biomase in mobilizacijo novih virov biomase za različne načine uporabe ter ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da se izpolnijo zahteve iz členov 13 do 19.

Komisija do 30. junija 2009 sprejme model nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo. Ta model zajema minimalne zahteve iz Priloge VI. Države članice svoje nacionalne akcijske načrte za obnovljivo energijo oblikujejo na podlagi tega modela.

2. Države članice o svojih nacionalnih akcijskih načrtih za obnovljivo energijo obvestijo Komisijo najpozneje do 30. junija 2010.

3. Države članice šest mesecev pred rokom za oddajo nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo objavijo in Komisiji pošljejo napoved z naslednjimi podatki:

(a) ocenjeni presežek pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov v primerjavi z okvirno usmeritvijo, ki bi se lahko prenesel v druge države članice v skladu s členi 6 do 11, ter oceno možnosti za skupne projekte, in sicer do leta 2020; in

(b) ocenjeno povpraševanje po energiji iz obnovljivih virov, ki mu ne bo zadoščeno z domačo proizvodnjo, in sicer do leta 2020.

Pri tem se lahko navedejo tudi informacije v zvezi s stroški in koristmi ter financiranjem. Napoved se posodobi v poročilih držav članic, kot je določeno v členu 22(1)(l) in (m).

4. Država članica, katere delež energije iz obnovljivih virov je bil v predhodnem dvoletnem obdobju iz dela B Priloge I manjši od okvirne usmeritve, Komisiji do 30. junija naslednjega leta predloži spremenjen nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo, v katerem določi ustrezne in sorazmerne ukrepe, da se v razumnem roku doseže okvirna usmeritev iz dela B Priloge I.

Če država članica svoje okvirne usmeritve ni dosegla v omejenem obsegu, lahko Komisija ob upoštevanju že sprejetih in prihodnjih ukrepov držav članic sprejme odločitev, s katero državo članico oprosti obveznosti predložitve spremenjenega nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo.

5. Komisija oceni nacionalne akcijske načrte za obnovljivo energijo, zlasti ustreznost načrtovanih ukrepov držav članic v skladu s členom 3(2). Komisija se lahko na nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo ali spremenjeni nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo odzove s priporočilom.

6. Komisija Evropskemu parlamentu posreduje nacionalne akcijske načrte za obnovljivo energijo in napovedi, in sicer v obliki, kot je bila objavljena v platformi za preglednost iz člena 24(2), ter vsa priporočila iz odstavka 5 tega člena.

ê 2009/28/ES

ð novo

Člen 57

Izračun deleža energije iz obnovljivih virov

1. Končna b Bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov v vsaki državi članici se izračuna kot vsota:

(a) končne bruto končne porabe električne energije iz obnovljivih virov;

(b) končne bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter

(c) končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometu.

Plin, električna energija in vodik iz obnovljivih virov energije se za izračun deleža končne bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov pod točko (a), (b) ali (c) prvega pododstavka upoštevajo samo enkrat.

Ob upoštevanju drugega pododstavka člena 17 26(1) se pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï, ki ne izpolnjujejo trajnostnih meril ð in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ï iz člena 2617(2) do (6) (7), ne upoštevajo.

ò novo

Pri izračunu bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov določene države članice, prispevek pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ter biomasnih goriv, porabljenih v prometu, če so proizvedena iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ne znaša več kot 7 % končne porabe energije v cestnem in železniškem prometu v navedeni državi članici. Ta zgornja meja se v skladu z začrtanim potekom iz dela A Priloge X zniža na 3,8 % do leta 2030. Države članice lahko določijo nižjo zgornjo mejo in lahko razlikujejo med različnimi vrstami pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, na primer z določitvijo nižje zgornje meje za prispevek pogonskih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot so oljnice, ob upoštevanju posredne spremembe rabe zemljišč.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

2. Kadar država članica meni, da leta 2020 zaradi višje sile ne bo mogla doseči svojega deleža energije iz obnovljivih virov v končni bruto porabi energije, določenega v tretjem stolpcu razpredelnice iz Priloge I, o tem čim prej obvesti Komisijo. V primeru, da Komisija odloči, da je dokazana višja sila, določi, kako se za državo članico prilagodi končna bruto poraba energije iz obnovljivih virov za leto 2020.

32. Za namene odstavka 1(a) se končna bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov izračuna kot količina električne energije, proizvedene v državi članici iz obnovljivih virov energije, pri čemer jeð vključena proizvodnja električne energije pri samoporabnikih in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov ï, pri čemer ni pavključena proizvodnja električne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki se najprej prečrpa navzgor.

V obratih z več gorivina več goriv, ki uporabljajo obnovljive in konvencionalne vire, se upošteva samo del električne energije, proizveden iz obnovljivih virov energije. Za namene tega izračuna se izračuna prispevek vsakega vira energije na podlagi energijske vsebnosti.

Električna energija, proizvedena v hidroelektrarnah in vetrnih elektrarnah, se upošteva v skladu z normalizacijskimi pravili iz Priloge II.

43. Za namene odstavka 1(b) se končna bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje izračuna kot količina energije za ogrevanje in hlajenje na daljavo, proizvedene v državah članicah iz obnovljivih virov, vključno s porabo druge energije iz obnovljivih virov v industriji, gospodinjstvih, storitvenem sektorju, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za namene ogrevanja, hlajenja in predelave.

V obratih s kombiniranim gorivomna več goriv, v kateri seki uporabljajo obnovljivie in konvencionalnie virie, se upošteva samo del energijae za ogrevanje in hlajenje, proizvedena iz obnovljivih virov energije. Za namene tega izračuna se izračuna prispevek vsakega vira energije na podlagi energijske vsebnosti.

Aerotermalna, geotermalna in hidrotermalanatToplotatoplotna energija ð okolice ï, pridobljena s toplotnimi črpalkami, se upošteva za namene odstavka 1(b), v kolikorče končna proizvedena energija znatno presega primarni vnos energije, potreben za delovanje toplotneih črpalke. Količina toplote, ki se za namene te direktive šteje kot obnovljiva energija iz obnovljivih virov, se izračuna v skladu z metodologijo iz Priloge VII.

Toplota na energija, ki jo proizvedejo pasivni energetski sistemi, pri katerih se nižja poraba energije doseže pasivno z izkoriščanjem konstrukcije zgradbe ali toplote, proizvedene z energijo iz neobnovljivih virov, se za namene odstavka 1(b) tega člena ne upošteva.

ò novo

4. Za namene odstavka 1(c) se uporabljajo naslednje določbe:

(a) bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov v prometu se izračuna kot vsota vseh pogonskih biogoriv, biomasnih goriv ter tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, porabljenih v prometnem sektorju. Vendar se tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, ki so proizvedena iz električne energije iz obnovljivih virov, v izračun v skladu z odstavkom 1(a) vključijo samo pri izračunu količine električne energije, proizvedene v določeni državi članici iz obnovljivih virov energije;

(b) pri izračunu bruto končne porabe energije v prometu se uporabljajo vrednosti energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, kot so določene v Prilogi III. Za določitev energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki niso vključena v Prilogi III, države članice uporabijo ustrezne standarde ESO za določanje kurilnih vrednosti goriv. Če v ta namen ni bil sprejet noben standard ESO, se uporabijo ustrezni standardi ISO.

5. Da bi čim bolj zmanjšale tveganje večkratnega prevzema posameznih pošiljk v Uniji, države članice in Komisija okrepijo sodelovanje med nacionalnimi sistemi ter med nacionalnimi sistemi in prostovoljnimi sistemi, vzpostavljenimi v skladu s členom 27, med drugim tudi z izmenjavo podatkov, kadar je to ustrezno.

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo. Vsak delegirani akt temelji na analizi najnovejšega znanstvenega in tehničnega napredka, ki ustrezno upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, kot je vzpostavljena v Direktivi 2008/98/ES, v skladu s trajnostnimi merili Unije, utemeljuje zaključek, da zadevna surovina ne ustvarja dodatne potrebe po zemljiščih ter spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, hkrati pa preprečuje znatne izkrivljajoče učinke na trgih za (stranske) proizvode, odpadke ali ostanke, zagotavlja znatne prihranke emisij toplogrednih plinov v primerjavi s fosilnimi gorivi in ne ustvarja tveganja negativnih posledic za okolje in biotsko raznovrstnost.

Komisija v skladu z načeli iz tega odstavka vsaki dve leti ovrednoti seznam surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine. Prvo ovrednotenje se izvede najpozneje šest mesecev po [datumu začetka veljavnosti te direktive]. Komisija po potrebi sprejme delegirane akte za spremembo seznama surovin iz delov A in B Priloge IX, in sicer da se na seznam dodajo surovine, ne pa tudi, da se črtajo.

ê 2015/1513 čl. 2.3 (prilagojeno)

56. Na KomisijoKomisija se preneseje pooblastilopooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 25a 32 v zvezi s prilagoditvijo energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, iz Priloge III znanstvenemu in tehničnemu napredku.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

67. Delež energije iz obnovljivih virov je končna bruto končna poraba energije iz obnovljivih virov, deljena s končno z bruto končno porabo energije iz vseh virov energije, izražena v odstotkih.

Za namene prvega pododstavka se vsota iz odstavka 1 prilagodi v skladu s členi 6, 8, 10 in 11 8, 10, 12 in 13.

Pri izračunu končne bruto končne porabe energije države članice za namene ocenjevanjae njenega izpolnjevanja njenih ciljev in okvirnega začrtanega poteka usmeritve iz te direktive se šteje, da količina energije, porabljene v letalstvupri končni bruto porabi energije te države članice v letalstvu, kot delež končne bruto končne porabe energije navedene države članice, upoštevaznaša največ 6,18 %. Za Ciper in Malto se šteje, da količinadelež energije, porabljene v letalstvu, kot delež končne bruto končne porabe energije navedenih držav članic, upoštevaznaša največ 4,12 %.

78. Metodologija in opredelitve, uporabljene pri izračunu deleža energije iz obnovljivih virov, so metodologija in opredelitve iz Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike 46 .

Države članice zagotovijo skladnost statističnih podatkovinformacij, uporabljenih pri izračunu tehnavedenih sektorskih in skupnih deležev, ter statističnih podatkovinformacij, ki jih posredujejo Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 1099/2008.

Člen 68

Statistični prenosi med državami članicami

ê 2015/1513 čl. 2.4 (prilagojeno)

ð novo

1. Države članice lahko sklenejo dogovore o statističnih prenosih določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo in uredijo vse potrebno zanje. Prenesena količina se:

(a) odšteje od količine energije iz obnovljivih virov, ki se ð za namene te direktive ï upošteva pri oceni ,ali država članica, ki izvaja prenos, izpolnjuje ð deleža energije iz obnovljivih virov ï države članice, ki izvaja prenos zahteve iz člena 3(1), (2) in (4), ter

(b) doda količini energije iz obnovljivih virov, ki se ð za namene te direktive ï upošteva pri oceni ali država članica, ki sprejema prenos, izpolnjuje ð deleža energije iz obnovljivih virov ï države članice, ki sprejema prenos zahteve iz člena 3(1), (2) in (4).

2. Ureditve Dogovori iz odstavka 1 tega člena v zvezi s členom 3(1), (2) in (4) lahko trajajo eno leto ali več let. Komisija je o njih obveščena najpozneje v treh ð 12 ï mesecih po koncu vsakega leta, v katerem veljajo. Informacije, poslane Komisiji, vključujejo količino in ceno zadevne energije.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

3. Prenosi začnejo veljati šele, ko vse države članice, vključene v prenos, o tem obvestijo Komisijo.

Člen 79

Skupni projekti držav članic

1. Dve ali več držav članic lahko sodeluje pri vseh vrstah skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje inali hlajenje iz obnovljivih virov. Pri tem lahko sodelujejo zasebni upravljavcioperaterji.

2. Države članice uradno obvestijo Komisijo o deležu ali količini električne energije ter energije za ogrevanje inali hlajenje iz obnovljivih virov, proizvedene na njihovem ozemlju v okviru določenega skupnega projekta, ki se je začel izvajati po 25. junijjuniju 2009, ali proizvedene v obratu s povečano zmogljivostjo, ki je bil obnovljen po navedenem datumu, kar se šteje kot del nacionalnega splošnegaskupnega cilja ð deleža energije iz obnovljivih virov ï druge države članice , da bi se ocenilo, v kolikšni meri so izpolnjene zahteve glede ciljev iz za namene te direktive.

3. Uradno obvestilo iz odstavka 2 vsebuje:

(a) opis predlaganega obrata ali podatke o obnovljenem obratu;

(b) podatke o deležu ali količini električne energije ali energije za ogrevanje oziromaali hlajenje, ki jo proizvede obrat in ki se šteje kot del nacionalnega splošnegaskupnega cilja ð deleža energije iz obnovljivih virov ï druge države članice;

(c) podatke o državi članici, za katero se izda obvestilo; in

(d) podatke o obdobju, izraženem v celih koledarskih letih, v katerem se električna energija terali energija za ogrevanje oziromaali hlajenje iz obnovljivih virov, ki jo proizvede obrat, šteje zakot del nacionalnega splošnegaskupnega cilja ð deleža energije iz obnovljivih virov ï druge države članice.

4. Obdobje iz točke (d) odstavka 3 ne traja dlje kot do leta 2020. Skupni projekt se lahko še naprej izvaja tudi po letu 2020 ð 2030 ï .

5. Uradno obvestilo, ki se izda v skladu s tem členom, se spremeni ali prekliče samo s soglasjem države članice, ki ga je izdala, ter države članice, opredeljene v skladu s točko (c) odstavka 3z odstavkom 3(c).

Člen 810

Učinki skupnih projektov držav članic

1. Država članica, ki je izdala obvestilo v skladu s členom 79, v treh mesecih po koncu vsakega leta iz obdobja, določenega v skladu s točko (d) členačlenom 7 9(3)(d), izda uradno obvestilo, v katerem navede:

(a) skupno količino električne energije ali energije za ogrevanje inali hlajenje, ki jo je obrat, na katerega se je nanašalo uradno obvestilo iz člena 7 9, v zadevnem letu proizvedel iz obnovljivih virov; in

(b) količino električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje, ki jo je obrat v zadevnem letu proizvedel iz obnovljivih virov in se v skladu z uradnim obvestilom šteje kot del nacionalnega splošnega skupnega cilja ð deleža energije iz obnovljivih virov ï druge države članice.

2. Država članica pošlje uradno obvestilo Komisiji in državi članici, za katero je bilo obvestilo izdano , in Komisiji.

3. Da bi se ocenilo izpolnjevanje zahteve o nacionalnih splošnih ciljih iz te direktive, Za namene te direktive se količina električne energije ali energije za ogrevanje inali hlajenje, ki je bila proizvedenapridobljena iz obnovljivih virov ter v zvezi s katero so bili sporočeni podatki v skladu z odstavkom 1(b):

(a) odšteje od količine električne energije ali energije za ogrevanje oziromaali hlajenje, pridobljene iz obnovljivih virov, ki se upošteva pri oceni o tem, ali država članica, ki je izdala uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1, izpolnjuje zahteve ð deleža energije iz obnovljivih virov ï države članice, ki je izdala uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1; in

(b) doda količini električne energije ali energije za ogrevanje oziromaali hlajenje, pridobljene iz obnovljivih virov, ki se upošteva pri oceni , ali država članica, ki je prejela uradno obvestilo v skladu z odstavkom 2, izpolnjuje zahteve ð deleža energije iz obnovljivih virov ï države članice, ki je prejela uradno obvestilo v skladu z odstavkom 2.

Člen 911

Skupni projekti držav članic in tretjih držav

1. Ena ali več držav članic lahko sodeluje z eno ali več tretjih držav pri vseh vrstah skupnih projektov v zvezi s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Pri tem lahko sodelujejo zasebni upravljavcioperaterji.

2. Električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov v tretjih državah, se za namene ocene izpolnjevanja zahtev te direktive glede doseganja nacionalnih splošnih ciljev ð deležev energije iz obnovljivih virov držav članic ï upošteva le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) električna energija je porabljena v Skupnosti Ö Uniji. To Õ , kar se šteje za izpolnjeno, kadar:

(i) so vsi pristojni upravljavci prenosnih omrežijoperaterji prenosnih sistemov v državi izvora, namembni državi oziroma po potrebi v vsaki tranzitni tretji državi dodeljeni zmogljivosti povezovalnega daljnovoda dokončno dodelili količino električne energije, ki je enakovredna upoštevani električni energiji;

(ii) je upravljavec prenosnih omrežijoperater prenosnega sistema, ki upravlja povezovalni daljnovod na strani Skupnosti Ö Unije Õ, v bilanco dokončno vnesel količino električne energije, ki je enakovredna upoštevani električni energiji; ter

(iii) se dodeljena zmogljivost in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v obratu iz točke (b) odstavka 2(b) nanašata na isto obdobje;

(b) električno energijo v okviru skupnega projekta iz odstavka 1 proizvaja novozgrajen obrat, ki je začel delovati po 25. junijjuniju 2009, ali obrat s povečano zmogljivostjo, ki je bil obnovljen po navedenem datumu; ter

(c) za količino proizvedene in izvožene električne energije je bila iz programa podpore tretje države dodeljena samo investicijska pomoč obratu.

3. Države članice lahko Komisijo zaprosijo, da se za namene člena 57 upošteva električna energija iz obnovljivih virov, ki je bila proizvedena in porabljena v tretji državi za izgradnjo povezovalnih daljnovodov z zelo velikim časovnim zamikom med državo članico in tretjo državo, če so izpolnjeni naslednjimi pogoji:

(a) gradnja povezovalnega daljnovoda se je začela do 31. decembra ð 2026 ï 2016;

(b) povezovalni daljnovod ne more začeti obratovati do 31. decembra ð 2030 ï 2020;

(c) povezovalni daljnovod lahko začne obratovati do 31. decembra ð 2032 ï 2022;

(d) povezovalni daljnovod se bo po začetku obratovanja v skladu z odstavkom 2 uporabljal za izvoz električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v Skupnost Ö Unijo Õ;

(e) uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b) in (c) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Skupnost Ö Unijo Õ izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.

4. Komisiji se pošlje uradno obvestilo s podatki o deležu ali količini električne energije, proizvedene v obratu na ozemlju tretje države, ki se šteje zakot del nacionalnega splošnegaskupnega cilja ð deleža energije ï ene ali več držav članic , da bi se s tem ocenilo skladnost s členom 3 za namene ð te direktive ï. Če to zadeva več kot eno državo članico, se Komisiji pošlje razdelitev tega deleža ali te količine med države članice. Ta delež ali količina ne presega deleža ali količine, ki se dejansko izvaža v Skupnost Ö Unijo Õ in v njej porabi ter ustreza količini iz odstavka 2(a)(i) in (ii) tega člena ter izpolnjuje pogoje iz odstavka 2(a). Uradno obvestilo pošlje vsaka država članica, za katero se ta delež oziromaali količina električne energije šteje kot del nacionalnega splošnega cilja.

5. Uradno obvestilo iz odstavka 4 vsebuje:

(a) opis predlaganega obrata ali podatke o obnovljenem obratu;

(b) podatke o deležu ali količini električne energije, ki jo proizvede obrat in ki se šteje zakot del nacionalnega cilja ð deleža energije iz obnovljivih virov ï države članice, ob upoštevanju zahtev po zaupnosti podatkov, pa tudi ustrezno finančno ureditev;

(c) podatke o obdobju, izraženem v celih koledarskih letih, v katerem se električna energija šteje kot del nacionalnega splošnegaskupnega cilja ð deleža energije iz obnovljivih virov ï države članice; ter

(d) pisno potrditev glede točk (b) in (c) s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.

6. Obdobje iz točke (c) odstavka 5 ne traja dlje kot do leta 2020. Skupni projekt se lahko še naprej izvaja tudi po letu 2020 ð 2030 ï .

7. Uradno oObvestilo, ki se izda v skladu s tem členom, se lahko spremeni ali prekliče samo s soglasjem države članice, ki ga je izdala, in tretje države članice, ki je potrdila skupni projekt v skladu s točko (d) odstavka z odstavkom 5(d).

8. Države članice in Skupnost Ö Unija Õ spodbujajo ustrezna telesa Pogodbe o ustanovitviEnergetskie skupnosti, naj v skladu z navedeno pogodbo sprejmejo ukrepe, potrebne za to, da bodo pogodbenice lahko uporabljale določbe o sodelovanju med državami članicami iz te direktive.

Člen 1012

Učinki skupnih projektov držav članic in tretjih držav

1. Država članica, ki je izdala obvestilo v skladu s členom 9 11, v ð 12 ï treh mesecih po koncu vsakega leta iz obdobja, določenega s členom 9 11(5)(c), izda uradno obvestilo, v katerem navede:

(a) skupno količino električne energije, ki je bila v temnavedenem letu proizvedena iz obnovljivih virov energije v obratu, na katerega se je nanašalo obvestilo iz člena 9 11 ;

(b) količino električne energije, ki je bila v temnavedenem letu proizvedena iz obnovljivih virov energije v obratu in se šteje zakot del nacionalnega splošnegaskupnega cilja ð deleža energije iz obnovljivih virov  ï v skladu s pogoji iz obvestila iz člena 911; in

(c) dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz člena 9 11(2).

2. Država članica pošlje uradno obvestilo tretji državi, ki je potrdila projekt v skladu s členom 9 11(5)(d), in Komisiji.

3. Količina električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, za katero je bilo v skladu s točko (b) odstavka 1 z odstavkom 1(b) izdano obvestilo, se za namene ocenjevanja izpolnjevanja zahtev te direktive glede doseganja ð izračuna ï nacionalnih splošnih ciljev ð deležev energije iz obnovljivih virov iz te direktive ï doda upoštevani količini energije, proizvedenie iz obnovljivih virov, ki se upošteva pri ocenikadar se ocenjuje o tem, ali država članica, ki je izdala uradno obvestilo, izpolnjuje zahteve ð delež energije iz obnovljivih virov ï države članice, ki je izdala uradno obvestilo;

Člen 1113

Skupni programi podpore

1. Ne glede naBrez poseganja v obveznosti držav članic iz člena 3 5 se lahko dve ali več držav članic prostovoljno odloči, da bodo združile svoje nacionalne programe podpore oziroma jih deloma uskladile. V takšnih primerih se lahko določena količina energije iz obnovljivih virov, ki je bila proizvedena na ozemlju ene od udeleženih držav članic, šteje zakot del nacionalnega splošnega cilja ð deleža energije iz obnovljivih virov ï druge države članice udeleženke, če zadevna država članica:

(a) izvede statistični prenos določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo v skladu s členom 6 8, ali

(b) določi delitveni ključ, o katerem se dogovorijo udeležene države članice in po katerem se energija, proizvedena iz obnovljivih virov, razdeli med zadevne države članice. Komisijo je treba o takšnem ključu obvestiti najpozneje v treh mesecih po koncu prvega leta veljavnosti.

2. Vsaka država članica, ki je v skladu z odstavkom (1)(b) izdala obvestilo, v treh mesecih po koncu vsakega leta objavi uradno obvestilo s podatki o skupni količini električne energije ali energije za ogrevanje oziromaali hlajenje iz obnovljivih virov energije, ki je bila proizvedena v letu, za katerega velja delitveni ključ.

3. Količina električne energije ali energije za ogrevanje oziromaali hlajenje iz obnovljivih virov, za katero je bilo v skladu z odstavkom 2 izdano obvestilo, se zaradiza namene ocenjevanja izpolnjevanja zahtev te direktive glede doseganja ð izračuna ï nacionalnih splošnihskupnih ciljev ð deležev energije iz obnovljivih virov iz te direktive ï razdeli med zadevne države članice v skladu z delitvenim ključem iz obvestila.

Člen 1214

Povečanje zmogljivosti

Za namene člena 7 9(2) in člena 9 11(2)(b) se enote energije iz obnovljivih virov, ki se lahko obračunajo kot povečanje zmogljivosti obrata, obravnavajo, kot da bi jih proizvedel samostojen obrat, ki je začel obratovati v trenutku, ko je prišlo do povečane zmogljivosti.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

Člen 1315

Upravni postopki ter zakonski in podzakonski predpisi

1. Države članice zagotovijo, da seso vsi nacionalni predpisi v zvezi s postopki za izdajoe dovoljenj, certificiranja in licenciranja, ki se uporabljajo za obrate ter z njimi povezano infrastrukturo prenosnih in distribucijskih omrežijin za pripadajočo infrastrukturo prenosnega in distribucijskega omrežja za proizvodnjo električne energije, in energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov, ter postopek pretvorbe biomase v pogonska biogoriva ali druge energetske proizvode energente, sorazmerni in potrebni.

Države članice zlasti sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:

(a) so – ob upoštevanju razlik v upravni strukturi in organizaciji držav članic – pristojnosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih upravnih organov za postopke izdaje dovoljenj, certificiranja in licenciranja jasno usklajene in opredeljene, tudi na področju prostorskega načrtovanja, ter da so časovni načrti za sprejetje odločitev o vlogah za načrtovanje in gradnjo pregledni;

(b) so na ustrezni ravni vlagateljem na voljo vsestranske informacije o obravnavi vlog za izdajo dovoljenja za obrate z obnovljivo energijo ter njihovo certificiranje in licenciranje;

(a) (c) se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni;

(b) (d) so pravila, ki urejajo izdajo dovoljenj, certificiranje in licenciranje, objektivna, pregledna, sorazmerna, da ne diskriminirajo med prosilcivložniki ter da v celoti upoštevajo posebnosti posameznih tehnologij obnovljive energije;

(c) (e) so upravni stroški, ki jih plačajo potrošnikiodjemalci, načrtovalci, arhitekti, gradbeniki ter inštalaterji in dobavitelji naprav in sistemov, pregledni in odvisni od stroškov; in da

(d) (f) se za manjše projekte in decentralizirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov po potrebi uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, tudi zgolj z obvestilom, če to omogoča veljavni regulativni okvir.

2. Države članice jasno opredelijo vse tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati naprave in sistemi za obnovljivo energijo, da bi bili upravičeni do podpore iz programov podpor. Če obstajajo evropski standardi, vključno z znaki za okolje, energetskimi znaki energijskimi nalepkami in drugimi tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih vzpostavijo evropski organi za standardizacijo, se tehnične specifikacije opredelijo na podlagi tehnavedenih standardov. TeTakšne tehnične specifikacije ne predpisujejo, kdaj je treba naprave in sisteme certificirati, in ne bi smelie ovirati delovanja notranjega trga.

ò novo

3. Države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji zadostno predvidljivost načrtovane podpore za energijo iz obnovljivih virov. V ta namen države članice opredelijo in objavijo dolgoročni časovni načrt v zvezi s predvideno dodelitvijo podpore, ki zajema najmanj naslednja tri leta in za vsak program vključuje okvirni časovni razpored, zmogljivost, proračun, predviden za dodelitev, ter posvetovanje zainteresiranih strani o zasnovi podpore.

ê 2009/28/ES člen 13 (prilagojeno)

ð novo

43. Države članice priporočajo vsem akterjem, zlasti lokalnim in regionalnim upravnim organom, naj ð zagotovijo, da njihovi pristojni organi ï pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in obnavljanju ð mestne infrastrukture, ï industrijskih inali stanovanjskih območij ð in energetske infrastrukture, vključno z omrežji za električno energijo, energijo za ogrevanje in hlajenje, zemeljski plin ter alternativna goriva, ï zagotovijo, da bodo vgrajene naprave in sistemi za uporabo električne energije in energije za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov ter za daljinsko ogrevanje in hlajenje ð na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vključijo določbe za vključevanje in uvajanje energije iz obnovljivih virov ter uporabo neizogibne odpadne toplote ali odpadnega hladu ï. Države članice zlasti spodbujajo lokalne in regionalne upravne organe, da po potrebi vključijo ogrevanje in hlajenje z uporabo obnovljivih virov energije v načrtovanje mestne infrastrukture.

54. Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih uvedejo ustrezne ukrepe za povečanje deleža vseh vrst energije iz obnovljivih virov v gradbenem sektorju.

Države članice lahko pri sprejemanju takšnih ukrepov oziroma v okviru svojih regionalnih programov podpore upoštevajo nacionalne ukrepe zav zvezi s postopnoim povečanjem energetskeenergijske učinkovitostiter, soproizvodnjo ter, pasivnoimi zgradbami in zgradbami z majhno ali nično porabo energijein nizkoenergijsko zgradbo ter energetsko neodvisne zgradbe.

Države članice po potrebi v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih ali na kakršen koli način z enakovrednim učinkom najpozneje do 31. decembra 2014 zahtevajo, da se v novih zgradbah in obstoječih zgradbah, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, uporablja najmanj vsaj minimalna količina energije iz obnovljivih virovð , pri čemer se upoštevajo rezultati stroškovno optimalnih izračunov, opravljenih v skladu s členom 5(2) Direktive 2010/31/EU. ï Države članice dovolijo, da se tenavedene minimalne stopnje dosežejo tudi z uporabo obsežnegaznatnega deleža obnovljivih virov energijeza daljinsko ogrevanje in hlajenje.

Zahteve iz prvega pododstavka veljajo tudi za oborožene sile, vendar le do te mere, ko to ni v nasprotju z naravo in poglavitnim ciljem dejavnosti oboroženih sil ter z izjemo materialov, ki se uporabljajo izključno v vojaške namene.

65. Države članice zagotovijo, da bodo nove javne zgradbe ter obstoječe javne zgradbe, na katerih potekajo večja obnovitvena dela, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni od 1. januarja 2012 služilejo kot vzor na področju te direktive. Države članice lahko tudi določijodovolijo, da se te obveznosti izpolnjujejo z upoštevanjem standardov za nič-energijske zgradbe ali z zagotavljanjem, da tretje strankei na strehah javnih stavb ali stavb v mešani javno-zasebni lasti uporabljajo naprave, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov.

76. Države članice v svojih gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih predvidijo spodbude zajajo uporabo sistemov in naprav za ogrevanje in hlajenje z obnovljivo energijoenergijo iz obnovljivih virov, ki dosegajo znatno manjšo porabo energije. Države članice uporabijo energetske znake energijske nalepke ali znake za okolje ali druge ustrezne certifikate ali standarde, oblikovane na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti Ö Unije Õ, kadar ti obstajajo, kot podlago za spodbujanje tehtakšnih sistemov in naprav.

Države članice v primeru biomase predvidijo spodbude za tehnologije pretvorbe, ki dosegajo izkoristek pretvorbe najmanj 85 % za gospodinjske in komercialne namene uporabe in najmanj 70 % za industrijske namene uporabe.

Države članice v primeru toplotnih črpalk predvidijo spodbude za toplotne črpalke, ki izpolnjujejo minimalne zahteve za podelitev znaka za okolje, določene v Odločbi Komisije 2007/742/ES z dne 9. novembra 2007 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje električnim, plinskim ali plinskim absorpcijskim toplotnim črpalkam 47 .

Države članice v primeru sončne termalne energije spodbujajo potrjene naprave in sisteme, ki – če ti obstajajo – temeljijo na evropskih standardih, vključno z znaki za okolje, energetskimi oznakami in drugimi tehničnimi referenčnimi sistemi, ki jih vzpostavijo evropski organi za standardizacijo.

Države članice pri oceni izkoristka pretvorbe in učinkovitosti (razmerja med vhodno in izhodno energijo) sistemov in naprav za namene tega odstavka uporabijo postopke Skupnosti ali, če teh ni, mednarodne postopke, če ti obstajajo.

ò novo

8. Države članice izvedejo oceno svojih možnosti na področju obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje. Navedena ocena se vključi v drugo celovito oceno, ki jo je treba v skladu s členom 14(1) Direktive 2012/27/EU prvič predložiti do 31. decembra 2020, in v posodobitve celovitih ocen.

9. Države članice z namenom financiranja obnovljivih virov energije in olajšanja njihovega uvajanja odpravijo upravne ovire za dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije na ravni družb.

Člen 16
Organizacija in trajanje postopka izdaje dovoljenj

1. Države članice do 1. januarja 2021 vzpostavijo eno ali več enotnih upravnih kontaktnih točk, ki usklajujejo celoten postopek izdaje dovoljenj vložnikom za izgradnjo in obratovanje obratov ter z njimi povezane infrastrukture prenosnih in distribucijskih omrežij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

2. Enotna upravna kontaktna točka vložnika na pregleden način vodi skozi postopek oddaje vloge, zagotavlja vse potrebne informacije, po potrebi usklajuje in vključuje druge organe ter na koncu postopka sprejme pravno zavezujočo odločitev.

3. Enotna upravna kontaktna točka v sodelovanju z operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov objavi priročnik o postopkih za razvijalce projektov na področju energije iz obnovljivih virov, tudi za majhne projekte in projekte samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov.

4. Postopek izdaje dovoljenj iz odstavka 1 ni daljši od treh let, razen v primerih iz člena 16(5) in člena 17.

5. Države članice olajšajo nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, med drugim z zagotovitvijo poenostavljenega in hitrega postopka izdaje dovoljenj, ki po datumu, ko se zahteva za nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo predloži enotni upravni kontaktni točki, ne traja dlje kot eno leto.

Člen 17
Postopki preprostega obveščanja

1. Predstavitveni projekti in obrati z električno zmogljivostjo, manjšo od 50 kW, se lahko priključijo na omrežje po obvestitvi operaterja prenosnega sistema.

2. Nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo se dovoli po obvestitvi enotne upravne kontaktne točke, vzpostavljene v skladu s členom 16, če ni predvidenega znatnega negativnega okoljskega ali družbenega učinka. Enotna upravna kontaktna točka v šestih mesecih po prejetju obvestila odloči, če to zadostuje.

Če enotna upravna kontaktna točka odloči, da obvestilo zadostuje, se dovoljenje izda samodejno.

Če enotna upravna kontaktna točka odloči, da obvestilo ne zadostuje, je treba oddati vlogo za izdajo dovoljenja. V tem primeru se uporabijo roki iz člena 16(5).

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1418Informiranje in usposabljanje

1. Države članice zagotovijo, da so informacije o ukrepih podpore na voljo vsem ustreznim akterjem, kot so potrošnikiodjemalci, gradbeniki, inštalaterji, arhitekti in dobavitelji ogrevalnih, hladilnih in električnih naprav in sistemov ter vozil, ki lahko uporabljajo energijo iz obnovljivih virov.

2. Države članice zagotovijo, da bodisi dobavitelj naprav ali sistemov bodisi nacionalni pristojni organi dajo na voljo informacije o neto koristih, stroških ter energetski energijski učinkovitosti naprav in sistemov za uporabo energije za ogrevanje in hlajenje ogrevanja, hlajenja in ter električne energije iz obnovljivih virov.

3. Države članice zagotovijo, da bodo oziroma so sistemi certificiranja ali enakovredni sistemi kvalifikacij do 31. decembra 2012 na voljo inštalaterjem majhnih kotlov in peči na biomaso, solarnih fotovoltaičnih in solarnih termalnih sistemov, plitvih geotermalnih sistemov ter toplotnih črpalk. TiNavedeni sistemi lahko po potrebi upoštevajo sedanje sisteme in strukture , inter temeljijo na merilih, opredeljenih v Prilogi IV. Vsaka država članica priznava certifikate, ki jih podelijo druge države članice v skladu s temiz navedenimi merili.

4. Države članice objavijo informacije o sistemih certificiranja oziroma enakovrednih sistemih kvalifikacij iz odstavka 3. Objavijo lahko tudi seznam inštalaterjev, ki so kvalificirani oziroma certificirani v skladu z odstavkom 3.

5. Države članice zagotovijo, da so vsem zadevnim akterjem, zlasti načrtovalcem in arhitektom, na voljo smernice, tako da bodo lahko ustrezno upoštevali najboljšo kombinacijo obnovljivih virov energije, tehnologije z visokim izkoristkom ter daljinskega ogrevanja in hlajenja pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in prenovi industrijskih, ð poslovnih ï inali stanovanjskih območij.

6. Države članice ob sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi razvijejo primerne programe obveščanja, osveščanja, usmerjanja in/ali usposabljanja ter tako državljane obveščajo o koristih in praktičnih vidikih razvoja in uporabe energije iz obnovljivih virov.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1519

Potrdila o izvoru električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, proizvedenih iz obnovljivih virov energije

1. Da bi končnim odjemalcem dokazale, kolikšen je delež oziroma količina energije iz obnovljivih virov v naboru energetskihmešanici energijskih virov dobavitelja energije ð in energiji, dobavljeni odjemalcem v okviru pogodb, ki se tržijo s sklicevanjem na porabo energije iz obnovljivih virov ï, države članice v skladu s členom 3(6) Direktive 2003/54/ES zagotovijo, da se lahko izvor električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, zajamči v smislu te direktive v skladu z objektivnimi, jasnimi in nediskriminatornimi merili.

2. V ta namen države članice zagotovijo, da se na zahtevo proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov izda potrdilo o izvoru. Države članice lahko določijo, da se potrdila o izvoru izdajo ð za neobnovljive vire energije. ï na zahtevo proizvajalcev energije za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov. Za takšno ureditev ð Za izdajo potrdil o izvoru ï lahko velja obveznost minimalne zmogljivosti. Potrdilo o izvoru je standardne velikosti 1 MWh. Za vsako enoto proizvedene energije se izda največ eno potrdilo o izvoru.

Države članice zagotovijo, da se ista enota energije iz obnovljivih virov upošteva le enkrat.

Država članicaDržave članice lahko določi ð zagotovijo ï, da se proizvajalcu, ki mu je bilo podeljeno ki je prejel ð finančno podporo iz programa podpore ï potrdilo o izvoru za isto proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ne dodeli podpore ð ne izdajo potrdila o izvoru ï. ð Države članice izdajo takšna potrdila o izvoru in jih prek ponudbe na dražbi prenesejo na trg. Prihodki, zbrani na dražbi, se uporabijo za kritje stroškov podpore za obnovljive vire energije. ï

Potrdilo o izvoru ni povezano s spoštovanjemz upoštevanjem člena 3 s strani držav članic. Prenosi potrdil o izvoru, ločeno ali skupaj s fizičnim prenosom energije, ne vplivajo na odločitev držav članic, da uporabijo statistične prenose, skupne projekte ali skupne programe podpore za izpolnjevanje ciljev ali izračun končne bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov v skladu s členom 57.

3. Potrdilo o izvoru se lahko uporabi le v 12 mesecih od proizvodnje zadevne enote energije. Potrdilo o izvoru se razveljavi ob njegovi porabi.

ò novo

3. Za namene odstavka 1 potrdila o izvoru veljajo za koledarsko leto, v katerem se proizvede enota energije. Šest mesecev po koncu vsakega koledarskega leta države članice zagotovijo, da prenehajo veljati vsa potrdila o izvoru iz preteklega koledarskega leta, ki niso bila razveljavljena. Države članice upoštevajo potrdila o izvoru, ki so prenehala veljati, pri izračunu preostale mešanice energijskih virov.

4. Za namene razkritja iz odstavkov 8 in 13 države članice zagotovijo, da energetska podjetja razveljavijo potrdila o izvoru do 30. junija leta, ki sledi koledarskemu letu, za katerega so bila izdana potrdila o izvoru.

ê 2009/28/ES

ð novo

45. Države članice ali imenovani pristojni organi nadzorujejo izdajanje, prenos in razveljavitev tovrstnih potrdil o izvoru. Imenovani pristojni organi nimajo pristojnosti, ki bi se geografsko prekrivale, in so v odnosu do proizvodnih, trgovinskih in dobaviteljskih dejavnosti neodvisni.

56. Države članice ali imenovani pristojni organi vzpostavijo ustrezne mehanizme, s katerimi zagotovijo, da se potrdila o izvoru izdajo, prenesejo in razveljavijo elektronsko ter da so natančna, zanesljiva in zaščitena pred goljufijami. ð Države članice in imenovani pristojni organi zagotovijo, da so zahteve, ki jih narekujejo, v skladu s standardom CEN – EN 16325. ï

67. V potrdilu o izvoru morajo biti navedeni najmanj:

(a) vir energije, iz katerega je bila energija proizvedena, ter datum začetka in konca njene proizvodnje;

(b) ali se potrdilo o izvoru nanaša na

(i) električno energijo ali

ò novo

(ii) plin ali

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

(iiiii) ogrevanje in/ ali hlajenje;

(c) identiteta, lokacija, vrsta in zmogljivost obrata, v katerem je bila energija proizvedena;

(d) ali in v kolikšni meri je obrat prejemal podporo za naložbe, Ö in Õ ali in v kolikšni meri je imela enota energije kakršne koli druge koristi od nacionalnega programa podpore ter vrsta programa podpore;

(e) datum, ko je obrat začel obratovati;, in

(f) datum in država izdaje ter enotna identifikacijska številka.

ò novo

V potrdilih o izvoru, ki jih izdajo mali obrati, se lahko navedejo poenostavljene informacije.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

87. Če mora dobavitelj električne energije za namene člena 3(69) Direktive 2003/54/ES 2009/72/ES dokazati delež ali količino energije iz obnovljivih virov v svojem naboru energetskih virov svoji mešanici energijskih virov, lahko to stori z uporabo svojih potrdil o izvoru. ð Prav tako se potrdila o izvoru, pripravljena v skladu s členom 14(10) Direktive 2012/27/ES, uporabljajo za izpolnjevanje morebitnih zahtev po dokazovanju količine električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Države članice zagotovijo, da se v primeru uporabe potrdil o izvoru za prikaz porabe energije ali električne energije iz obnovljivih virov iz soproizvodnje z visokim izkoristkom v celoti upošteva izguba pri prenosu. ï

8. Količina energije iz obnovljivih virov, ki ustreza potrdilom o izvoru in jo upravljavec električne energije prenese na tretjo stranko, se odšteje od deleža energije iz obnovljivih virov v njegovem naboru energetskih virov za namene iz člena 3(6) Direktive 2003/54/ES.

9. Države članice priznavajo potrdila o izvoru, ki jih izda druga država članica, v skladu s to direktivo, izključno kot dokaz o podatkih iz odstavka 1 in odstavka 67(a) do (f). Država članica se lahko odloči, da potrdila o izvoru ne bo priznala le, če upravičeno dvomi o točnosti, zanesljivosti ali verodostojnosti tega potrdila. Država članica obvesti Komisijo o tovrstnitakšni zavrnitvi in jo utemelji.

10. Če Komisija ugotovi, da zavrnitev priznanja potrdila o izvoru ni utemeljena, lahko Komisija sprejme odločbosklep, s katerokaterim od zadevne države članice zahteva, da potrdilo prizna.

ò novo

11. Države članice ne priznavajo potrdil o izvoru, ki jih izda tretja država, razen če je Komisija z navedeno tretjo državo podpisala sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, izdanih v Uniji, in združljivega sistema potrdil o izvoru, vzpostavljenega v navedeni državi, v primeru neposrednega uvoza ali izvoza energije. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za izvrševanje teh sporazumov.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

1112. Država članica lahko v skladu z zakonodajo Skupnosti Ö Unije Õ uvede objektivna, pregledna in nediskriminatorna merila za uporabo potrdil o izvoru in pri tem upošteva obveznosti iz člena 3(69) Direktive 2003/54/ES 2009/72/ES.

1213. Če dobavitelji energije pri trženju energije iz obnovljivih virov ð ali soproizvodnje z visokim izkoristkom ï navajajo okoljske ali druge koristi energije iz obnovljivih virov ð ali soproizvodnje z visokim izkoristkom ï , lahko države članice od dobaviteljev energije zahtevajo , da dajo na voljo povzetek informacij ð uporabo potrdil o izvoru za razkritje ï o količini ali deležukoličine ali deleža energije iz obnovljivih virov ð ali soproizvodnje z visokim izkoristkom ï , ki izvira iz obratov ali povečane zmogljivosti, ki so začeli delovati 25. junij 2009.

ò novo

14. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za določitev pravil spremljanja delovanja sistema iz tega člena.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1620

Dostop do omrežij in njihovo delovanje

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za razvoj omrežne infrastrukture za prenos in distribucijo, inteligentnih omrežnih storitev, skladiščnih objektov in elektroenergetskega sistema, ki bodo omogočili varno delovanje elektroenergetskega sistema in njegovo prilagoditev nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno z medsebojnimi povezavami med državami članicami, pa tudi med državami članicami in tretjimi državami. Države članice prav tako sprejmejo ustrezne ukrepe za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za omrežno infrastrukturo ter usklajevanje odobritev omrežne infrastrukture z upravnimi postopki in postopki načrtovanja.

2. Ob upoštevanju zahtev glede ohranjanja zanesljivosti in varnosti omrežja in na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi:

(a) države članice zagotovijo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij na njihovem ozemlju zajamčijo prenos in distribucijo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov;

(b) države članice poleg tega zagotovijo bodisi prednostni ali zajamčeni dostop do omrežnega sistema električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov;

(c) države članice zagotovijo, da upravljavci prenosnih omrežij pri razpošiljanju energije iz obratov za proizvodnjo električne energije dajejo prednost obratom za proizvodnjo, ki uporabljajo obnovljive vire energije, če to omogoča varno delovanje nacionalnega elektroenergetskega sistema ter na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril. Države članice zagotovijo, da so sprejeti ustrezni operativni ukrepi, povezani z omrežjem in trgom, da bi v največji možni meri zmanjšali omejitev prenosa električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije. Če so zaradi zagotavljanja varnosti nacionalnega elektroenergetskega sistema in zanesljivosti oskrbe z energijo sprejeti ukrepi, ki bistveno zmanjšajo uporabo obnovljivih virov energije, države članice zagotovijo, da odgovorni upravljavci sistema o teh ukrepih poročajo pristojnemu regulativnemu organu ter navedejo, katere popravne ukrepe nameravajo sprejeti za preprečitev neprimernega zmanjšanja uporabe.

3. Države članice od upravljavcev prenosnih omrežij in upravljavcev distribucijskih omrežij zahtevajo, da vzpostavijo in objavijo standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov za tehnične adaptacije, kot so povezave v omrežje in ojačitve omrežja, izboljšano delovanje omrežja in nediskriminatorno izvajanje omrežnih kodeksov, ki so potrebne, da bi vključili nove proizvajalce, ki dovajajo električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, v povezano omrežje.

Ta pravila temeljijo na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih, ki zlasti upoštevajo vse stroške in koristi, povezane z vključitvijo teh proizvajalcev v omrežje, ter posebne okoliščine proizvajalcev v obrobnih regijah in regijah z nizko gostoto prebivalstva. V pravilih so lahko določane različne vrste vključevanja v omrežje.

4. Kadar je to ustrezno, lahko države članice zahtevajo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij v celoti ali deloma prevzamejo stroške iz odstavka 3. Države članice pregledujejo ter sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje okvirov in pravil za prevzemanje in delitev stroškov iz odstavka 3 do 30. junija 2011 in nato vsaki dve leti, da zagotovijo vključitev novih proizvajalcev v omrežje, kot je navedeno v navedenem odstavku.

5. Države članice zahtevajo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij vsakemu novemu proizvajalcu energije iz obnovljivih virov, ki se želi vključiti v omrežje, priskrbijo zahtevane celovite in potrebne informacije, med drugim:

(a) celovito in podrobno oceno stroškov, povezanih z vključitvijo v omrežje;

(b) razumen in točen časovni razpored za prejemanje in obdelavo vlog za vključitev v omrežje;

(c) razumen okvirni časovni razpored za vsak predlagan priklop na omrežje.

Države članice lahko proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se želijo vključiti v omrežje, dovolijo, da objavijo razpis za dela, povezana z vključevanjem v omrežje.

6. Delitev stroškov iz odstavka 3 se okrepi z mehanizmom, ki temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih ob upoštevanju koristi, ki jih imajo proizvajalci, ki so bili povezani v omrežje na začetku in pozneje, ter upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij od vključitve v omrežje.

7. Države članice zagotovijo, da zaračunavanje tarif za prenos in distribucijo ne diskriminira električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno zlasti električne energije iz obnovljivih virov energije, proizvedene v obrobnih regijah (npr. otoških regijah) in regijah z nizko gostoto prebivalstva. Države članice zagotovijo, da zaračunavanje pristojbin za prenos in distribucijo ne diskriminira plina iz obnovljivih virov energije.

8. Države članice zagotovijo, da so v tarifah, ki jih zaračunavajo upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij za prenos in distribucijo električne energije iz obratov, ki uporabljajo obnovljive vire energije, upoštevane uresničljive stroškovne koristi, ki izhajajo iz vključitve obrata v omrežje. Takšne stroškovne koristi bi lahko nastale iz neposredne uporabe nizkonapetostnega omrežja.

91. Države članice po potrebi presodijo, ali je treba zaradi lažje vključitve plina iz obnovljivih virov energije razširiti obstoječo infrastrukturo plinskega omrežja.

102. Države članice po potrebi zahtevajo, da upravljavci prenosnih omrežij operaterji prenosnih sistemov in upravljavci distribucijskih omrežij operaterji distribucijskih sistemov na njihovem ozemlju objavijo tehnična pravila v skladu s členom 6 Direktive 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom 48 , zlasti pravila za priključitev na omrežje, ki vključujejo zahteve za kakovost in tlak plina ter dodajanje vonja plinu. Države članice prav tako zahtevajo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežijoperaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov objavijo pristojbine za priključitev plina iz obnovljivih virov na podlagi preglednih in nediskriminatornih kriterijevmeril.

113 Države članice v svojih nacionalnih akcijskih načrtih za obnovljivo energijo ocenijo nujnost gradnje nove infrastrukture za daljinsko ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, za doseganje nacionalnega cilja za leto 2020 iz člena 3(1). Države članice v skladu s to Ö svojo Õ oceno, ð nujnosti gradnje nove infrastrukture za proizvodnjo energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov za doseganje cilja Unije iz člena 3(1) te direktive, ki je vključena v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v skladu s Prilogo I Uredbe [Upravljanje], ï po potrebi sprejmejo ukrepe za razvoj infrastrukture za daljinsko ogrevanje, ki se bo prilagajala razvoju proizvodnje energije za ogrevanjae in hlajenjae v velikih obratih na biomaso, sončno energijo in geotermalno energijo.

ò novo

Člen 21
Samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov

1. Države članice zagotovijo, da imajo samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov sami ali prek združevalcev

(a) pravico do samoporabe električne energije iz obnovljivih virov ter prodaje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, presežkov pri proizvodnji, ne da bi se od njih zahtevali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov, ter

(b) da ohranijo svoje pravice kot odjemalci,

(c) da se v zvezi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje in ki ne presega letne vrednosti 10 MWh za gospodinjstva oziroma 500 MWh za pravne osebe, ne obravnavajo kot dobavitelji energije v skladu zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo in

(d) da prejemajo nadomestilo za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, kar odraža tržno vrednost dovajane električne energije.

Države članice lahko določijo višjo mejno vrednost od tiste, določene v točki (c). 

2. Države članice zagotovijo, da so lahko samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov, ki prebivajo v istih večstanovanjskih blokih ali se nahajajo v istih poslovnih območjih ali območjih skupnih storitev ali zaprtih distribucijskih sistemih, skupaj udeleženi pri samoporabi na enak način kot posamezni samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov. V tem primeru se mejna vrednost iz točke 1(c) uporabi za vsakega zadevnega samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov.

3. Naprave samoporabnika električne energije iz obnovljivih virov lahko, kar zadeva namestitev in obratovanje, vključno z merjenjem porabe in vzdrževanjem, upravlja tretja stran.

Člen 22
Skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov

1. Države članice zagotovijo, da imajo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov pravico do proizvodnje, porabe, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, ne da bi se od njih zahtevali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov.

Za namene te direktive je skupnost na področju energije iz obnovljivih virov MSP ali neprofitna organizacija, katere družbeniki ali člani sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in shranjevanju energije iz obnovljivih virov ter oskrbi z njo, pri čemer izpolnjujejo najmanj štiri izmed nasledjih meril:

(a) družbeniki ali člani so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali MSP, ki delujejo na področju energije iz obnovljivih virov;

(b) najmanj 51 % družbenikov ali članov subjekta z glasovalno pravico je fizičnih oseb;

(c) najmanj 51 % deleža ali pravic do udeležbe pri dobičku subjekta je v lasti lokalnih članov, tj. predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanov z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke;

(d) najmanj 51 % sedežev v upravnem odboru ali upravnih organih je namenjenih lokalnim članom, tj. predstavnikom javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanom z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke;

(e) skupnost je v zadnjih petih letih v povprečju letno namestila največ 18 MW zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje ter energije za uporabo v prometu iz obnovljivih virov.

2. Države članice pri pripravi programov podpore brez poseganja v pravila o državni pomoči upoštevajo posebnosti skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

Člen 23
Vključevanje energije iz obnovljivih virov v napravah za ogrevanje in hlajenje

1. Da bi olajšala prodor energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja, si vsaka država članica prizadeva za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, za najmanj eno odstotno točko letno, ki se izraža kot nacionalni delež porabe končne energije in izračuna v skladu z metodologijo iz člena 7.

2. Države članice lahko na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo in objavijo seznam ukrepov in izvajalskih subjektov, kot so dobavitelji goriva, ki prispevajo k povečanju iz odstavka 1.

3. Povečanje iz odstavka 1 se lahko izvede z eno ali več naslednjimi možnostmi:

(a) fizično vključitvijo energije iz obnovljivih virov v energijo in energetska goriva za ogrevanje in hlajenje;

(b) neposrednimi blažilnimi ukrepi, kot je namestitev visokoučinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov v stavbah ali uporabo energije iz obnovljivih virov za postopke industrijskega ogrevanja in hlajenja;

(c) neposrednimi blažilnimi ukrepi na podlagi certifikatov, s katerimi se lahko trguje in ki s podporo neposrednih blažilnih ukrepov dokazujejo skladnost z obveznostjo, ki jih izvaja drug gospodarski subjekt, kot je neodvisni inštalater tehnologije za energijo iz obnovljivih virov ali podjetje za energetske storitve, ki izvaja inštalacijske storitve na področju energije iz obnovljivih virov.

4. Države članice lahko uporabljajo strukture za izvajanje in spremljanje ukrepov iz odstavka 2, vzpostavljene v okviru nacionalnih sistemov obveznosti energijske učinkovitosti iz člena 7 Direktive 2012/27/EU.

5. Subjekti, imenovani v skladu z odstavkom 2, zagotovijo merljivost in preverljivost svojega prispevka ter organu, ki ga določi država članica, od 30. junija 2021 dalje letno poročajo o:

(a) skupni količini energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje;

(b) skupni količini energije iz obnovljivih virov, dobavljene za ogrevanje in hlajenje;

(c) deležu energije iz obnovljivih virov v skupni količine energije, dobavljene za ogrevanje in hlajenje, in

(d) vrsti obnovljivega vira energije.

6. Države članice zagotovijo, da poročila iz odstavka 5 preveri pristojni imenovani organ.

Člen 24
Daljinsko ogrevanje in hlajenje

1. Države članice zagotovijo, da dobavitelji energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje obveščajo končne odjemalce o njihovi energijski učinkovitosti in deležu energije iz obnovljivih virov v njihovih sistemih. Takšne informacije so v skladu s standardi iz Direktive 2010/31/EU.

2. Države članice določijo potrebne ukrepe, da omogočijo uporabnikom sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki ne pomenijo „učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU, da se z namenom samoproizvodnje energije za ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov odklopijo iz sistema ali pa preidejo na drugega dobavitelja toplote ali hladu, ki ima dostop do sistema iz odstavka 4.

3. Države članice lahko omejijo pravico do odklopa ali zamenjavo dobaviteja na odjemalce, ki lahko dokažejo, da bi se z načrtovano alternativno možnostjo dobave energije za ogrevanje ali hlajenje znatno izboljšala energijska učinkovitost. Ocena učinkovitosti alternativne možnosti dobave lahko temelji na energetski izkaznici, kot je opredeljena v Direktivi 2010/31/EU.

4. Države članice določijo potrebne ukrepe, da zagotovijo nediskriminatoren dostop do sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja s toploto ali hladom iz obnovljivih virov energije ter odpadno toploto ali odpadnim hladom. Ta nediskriminatorni dostop omogoča, da z energijo za ogrevanje ali hlajenje iz takšnih virov odjemalce, priključene na sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, oskrbujejo dobavitelji, ki niso operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja.

5. Operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja lahko dobaviteljem dostop zavrne, če sistem zaradi drugih dobaviteljev odpadne toplote ali odpadnega hladu, toplote ali hladu iz obnovljivih virov energije ali toplote ali hladu iz soproizvodnje z visokim izkoristkom nima zadostne zmogljivosti. Države članice zagotovijo, da operater sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja v primeru takšne zavrnitve pristojnemu organu v skladu z odstavkom 9 predloži ustrezne informacije o ukrepih, potrebnih za okrepitev sistema.

6. Novi sistemi daljinskega ogrevanja ali hlajenja se lahko na zahtevo za določeno časovno obdobje izvzamejo iz uporabe odstavka 4. Pristojni organ o takšnih zahtevah za izvzetje odloča za vsak primer posebej. Izvzetje se odobri samo, če nov sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja pomeni „učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje“ v smislu člena 2(41) Direktive 2012/27/EU in če izkorišča potencial za uporabo obnovljivih virov energije in odpadne toplote ali odpadnega hladu, ugotovljen v celoviti oceni, opravljeni v skladu s členom 14 Direktive 2012/27/EU.

7. Pravico do odklopa ali zamenjave dobavitelja lahko uveljavljajo posamezni odjemalci, skupna podjetja odjemalcev ali stranke, ki delujejo v imenu odjemalcev. V primeru večstanovanjskih blokov je takšen odklop mogoč samo za celotno stavbo.

8. Države članice zahtevajo, da operaterji sistemov distribucije električne energije v sodelovanju z operaterji sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki delujejo na njihovem območju, najmanj vsaki dve leti ocenijo potencial sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja za izravnavo in druge sistemske storitve, vključno s prilagajanjem odjema in shranjevanjem presežne električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ter preverijo, ali bi bila uporaba ugotovljenega potenciala v primerjavi z alternativnimi možnostmi gospodarnejša z viri in stroškovno učinkovitejša.

9. Države članice imenujejo enega ali več neodvisnih organov za zagotovitev jasne opredelitve in uveljavljanja pravic odjemalcev ter pravil za upravljanje sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v skladu s tem členom.

Člen 25
Vključevanje energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju

1. Z učinkom od 1. januarja 2021 države članice od dobaviteljev goriva zahtevajo, da v skupno količino goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki jih v posameznem koledarskem letu dobavijo na trg za porabo ali uporabo, vključijo minimalni delež energije iz naprednih pogonskih biogoriv ter drugih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, ter iz tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, iz fosilnih goriv iz odpadkov in iz električne energije iz obnovljivih virov.

V skladu z začrtanim potekom iz dela B Priloge X minimalni delež znaša vsaj 1,5 % v letu 2021, do leta 2030 pa se poveča na vsaj 6,8 %. V tem skupnem deležu prispevek naprednih pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v delu A Priloge IX, v skladu z začrtanim potekom iz dela C Priloge X znaša vsaj 0,5 % goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se od 1. januarja 2021 dalje dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, ta delež pa se do leta 2030 poveča na vsaj 3,6 %.

Prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, od 1. januarja 2021 dalje znašajo vsaj 70 %.

Za izračun deležev iz drugega pododstavka se uporabljajo naslednje določbe:

(a) pri izračunu imenovalca, namreč energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v cestnem in železniškem prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, se upoštevajo motorni bencin, dizelsko gorivo, zemeljski plin, pogonska biogoriva, bioplin, obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, fosilna goriva iz odpadkov in električna energija;

(b) pri izračunu števca se upošteva energijska vsebnost naprednih pogonskih biogoriv in drugih pogonskih biogoriv ter bioplina, proizvedenih iz surovin s seznama v Prilogi IX, tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, fosilnih goriv iz odpadkov, ki se dobavljajo za celotni prometni sektor, ter električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna vozila.

Pri izračunu števca je prispevek pogonskih biogoriv in bioplina, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, največ 1,7 % energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se dobavljajo na trg za porabo ali uporabo, za prispevek goriv, ki se dobavljajo v letalskem in pomorskem sektorju, pa se šteje, da je 1,2-kratnik njihove energijske vsebnosti.

(c) Pri izračunu števca in imenovalca se uporabijo vrednosti energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, kot so določene v Prilogi III. Za določitev energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki niso vključena v Prilogi III, države članice uporabijo ustrezne standarde ESO za določanje kurilnih vrednosti goriv. Če v ta namen ni bil sprejet noben standard ESO, se uporabijo ustrezni standardi ISO.

2. Za namen odstavka 1 države članice vzpostavijo sistem, ki omogoča dobaviteljem goriva, da obveznost iz odstavka 1 prenesejo na druge dobavitelje goriva in zagotovijo, da so vsi prenosi dokumentirani v nacionalnih podatkovnih zbirkah iz odstavka 4.

3. Za določitev deleža električne energije iz obnovljivih virov za namene odstavka 1 se lahko uporabi bodisi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji bodisi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi članici, v kateri se električna energija dobavlja, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. V obeh primerih se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19.

Delež energije iz obnovljivih virov v tekočih in plinastih gorivih, namenjenih uporabi v prometu, se določi na podlagi deleža energije iz obnovljivih virov glede na skupno dovedeno energijo za proizvodnjo goriva.

Za namene tega odstavka se uporabljajo naslednje določbe:

(a) kadar se električna energija, neposredno ali prek proizvodnje vmesnih proizvodov, uporablja za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, se lahko za določitev deleža energije iz obnovljivih virov uporabi bodisi povprečni delež električne energije iz obnovljivih virov energije v Uniji bodisi delež električne energije iz obnovljivih virov energije v državi proizvodnje, kot je bil izračunan dve leti pred zadevnim letom. V obeh primerih se razveljavi enaka količina potrdil o izvoru, izdanih v skladu s členom 19.

Vendar se lahko električna energija, pridobljena z neposredno povezavo z obratom za proizvodnjo električne energije, ki (i) začne obratovati hkrati z obratom za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ali pozneje, in (ii) ni priključena na omrežje, v celoti šteje kot električna energija iz obnovljivih virov za proizvodnjo navedenih tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu.

(b) Kadar se biomasa predeluje s fosilnimi gorivi v enotnem postopku, se količina pogonskega biogoriva v proizvodu določi z uporabo ustreznih pretvorbenih faktorjev na dovedeni biomasi. Če v postopku nastane več kot en proizvod, se predpostavlja, da vsi proizvodi, ki izvirajo iz postopka, vsebujejo enak delež pogonskega biogoriva. Enaka pravila se uporabljajo za namene člena 27(1).

4. Države članice vzpostavijo podatkovno zbirko, ki omogoča sledenje goriv, namenjenih uporabi v prometu, ki se lahko upoštevajo pri izračunu števca iz odstavka 1(b), ter zahtevajo od ustreznih gospodarskih subjektov, da vanjo vnašajo informacije o opravljenih transakcijah in trajnostnih značilnostih upravičenih goriv, vključno z emisijami toplogrednih plinov v njihovem življenjskem ciklu, od kraja proizvodnje do dobavitelja goriva, ki goriva da na trg.

Podatkovna zbirka vključuje informacije o zahtevi za dobavitelje goriva, opisani v odstavku 1, ter o izpolnjevanju te zahteve.

Nacionalne podatkovne zbirke so medsebojno povezane, da se omogoči sledenje transakcij goriv med državami članicami. Da se zagotovi združljivost nacionalnih podatkovnih zbirk, Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31, določi tehnične specifikacije njihove vsebine in uporabe.

5. Države članice v skladu s Prilogo VII Uredbe [Upravljanje] poročajo o zbirnih informacijah iz nacionalnih podatkovnih zbirk, vključno z emisijami toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv.

6. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 32 sprejema delegirane akte za podrobnejšo opredelitev metodologije iz odstavka 3(b) tega člena za določanje deleža pogonskega biogoriva, pridobljenega v enotnem postopku s predelavo biomase s fosilnimi gorivi, opredelitev metodologije za ocenjevanje prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in fosilnih goriv iz odpadkov ter za določitev najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki se zahtevajo za ta goriva, za namen odstavka 1 tega člena.

7. V okviru dvoletne ocene napredka v skladu z Uredbo [Upravljanje] Komisija do 31. decembra 2025 oceni, ali obveznost iz odstavka 1 učinkovito spodbuja inovacije in prihranke emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju in ali so veljavne zahteve glede prihranka emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in bioplin ustrezne. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo obveznosti iz odstavka 1.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1726

Trajnostna merilað in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov ï za pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï

1. Ne glede na to, ali so bile surovine pridelane na ozemlju Skupnosti ali zunaj nje, se eEnergija iz pogonskih biogoriv, in drugih tekočih biogoriv ð in biomasnih goriv ï se za namene iz točk (a), (b) in (c) Ö tega odstavka Õ upoštevajo v nadaljevanju samo, če izpolnjujejo trajnostna merila, določena v odstavkih 2 do 6 ð , in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, določena v odstavku 7 ï:

(a) ocenjevanje izpolnjevanja zahtev te direktive v zvezi z nacionalnimi cilji;  ð prispevanje k doseganju cilja Unije in deleža energije iz obnovljivih virov držav članic ï; 

(b) ocenjevanje izpolnjevanja obveznosti glede uporabe obnovljive energije iz obnovljivih virov ð , vključno z obveznostmi iz členov 23 in 25 ï;

(c) upravičenost do finančne podpore za porabo pogonskih biogoriv, in drugih tekočih biogoriv ð in biomasnih goriv ï .

Vendar se Ppogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï, pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, se za namene iz točk (a), (b) in (c) Ö tega odstavka Õ upoštevajo tudi, če izpolnjujejo le trajnostna merila ð za prihranek emisij toplogrednih plinov ï  iz odstavka 27. ð Ta določba se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva najprej predelana v proizvod. ï

ò novo

Biomasna goriva morajo izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 le, če se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje ali goriv z zmogljivostjo 20 MW ali več v primeru trdnih biomasnih goriv in električno zmogljivostjo 0,5 MW ali več v primeru plinastih biomasnih goriv. Države članice lahko trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov uporabljajo tudi za obrate z manjšo zmogljivostjo.

Trajnostna merila iz odstavkov 2 do 6 in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavka 7 se uporabljajo ne glede na geografski izvor biomase.

ê 2009/28/ES člen 17 (prilagojeno)

ð novo

32. Pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase ï, upoštevana ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin, pridobljenih na zemljišču velikega pomena za ohranjanje biološke biotske raznovrstnosti, tj. zemljišču, ki je imelo januarja 2008 ali po tem datumu enega od naslednjih statusov, ne glede na to, ali ima zemljišče še vedno ta status:

(a) pragozd in druga gozdna zemljišča, tj. gozd in druga gozdna zemljišča z avtohtonimi vrstami, kjer ni jasno vidnih znakov človekovega delovanja in večjih posegov v ekološke procese;

(b) območja, ki

(i) so z zakonom določena kot naravovarstvena območja ali jih kot taka določi ustrezni pristojni organ, ali ki

(ii) so namenjena zaščiti redkih, ogroženih ali prizadetih ekosistemov ali vrst, priznanih z mednarodnimi sporazumi ali vključenih na sezname medvladnih organizacij ali Mednarodne Svetovne zveze za ohranjanje varstvo narave, če so priznani v skladu s postopkom iz prvega drugegapododstavka člena 1827(4);

razen če so na voljo dokazi, da proizvodnja te navedene surovine ni posegala v te navedene naravovarstvene namene;

(c) travinje z veliko biotsko raznovrstnostjo, ki ð zajema več kot en hektar ï in je:

(i) naravno, tj. ki bi ostalo travinje brez človekovega posega in ki ohranja naravno sestavo vrst ter ekološke značilnosti in procese, ali

(ii) nenaravno, tj. travinje, ki brez človekovega posega ne bi bilo več travinje in ki ima veliko število vrst in ni degradirano ð ter pri katerem je ustrezni pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost ï, razen če je dokazano, da je pridelovanje surovin nujno za ohranitev statusa travinja Ö z veliko biotsko raznovrstnostjo Õ.

ò novo

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), določi merila za opredelitev travinj, ki jih zajema točka (c).

ê 2009/28/ES člen 17 (prilagojeno)

ð novo

4.3. Pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase ï, upoštevana ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se ne proizvedejo iz surovin, pridobljenih na zemljišču z visoko zalogo ogljika, tj. zemljišču, ki je imelo januarja 2008 ali pred tem enega od naslednjih statusov in tega statusa nima več:

(a) mokrišče, tj. zemljišče, ki je stalno ali večji del leta pokrito ali nasičeno z vodo;

(b) nepretrgano gozdnato območje, tj. zemljišče, ki zajema več kot 1 en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od 5 petih metrov, katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine, ali drevesi, ki lahko te pragove navedene mejne vrednosti dosežejo in situ;

(c) zemljišče, ki zajema več kot 1 en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od 5 petih metrov, katerih krošnje pokrivajo med 10 % in 30 % površine, ali drevesi, ki lahko te pragove navedene mejne vrednosti dosežejo in situ, razen če so podani zanesljivi dokazi, da so zaloge ogljika na tem območju pred in po spremembi namembnosti spremembo namembnosti in po njej takšne, da bi bili ob uporabi metodologije iz dela C Priloge V izpolnjeni pogoji iz odstavka 72 tega člena.

Določbe tega odstavka se ne uporabljajo, če je imelo zemljišče ob času, ko je bila surovina pridobljena, enak status, kot ga je imelo januarja 2008.

54. Pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva, pridobljena iz kmetijske biomase ï, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se ne pridobivajoproizvedejo iz surovin iz z zemljišč, ki so bila 1. januarja 2008 šotišča, razen če je dokazano, da se z obdelovanjem in pridelovanjem te surovine ne povzroči izsuševanje predhodno neizsušene prsti.

ò novo

5. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, izpolnjujejo naslednje zahteve, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase za njihovo proizvodnjo:

(a) v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo nacionalni in/ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da:

i) je sečnja v skladu s pogoji iz dovoljenja za pridobivanje lesa znotraj uradno razglašenih območij;

ii) na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;

iii) so območja z veliko ohranitveno vrednostjo, vključno z mokrišči in šotišči, zaščitena;

iv) je vpliv sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost čim manjši; ter

v) sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda;

(b) kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni gozdarskih gospodarstev vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev, da:

i) se gozdna biomasa pridobiva v skladu z uradnim dovoljenjem;

ii) na pospravljenih površinah poteka obnovitev gozda;

iii) so območja z veliko ohranitveno vrednostjo, vključno s šotišči in mokrišči, določena in zaščitena;

(iv) je vpliv sečnje na kakovost tal in biotsko raznovrstnost čim manjši;

v) sečnja ne presega dolgoročne proizvodne zmogljivosti gozda.

6. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če država izvora ali izvorna organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje gozdne biomase izpolnjuje naslednje zahteve LULUCF:

(i) je pogodbenica Pariškega sporazuma in ga je ratificirala;

(ii) je predložila nacionalno določeni prispevek (NDC) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki zajema emisije in odvzeme zaradi kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč ter zagotavlja, da se spremembe v zalogah ogljika, povezane s pridobivanjem biomase, upoštevajo pri zavezi države k zmanjšanju ali omejitvi emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v NDC, ali pa da v skladu s členom 5 Pariškega sporazuma veljajo nacionalni ali podnacionalni zakoni, ki se uporabljajo na območju sečnje, da se ohranijo ali povečajo zaloge in ponori ogljika; 

(iii) ima vzpostavljen nacionalni sistem za poročanje o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč, tudi gozdarstva in kmetijstva, kar je v skladu z zahtevami iz sklepov, sprejetih na podlagi UNFCCC in Pariškega sporazuma.

Kadar dokazi iz prvega podostavka niso na voljo, se pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva iz gozdne biomase upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, če so na ravni gozdarskih gospodarstev vzpostavljeni sistemi upravljanja za zagotovitev ohranitve ravni zalog in ponorov ogljika v gozdu.

Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 31(2), določi operativne dokaze za dokazovanje izpolnjevanja zahtev iz odstavkov 5 in 6.

Na podlagi razpoložljivih podatkov Komisija do 31. decembra 2023 oceni, ali merila iz odstavkov 5 in 6 učinkovito in v največji meri zmanjšujejo tveganje uporabe netrajnostne gozdne biomase ter upoštevajo zahteve LULUCF. Komisija po potrebi predloži predlog za spremembo zahtev iz odstavkov 5 in 6.

ê 2009/28/ES

6. Kmetijske surovine, pridelane v Skupnosti ter uporabljene za proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki se upoštevajo za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1, se pridobijo v skladu z zahtevami in standardi na podlagi določb iz naslova „Okolje“ v delu A in točki 9 Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpore za kmete 49 in v skladu z minimalnimi zahtevami za dobre kmetijske in okoljske pogoje, opredeljenimi na podlagi člena 6(1) navedene uredbe.

ò novo

7. Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki se upošteva za namene iz odstavka 1, je:

(a) najmanj 50 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so obratovali 5. oktobra 2015 ali pred tem;

(b) najmanj 60 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015;

(c) najmanj 70 % pri pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, proizvedenih v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021;

(d) najmanj 80 % pri proizvodnji električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje iz biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2021; prihranek v obratih, ki začnejo obratovati po 1. januarju 2026, pa je najmanj 85 %.

Za obrat se šteje, da obratuje, ko se je začela fizična proizvodnja pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv ter energije za ogrevanje in hlajenje in električne energije iz biomasnih goriv.

ê 2015/1513 čl. 2.5(a)

ð novo

2. Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe biogoriv in tekočih biogoriv, ki se upošteva za namene odstavka 1, je najmanj 60 % za biogoriva in tekoča biogoriva, proizvedena v obratih, ki so začeli obratovati po 5. oktobru 2015. Za obrat se šteje, da obratuje, če so bila biogoriva ali tekoča biogoriva fizično proizvedena.

V primeru obratov, obratujočih 5. oktobra 2015 ali pred tem datumom, biogoriva ali tekoča biogoriva za namene odstavka 1 dosegajo prihranek emisij toplogrednih plinov vsaj 35 % do 31. decembra 2017 ter vsaj 50 % po 1. januarju 2018.

Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, in drugih tekočih biogoriv ð in biomasnih goriv, ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo energije za ogrevanje in hlajenje ter električne energije, ï se izračuna v skladu s členom 19 28(1).

ò novo

8. Električna energija iz biomasnih goriv, proizvedena v obratih z zmogljivostjo 20 MW ali več, se upošteva za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 le, če se proizvaja z uporabo tehnologije soproizvodnje z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Za namene točk (a) in (b) odstavka 1 se ta določba uporablja le za obrate, ki začnejo obratovati po [3 leta po datumu sprejetja te direktive]. Za namene točke (c) odstavka 1 ta določba ne posega v javno podporo v okviru programov, odobrenih do [3 leta po datumu sprejetja te direktive].

Prvi pododstavek se ne uporablja za električno energijo iz obratov, ki so predmet posebnega obvestila države članice Komisiji na podlagi ustrezno utemeljenega obstoja tveganj za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Komisija po preučitvi obvestila sprejme odločitev ob upoštevanju elementov iz obvestila.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

7. Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o nacionalnih ukrepih za spoštovanje trajnostnih meril iz odstavkov 2 do 5 ter za zaščito tal, vode in zraka, in sicer v zvezi s tretjimi državami kot tudi državami članicami, v katerih se proizvede velik delež biogoriv ali surovin za biogoriva, ki se porabijo v Skupnosti. Prvo poročilo bo predložila leta 2012.

Komisija vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o učinku večjega povpraševanja po biogorivih na vzdržnost socialnega sistema v Skupnosti in tretjih državah ter o učinku politike Skupnosti o biogorivih na razpoložljivost cenovno dostopne hrane, zlasti za prebivalce držav v razvoju, in o splošnih razvojnih vprašanjih. Poročila obravnavajo spoštovanje pravic do uporabe zemljišč. V njih se za tretje države kot tudi države članice, v katerih se proizvede pomemben delež surovin za biogoriva, ki se porabijo v Skupnosti, navede, ali so ratificirale in uveljavile vse spodaj naštete konvencije Mednarodne organizacije dela:

–Konvencijo o obveznem ali prisilnem delu (št. 29),

–Konvencijo o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (št. 87),

–Konvencijo o enakem plačilu za delo enake vrednosti za moške in ženske (št. 100),

–Konvencijo o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111),

–Konvencijo o minimalni starosti za zaposlitev (št. 138),

–Konvencijo o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik otroškega dela (št. 182).

V navedenih poročilih se za tretje države in države članice, v katerih se proizvede pomemben delež surovin za biogoriva, ki se porabijo v Skupnosti, navede, ali so ratificirale in uveljavile:

–Kartagenski protokol o biološki varnosti,

–Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

Prvo poročilo bo predložila leta 2012. Komisija po potrebi predlaga korekcijske ukrepe, zlasti če obstajajo dokazi, da proizvodnja biogoriv znatno vpliva na cene hrane.

9. Komisija do 31. decembra 2009 predloži poročilo o zahtevah glede trajnostnega sistema za uporabo biomase v druge energetske namene razen proizvodnje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv. Poročilu po potrebi priloži predloge Evropskemu parlamentu in Svetu o trajnostnem sistemu za uporabo biomase v druge energetske namene. Poročilo in predlogi v njem temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, ki upoštevajo nov razvoj in inovativne procese. Če v ta namen opravljena analiza dokaže, da bi bilo primerno uvesti spremembe glede gozdne biomase v metodologije za izračun iz Priloge V ali trajnostnih meril o zalogah ogljika, ki se uporabljajo za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, Komisija po potrebi v zvezi s tem istočasno pripravi predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.

8. 9. Države članice za namene iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 ne smejo opustiti upoštevanja pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, pridobljenih v skladu s tem členom, iz drugih razlogov, povezanih s trajnostjo.

ò novo

10. Države članice lahko za namene točk (a), (b) in (c) odstavka 1 določijo dodatne trajnostne zahteve za biomasna goriva.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1827

Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril ð in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ï  za pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï

1. Če se pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï  upoštevajo za namene iz ð členov 23 in 25 ter ï iz točk (a), (b) in (c) člena 1726(1), države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da dokažejo, da so izpolnjena trajnostna merila ð in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov ï, določena v členu 2617(2) do (5) (7). Za ta namen od gospodarskih subjektov zahtevajo, da uporabijo sistem masne bilance, ki določa:

(a) pošiljke surovin ali pogonskih biogoriva, ð drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv ï  z različnimi trajnostnimi značilnostmi ð in značilnostmi glede prihranka emisij toplogrednih plinov ï se lahko mešajo ð , na primer v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu, infrastrukturi ali mestu za prenos in distribucijo ï;

ò novo

(b) pošiljke surovin z različno energijsko vsebnostjo se lahko mešajo za namen nadaljnje predelave, če je velikost pošiljk prilagojena njihovi energijski vsebnosti;

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

(bc) podatki informacije glede o trajnostnih značilnostih ð in značilnostih glede prihranka emisij toplogrednih plinov ï in ter velikosti pošiljk iz točke (a) veljajomorajo veljati tudi za mešanico; in

(cd) vsota vseh pošiljk, odstranjenih iz mešanice, je opisana, kot da ima enake trajnostne značilnosti, v enakih količinah, kot vsota vseh pošiljk, dodanih mešanici ð , to ravnotežje pa se mora doseči v ustreznem časovnem obdobju ï.

ò novo

2. V primeru predelave pošiljke se informacije o značilnostih pošilljke glede trajnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo in veljajo za produkt v skladu z naslednjimi pravili:

(a) kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari samo en produkt, ki je namenjen za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, se velikost pošiljke in pripadajoče vrednosti značilnosti glede trajnosti in prihranka emisij toplogrednih plinov prilagodijo z uporabo pretvorbenega faktorja, ki izraža razmerje med maso produkta, namenjenega za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, ter maso surovin na začetku postopka;

(b) kadar se s predelavo pošiljke surovin ustvari več produktov, ki so namenjeni za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv ali biomasnih goriv, se uporabita pretvorbeni faktor in masna bilanca za vsak produkt posebej.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu leta 2010 in 2012 predloži poročilo o delovanju metode preverjanja na podlagi masne bilance, opisane v odstavku 1, in možnih drugih metodah preverjanja v zvezi z nekaterimi ali vsemi vrstami surovin, pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv. Komisija v oceni preuči tiste metode preverjanja, pri katerih ni potrebno, da podatki o trajnostnih značilnostih fizično ostanejo pri posameznih pošiljkah ali mešanicah. V oceni upošteva, da je treba ohraniti integriteto in učinkovitost sistema preverjanja ter obenem preprečiti nerazumno veliko obremenitev za industrijo. Poročilu po potrebi priloži predloge Evropskemu parlamentu in Svetu o možnih drugih metodah preverjanja.

3. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti predložijo zanesljive informacije ð v zvezi z izpolnjevanjem trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, določenih v členu 26(2) do (7) ï in, ter državi članici na zahtevo dajo na voljo podatke, ki so bili uporabljeni za pripravo informacij. Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije informacij, ki jih predložijo, in da predložijo dokaziladokažejo, da so to storili. Z revizijo se preveri, ali so sistemi, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, natančni, zanesljivi in zaščiteni pred goljufijami. Ocenijo se pogostost in metodologija vzorčenja ter zanesljivost podatkov.

Informacije iz prvega pododstavka tega odstavka vključujejo predvsem informacije o spoštovanju trajnostnih meril iz člena 17(2) do (5), ustrezne informacije o ukrepih za zaščito tal, vode in zraka, sanacijo degradiranih zemljišč, izogibanje prekomerni porabi vode na območjih, kjer vode primanjkuje, ter ustrezne informacije o ukrepih, sprejetih zaradi upoštevanja vidikov iz drugega pododstavka člena 17(7).

Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3), s katerimi določi seznam ustreznih in pomembnih informacij iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka. Komisija predvsem zagotovi, da na splošno upravljavci, zlasti pa mali kmetje, organizacije pridelovalcev in zadruge, zaradi zagotavljanja teh informacij niso prekomerno upravno obremenjeni.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

Obveznosti iz tega odstavka veljajo za pogonska biogoriva, ali druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï, ki so proizvedena v Skupnosti Ö Uniji Õ ali uvožena.

Države članice Komisiji v zbirni obliki predložijo informacije iz prvega pododstavka tega odstavka, Komisija pa jih v povzeti obliki objavi na platformi za preglednost ð elektronsko poročanje ï iz člena 24 ð Uredbe [Upravljanje] ï in pri tem varuje zaupnost poslovno občutljivih informacij.

4. Skupnost si prizadeva za sklenitev dvostranskih ali večstranskih sporazumov s tretjimi državami, ki vsebujejo določbe o trajnostnih merilih, ki ustrezajo tistim iz te direktive. Če je Skupnost sklenila sporazume, ki vsebujejo določbe s temami, zajetimi v trajnostnih merilih iz člena 17(2) do (5), lahko Komisija odloči, da ti sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami dokazujejo, da pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, proizvedena iz surovin, pridelanih v teh državah, izpolnjujejo zadevna trajnostna merila. Pri sklepanju teh sporazumov se ustrezna pozornost nameni ukrepom, sprejetim za zaščito območij, ki zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve v izrednih razmerah (na primer zaščita porečij, obvladovanje erozije), za zaščito tal, vode in zraka, posredno spremembo rabe tal, sanacijo degradiranih zemljišč, izogibanje prekomerni porabi vode na območjih, kjer vode primanjkuje, ter vidikom iz drugega pododstavka člena 17(7).

ê 2015/1513 čl. 2.6(b) (prilagojeno)

ð novo

4. Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 17(2) 26(7) in/ali dokazujejo, da pošiljke pogonskih biogoriva, ali drugih tekočih biogoriva ð ali biomasnih goriv ï  izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 1726(2), (3), (4), in (5) in (6), in/ali da noben material ni bil namerno spremenjen ali odložen odvržen, na podlagi česar bi bila pošiljka ali njen del zajeta v Prilogi IX.ð Pri dokazovanju izpolnjevanja zahtev za gozdno biomaso, določenih v členu 26(5) in (6), se operaterji lahko odločijo, da zahtevane dokaze predložijo neposredno na ravni gozdarskih gospodarstev. ï Komisija lahko odloči, da ti sistemi vsebujejo natančne podatke za namene obveščanja o ukrepih, sprejetih za zaščito območij, ki v izrednih razmerah (kot sta zaščita porečij, obvladovanje erozije) zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve, za zaščito tal, vode in zraka, sanacijo degradiranih zemljišč, preprečevanje prekomerne porabe vode na območjih, kjer je primanjkuje, in o vidikih iz drugega pododstavka člena 17(7). Komisija lahko za namene člena 2617(23)(b)(ii) prizna tudi zavarovana območja za ohranjanje redkih, prizadetih ali ogroženih ali prizadetih ekosistemov ali vrst, priznana v mednarodnih sporazumih ali uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Mednarodne Svetovne zveze za ohranjanje varstvo narave in naravnih virov.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

Komisija se lahko odloči, da ð navedeni ï prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi za merjenje prihrankov emisij toplogrednih plinov vsebujejo točne podatke ð informacije o ukrepih, sprejetih ï  za namene člena 17(2). ð zaščito tal, vode in zraka, sanacijo degradiranih zemljišč, izogibanje prekomerni porabi vode na območjih, kjer vode primanjkuje, ter za certificiranje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč ï. 

Komisija lahko ugotovi, da zemljišča, vključena v nacionalni ali regionalni program za spremembo namembnosti močno degradiranih ali onesnaženih zemljišč, izpolnjujejo pogoje iz točke 9 dela C Priloge V.

5. Komisija sprejme odločitve v skladu z odstavkom 4 le, če zadevni sporazum ali sistem izpolnjuje ustrezne standarde glede zanesljivosti, preglednosti in neodvisne revizije. V primeru sistemov za merjenje prihrankov emisij toplogrednih plinov morajo taki sistemi prav tako izpolnjevati metodološke zahteve iz Priloge V ð ali Priloge VI ï . V primeru območij velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz člena 2617(23)(b)(ii) seznami takih območij izpolnjujejo ustrezne standarde objektivnosti in skladnosti z mednarodno priznanimi standardi ter omogočajo ustrezne pritožbene postopke.

ê 2015/1513 čl. 2.6(c)

ð novo

Prostovoljni sistemi iz odstavka 4 (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni sistemi) redno in vsaj enkrat letno objavijo seznam svojih organov za certificiranje, ki opravljajo neodvisne revizije, pri čemer za vsak tak organ navedejo, kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga je priznal in kateri subjekt ali nacionalni javni organ ga nadzoruje.

Za ð zagotovitev učinkovitega in usklajenega preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ter ï  zlasti za preprečevanje goljufij lahko Komisijana podlagi analize tveganja ali poročil iz drugega pododstavka odstavka 6 tega člena opredeli določi ð podrobna izvedbena pravila, vključno z ustreznimi ï standarde zai glede ð zanesljivosti, preglednosti in ï neodvisnoe revizijoe, od vseh prostovoljnih sistemov pa zahteva, da tenavedene standarde uporabljajo.  ð Pri določanju teh standardov Komisija posebno pozornost nameni potrebi po čim večjem zmanjšanju upravnega bremena. ï To stori z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 25 31 (3). V teh aktih se določi časovni okvir, v katerem morajo prostovoljni sistemi uveljaviti te standarde. Komisija lahko razveljavi odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov, če ti sistemi ne izvajajo teh standardov v določenem časovnem okviru.

ê 2015/1513 čl. 2.6(d) (prilagojeno)

ð novo

6. Odločitve v skladu z odstavkom 4 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 2531(3). Take odločitve veljajo največ pet let.

Komisija zahteva, da ji vsak prostovoljni sistem, glede katerega sprejme odločitev na podlagi odstavka 4, do 6. oktobra 2016 in nato do 30. aprila vsako leto predloži poročilo, ki obravnava vse točke iz tretjega pododstavka tega odstavka. Poročilo se praviloma nanaša na predhodno koledarsko leto. Prvo poročilo se nanaša na najmanj šest mesecev od 9. septembra 2015. Obveznost predložitive poročiloa velja le za prostovoljne sisteme, ki delujejo najmanj 12 mesecev.

Komisija do 6. aprila 2017 in nato v svojih poročilih v skladu s členom 23(3), predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem preuči poročila iz drugega pododstavka tega odstavka, pregleda izvajanje sporazumov iz odstavka 4 ali prostovoljnih sistemov, glede katerih je sprejela odločitev v skladu s tem členom, in opredeli najboljše prakse. Poročilo temelji na najboljših razpoložljivih informacijah, vključno s tistimi, pridobljenimi v posvetovanjih z deležniki, in na praktičnih izkušnjah pri uporabi zadevnih sporazumov ali sistemov. V poročilu se preuči naslednje:

na splošno:

(a) neodvisnost, način in pogostost revizij, tako v zvezi z navedbami o teh vidikih v dokumentaciji sistema v času, ko je zadevni sistem potrdila Komisija, kot v zvezi z najboljšo prakso v sektorju;

(b) razpoložljivost, izkušnje in preglednost pri uporabi metod za odkrivanje in odzivanje na nespoštovanje določb, s posebnim poudarkom na reševanju dejanskih ali domnevnih resnih kršitev s strani članov sistema;

(c) preglednost, zlasti v zvezi z dostopnostjo sistema, razpoložljivostjo prevodov v uradne jezike držav in regij, iz katerih izvirajo surovine, dostopnostjo seznama pooblaščenih subjektov in zadevnih certifikatov ter dostopnostjo revizijskih poročil;

(b) udeležba deležnikov, zlasti kar zadeva posvetovanja z domorodnimi in lokalnimi skupnostmi pred odločanjem, med pripravo in pregledom sistema in revizijami ter odziv na njihove prispevke;

(e) splošna zanesljivost sistema, zlasti v zvezi s pravili o akreditaciji, usposobljenostjo in neodvisnostjo revizorjev ter zadevnih teles sistema;

(f) tržno posodabljanje sistema, količina certificiranih surovin in biogoriv za vsako državo izvora in vrsto ter število udeležencev;

(g) enostavnost in učinkovitost izvajanja sistema za sledenje dokazil o spoštovanju trajnostnih meril, ki jih članu oziroma članom izda sistem, pri čemer je tak sistem namenjen preprečevanju goljufij, zlasti odkrivanju in obravnavi sumov goljufij in drugih nepravilnosti ter nadaljnjemu ukrepanju po njih, po potrebi pa tudi število odkritih goljufij in nepravilnosti;

in še posebej:

(h) možnosti, da bi se subjekte pooblastilo za priznavanje in spremljanje organov za certificiranje;

(i) merila za priznavanje ali akreditacijo organov za certificiranje;

(j) pravila o izvajanju spremljanja organov za certificiranje;

(k) načine za lažje ali boljše razširjanje najboljše prakse.

Komisija poročila, ki jih pripravijo prostovoljni sistemi, v zbirni obliki ali po potrebi v celoti objavi na platformi za preglednost ð elektronsko poročanje ï iz člena 24 ð Uredbe [Upravljanje] ï.

ò novo

Države članice lahko vzpostavijo nacionalne sisteme, v okviru katerih se izpolnjevanje trajnostnih meril in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov, določenih v členu 26(2) do (7), preverja skozi celotno nadzorno verigo, ki vključuje pristojne nacionalne organe.

ê 2015/1513 čl. 2.6(d) (prilagojeno)

ð novo

Država članica lahko svoj nacionalni sistem priglasi Komisiji. Komisija tak sistem prednostno oceni. Odločitev o tem, ali tak priglašeni nacionalni sistem izpolnjuje pogoje iz te direktive, se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 2531(3), s čimer se olajša vzajemno dvo- ali večstransko priznavanje sistemov za preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril ð in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ï za pogonska biogoriva, in druga tekoča biogoriva ð in biomasna goriva ï. Kadar je izpolnjevanje pogojev potrjeno, sistemi, vzpostavljeni v skladu s tem členom, ne zavrnejo medsebojnega priznavanja s sistemom zadevne države članice glede preverjanja izpolnjevanja trajnostnih meril ð in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ï, določenih v členu 2617(2) do (75).

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

7. Če gospodarski subjekt predloži dokaz ali podatke, pridobljene v skladu s sporazumom ali sistemom, za katerega je bila sprejeta odločitev v skladu z odstavkom 4 ð ali 6 ï, v okviru omenjenenavedene odločitve, država članica od dobavitelja ne zahteva, da predloži nadaljnja dokazila o izpolnjevanju trajnostnih meril ð in meril za prihranek emisij toplogrednih plinov ï  iz člena, določenih v členu 2617(2) do (75)ali informacije o ukrepih iz drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.

ò novo

Pristojnim organom držav članic se dovoli nadzor delovanja organov za certificiranje, ki jih je akreditiral nacionalni akreditacijski organ in ki opravljajo neodvisne revizije v okviru prostovoljnega sistema.

ê 2015/1513 čl. 2.6(e)

8. Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo pregleda uporabo člena 17 v zvezi z virom biogoriva ter v šestih mesecih po prejemu zahteve in v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3) odloči, ali lahko zadevna država članica biogorivo iz tega vira upošteva za namene člena 17(1).

ê 2009/28/ES

9. Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o:

(a) učinkovitosti sistema, ki se uporablja za posredovanje informacij o trajnostnih merilih; in

(b) izvedljivosti in primernosti uvedbe obvezne zahteve glede zaščite zraka, tal ali vode, ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dokazov in mednarodnih obveznosti Skupnosti.

Komisija po potrebi predlaga popravne ukrepe.

ê 2009/28/ES člen 19.1.2 (prilagojeno)

ð novo

Člen 1928

Izračun vpliva pogonskih biogoriv, in drugih tekočih biogoriv ð in biomasnih goriv ï na toplogredne pline 

1. Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, in drugih tekočih biogoriv ð in biomasnih gorivï za namene člena 26(7)17 (2), se izračuna, kot sledi:

(a) če je privzeta vrednost za prihrankeek emisij toplogrednih plinov za proizvodne procese postopke določena v delu A ali B Priloge V ð za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ï  inter ð delu A Priloge VI za biomasna gorivaï  in če, pri čemer je vrednost el za ta pogonska biogoriva ali druga tekoča biogoriva, izračunana v skladu s točko 7 dela C Priloge V ð , ter za ta biomasna goriva, izračunana v skladu s točko 7 dela B Priloge VIï, enaka ali manjša od nič, z uporabo tenavedene privzete vrednosti; ali

(b) z uporabo dejanske vrednosti, izračunane v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge V ð za pogonska bigoriva in druga tekoča biogoriva ter delu B Priloge VI za biomasna goriva ï; ali

(c) z uporabo vrednosti, izračunane kot vsotea elementov formule Ö formul Õ iz točke 1 dela C Priloge V, kjerpri čemer se lahko za nekatere elemente uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz dela D ali E Priloge V, in dejanskih vrednosti, izračunanih v skladu z metodologijo, določeno v delu C Priloge V, za vse druge elemente, Ö ali Õ 

ò novo

(d) z uporabo vrednosti, izračunane kot vsota elementov formul iz točke 1 dela B Priloge VI, pri čemer se lahko za nekatere elemente uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz dela C Priloge VI, in dejanskih vrednosti, izračunanih v skladu z metodologijo, določeno v delu B Priloge VI, za vse druge elemente.

ê 2009/28/ES člen 19.1.2 (prilagojeno)

ð novo

2. Države članice ð lahko ï Komisiji do 31. marca 2010 predložijo poročilo Ö poročila  Õ, ki vključujejo seznam ð informacije o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin  ï  na tistih območijjih na njihovem ozemlju, ki so uvrščena na raven 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS) ali na bolj razčlenjeno raven NUTS v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) 50 če se lahko pričakuje, da bodo tipične emisije toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin nižje ali enake emisijam, navedenim pod naslovom „Razčlenjene privzete vrednosti za pridelavo“ v delu D Priloge V k tej direktivi, poročilu pa je priložen opis metode in podatkov, uporabljenih pri pripravi tega seznama. ð Poročilom priložijo opis metode in virov podatkov, uporabljenih pri izračunu ravni emisij. ï V navedeni metodi se upoštevajo značilnosti tal, podnebje in pričakovani donos surovin.

ê 2015/1513 čl. 2.7(a) (prilagojeno)

ð novo

3. Komisiji se lahko posredujejo podatki o tipičnih emisijah toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin, ki so v primeru držav članic navedeni v poročilih iz odstavka 2, v primeru ozemelj zunaj Unije pav  posredujejo poročiliha, ki so enakovredna poročilom iz odstavka 2 in ki jih pripravijo pristojni organi.

4. Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 3125(23), odloči, da poročila iz odstavkaov 2 Ö in 3 Õ tega člena vsebujejo točne podatke za namene merjenja emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za ð kmetijsko biomaso ï biogoriva in tekoča biogoriva, ki se običajno proizvajajo na navedenih območjih Ö , vključenih v takšna poročila, Õ za namene člena 17(2) 26(7). ð Ti podatki se zato lahko uporabljajo namesto razčlenjenih privzetih vrednosti za pridelavo, določenih v delu D ali E Priloge V za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva ter v delu C Priloge VI za biomasna goriva. ï

5. Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 in nato vsaki dve leti pripravi in objavi poročilo o ocenjenih tipičnih in privzetih vrednostih iz delov B in E Priloge V, pri čemer upošteva zlasti emisije toplogrednih plinov, ki jih povzročata promet in predelava.

Če je iz poročil iz prvega pododstavka razvidno, da bi bilo na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov morda treba prilagoditi ocenjene tipične in privzete vrednosti iz delov B in E Priloge V, Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.

ê 2015/1513 čl. 2.7(c) (prilagojeno)

ð novo

57. Komisija pregleduje Prilogo V ð in Prilogo VI ï, da se v utemeljenih primerih dodajo ð ali revidirajo ï vrednosti za nove postopke proizvodnje pogonskih biogoriv ð , drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ï iz iste surovine ali drugih surovin. Pri temnavedenem pregledu preuči, ali bi bilo treba spremeniti tudi metodologijo, določeno v delu C Priloge V ð in delu B Priloge VI ï, zlasti glede:

–metode upoštevanja odpadkov in ostankov,

–metode upoštevanja soproizvodov,

–metode upoštevanja soproizvodnje in

–statusa soproizvoda, dodeljenega ostankom kmetijskih pridelkov.

Privzete vrednosti za biodizel iz odpadnega rastlinskega ali živalskega olja se čim prej pregledajo. Če je iz pregleda Komisije razvidno, da bi bilo treba Prilogo V ð ali Prilogo VI ï spremeniti, Ö je Õ se na Komisijoa prenese pooblastilopooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 3225a s katerimi v delih A, B, D in E Priloge V doda, nikakor pa ne odvzame ali spremeni, ocenjene tipične in privzete vrednosti za postopke proizvodnje biogoriv in tekočih biogoriv, za katera posebne vrednosti še niso vključene v navedeno prilogo.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

Ö V primeru Õ Pri kakršni koli prilagoditvi ali dodajanju kakršne koli prilagoditve ali dodajanja privzetih vrednosti seznamu v Prilogi V ð in Prilogi VI ï je treba upoštevati naslednja pravila:

(a) kadar, pri čemer je prispevek dejavnika k skupnim emisijam majhen ali če obstajajo omejene spremembe ali če so stroški ali težavnost določitve dejanskih vrednosti visoki, so privzete vrednosti tipične vrednosti običajnih proizvodnih procesov.;

(b) v vseh drugih primerih so privzete vrednosti konzervativne v primerjavi z običajnimi proizvodnimi procesi.

ê 2015/1513 čl. 2.7(d) (prilagojeno)

ð novo

68. Kadar je treba zagotoviti enotno uporabo točke 9 dela C Priloge V ð in dela B Priloge VI ï, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo podrobne tehnične specifikacije Ö , ki vključujejo Õ in opredelitve ð , pretvorbene faktorje, izračun letnih emisij iz pridelave in/ali prihrankov emisij zaradi sprememb nadzemnih in podzemnih zalog ogljika na že obdelanih zemljiščih ter izračun prihrankov emisij zaradi zajemanja, nadomeščanja in geološkega shranjevanja ogljika ï. TiNavedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 31 25 (23).

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 2029

Izvedbeni ukrepi

Izvedbeni ukrepi iz drugega pododstavka člena 26(2)17(3) ð in (6) ï , tretjega pododstavka člena 18(3), členova 2718(6), 18(8) , 19(5), prvega pododstavka člena 28(5) Ö in člena 28(6) Õ 19(7) in člena 19(8) kar najbolj upoštevajo namene člena 7a Direktive 98/70/ES 51 .

ê 2009/28/ES

Člen 22

Poročanje držav članic

1. Vsaka država članica Komisiji predloži poročilo o napredku pri spodbujanju in uporabi energije iz obnovljivih virov do 31. decembra 2011 in nato vsaki dve leti. Šesto poročilo, ki se mora predložiti do 31. decembra 2021, je zadnje poročilo, ki ga bo treba predložiti.

V poročilu so podrobno obravnavani zlasti:

(a) sektorski (električna energija, ogrevanje in hlajenje ter promet) in skupni deleži energije iz obnovljivih virov v predhodnih dveh koledarskih letih ter sprejeti ali načrtovani ukrepi na nacionalni ravni za spodbujanje večje uporabe energije iz obnovljivih virov ob upoštevanju okvirne usmeritve iz dela B Priloge I v skladu s členom 5;

(b) uvedba ter delovanje programov podpor in drugih ukrepov za spodbujanje energije iz obnovljivih virov ter vse spremembe na področju ukrepov, sprejetih glede ukrepov, določenih v nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljivo energijo države članice, ter informacije o tem, kako je elektrika, ki prejema podporo, speljana do končnih porabnikov za namene člena 3(6) Direktive 2003/54/ES;

(c) kadar je to ustrezno, kako je država članica strukturirala svoje programe podpor, da bi upoštevala načine uporabe obnovljive energije, ki omogočajo dodatne koristi v primerjavi z drugimi, primerljivimi načini uporabe, vendar so lahko tudi povezani z višjimi stroški, vključno z biogorivi, proizvedenimi iz odpadkov, ostankov, neživilske celuloze in lesne celuloze;

(d) delovanje sistema potrdil o izvoru za električno energijo ter ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije in ukrepi, sprejeti zaradi zagotavljanja zanesljivosti in zaščite pred goljufijami v sistemu;

(e) napredek, dosežen pri ocenjevanju in izboljševanju upravnih postopkov, da se odpravijo regulativne in neregulativne ovire za razvoj obnovljivih virov energije;

(f) ukrepi, sprejeti za zagotavljanje prenosa in distribucije električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, ter izboljšanje okvira ali predpisov za prevzemanje in delitev stroškov iz člena 16(3);

(g) razvoj pri razpoložljivosti in uporabe biomasnih virov za energetske namene;

(h) cena surovin in spremembe rabe zemljišč v državi članici, ki so povezane z njeno večjo uporabo biomase in drugih oblik energije iz obnovljivih virov;

ê 2015/1513 čl. 2.9(a)

(i) razvoj in delež biogoriv, proizvedenih iz surovin, navedenih na seznamu v Prilogi IX, vključno z oceno virov s poudarkom na vidikih trajnosti v zvezi z učinkom nadomestitve prehranskih proizvodov in krme za proizvodnjo biogoriva, ob ustreznem upoštevanju načel hierarhije ravnanja z odpadki, vzpostavljene v Direktivi 2008/98/ES, in načela kaskadne uporabe biomase ter regionalnih in lokalnih ekonomskih in tehnoloških okoliščin, ohranitve potrebne zaloge ogljika v zemlji ter kakovosti zemlje in ekosistemov;

ê 2009/28/ES

(j) presoja vpliva proizvodnje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv na biotsko raznovrstnost, vodne vire, kakovost vode in kakovost tal v državi članici;

(k) ocenjeni neto prihranki emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe energije iz obnovljivih virov;

(l) ocenjeni presežek pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov v primerjavi z okvirno usmeritvijo, ki bi se lahko prenesel v druge države članice, ter oceno možnosti za konkretne skupne projekte do leta 2020;

(m) ocenjeno povpraševanje po energiji iz obnovljivih virov, ki mu ne bo zadoščeno z domačo proizvodnjo, in sicer do leta 2020.

(n) informacije o tem, kako je ocenjen delež biološko razgradljivih odpadkov v odpadkih, uporabljenih za proizvodnjo energije, ter kaj je storjeno za izboljšanje in preverjanje takšnih ocen, in

ê 2015/1513 čl. 2.9(b)

(o) količine biogoriv in tekočih biogoriv v enoti energije, ki ustrezajo vsaki kategoriji skupine surovin iz dela A Priloge VIII, ki jih je zadevna država članica upoštevala za namen uresničevanja ciljev iz člena 3(1) in (2) ter iz prvega pododstavka člena 3(4).

ê 2009/28/ES

2. Pri ocenjevanju neto prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv lahko države članice za namen poročil iz odstavka 1 uporabijo tipične vrednosti, navedene v delih A in B Priloge V.

3. Država članica v prvem poročilu opiše, ali namerava:

(a) ustanoviti upravni organ, ki je pristojen za obdelavo vlog za izdajo dovoljenja, certificiranje in licenciranje za obrate za obnovljivo energijo ter zagotavlja pomoč vlagateljem;

(b) zagotoviti samodejno odobritev vlog za načrtovanje in dovoljenje za obrate za obnovljivo energijo, če organ za izdajo dovoljenj ne odgovori v določenem roku; ali

(c) navesti geografske lokacije, ki so primerne za izkoriščanje energije iz obnovljivih virov pri načrtovanju rabe zemljišč ter vzpostavitev daljinskega ogrevanja in hlajenja.

4. Država članica lahko v vsakem poročilu popravi podatke iz predhodnih poročil.

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

è1 2015/1513 čl. 2.10(a)

ð novo

Člen 2330
Spremljanje in poročanje s strani Komisije

1. Komisija spremlja izvor pogonskih biogoriv, in drugih tekočih biogoriv ð in biomasnih goriv ï , ki se porabijo v Skupnosti Ö Uniji Õ, ter učinke njihove proizvodnje, tudi posrednih vplivov širjenja obdelovalnih površin, na rabo zemljišč v Skupnosti Ö Uniji Õ in glavnih tretjih državah dobaviteljicah. Takšno Sspremljanje temelji na poročilih ð celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ï držav članic in poročilih ð o napredku, zahtevanih v členih 3, 15 in 18 Uredbe [Upravljanje] ï, predloženih v skladu s členom 22(1)poročilih ustreznih tretjih držav in medvladnih organizacij ter znanstvenih študijah in drugih ustreznih informacijah. Komisija tudi spremlja spremembe cen surovin, povezane z izkoriščanjem biomase za pridobivanje energije, ter s tem povezane pozitivne in negativne učinke na varnost hrane. è1 --- ç

2. Komisija vodi dialog s tretjimi državami, proizvajalci pogonskih biogoriv, ð drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ï, potrošniškimi organizacijami potrošnikov in civilno družbo ter z njimi izmenjuje informacije o splošnem izvajanju ukrepov iz te direktive v zvezi s pogonskimi biogorivi, in drugimi tekočimi biogorivi ð in biomasnimi gorivi ï. V temnavedenem okviru je pozorna zlasti na učinek, ki bi ga proizvodnja pogonskih biogoriv  ð in drugih tekočih biogoriv ï  lahko imela na cene hrane.

3. Komisija na podlagi poročil, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 22(1), ter spremljanja in analize iz odstavka 1 tega člena vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Prvo poročilo predloži leta 2012.

ê 2015/1513 čl. 2.10(b)

4. Pri poročanju o prihrankih emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv in tekočih biogoriv Komisija uporabi količine, ki so jih države članice sporočile v skladu s točko (o) člena 22(1), vključno z okvirnimi povprečnimi vrednostmi ocenjenih emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč in s tem povezanim razponom iz analize občutljivosti, kot je določeno v Prilogi VIII. Komisija javno objavi podatke o okvirnih povprečnih vrednostih ocenjenih emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč in s tem povezanim razponom iz analize občutljivosti. Komisija tudi oceni, ali in koliko bi se spremenila ocena neposrednih prihrankov emisij zaradi upoštevanja soproizvodov z uporabo substitucijskega pristopa.

ê 2009/28/ES

5. Komisija v poročilih preuči zlasti:

(a) relativne prednosti različnih biogoriv za okolje in njihove stroške, učinke uvoznih politik Skupnosti nanje, posledice za zanesljivost oskrbe z energijo in načine za doseganje uravnoteženega pristopa med domačo proizvodnjo in uvozom;

(b) vpliv večjega povpraševanja po biogorivih na trajnostni razvoj v Skupnosti in tretjih državah ter pri tem upošteva gospodarske in okoljske vplive, vključno z vplivi na biotsko raznovrstnost;

(c) možnosti za znanstveno objektivno opredelitev območij velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki niso zajeta v členu 17(3);

(d) vpliv večjega povpraševanja po biomasi na sektorje, ki uporabljajo biomaso;

ê 2015/1513 čl. 2.10(c)

(e) razpoložljivost in trajnost biogoriv, proizvedenih iz surovin, navedenih v Prilogi IX, vključno z oceno učinka nadomestitve prehranskih proizvodov in krme za proizvodnjo biogoriva, ob ustreznem upoštevanju načel hierarhije ravnanja z odpadki, vzpostavljene v Direktivi 2008/98/ES, in načela kaskadne uporabe biomase ter regionalnih in lokalnih ekonomskih in tehnoloških okoliščin, ohranitve potrebne zaloge ogljika v zemlji ter kakovosti zemlje in ekosistemov;

(f) informacije o razpoložljivih rezultatih znanstvenih raziskav o posredni spremembi rabe zemljišč v povezavi z vsemi postopki proizvodnje in analizo teh rezultatov z oceno, ali je razpon negotovosti, ugotovljen pri analizi, na kateri temeljijo ocene emisij zaradi posredne spremembe rabe zemljišč, mogoče zmanjšati in upoštevati morebitni učinek politik Unije, kot so okoljska, podnebna in kmetijska politika, ter

(g) tehnološki razvoj in razpoložljivost podatkov o uporabi, gospodarskih in okoljskih vplivih biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih v Uniji iz namenskih neživilskih poljščin, pridelanih predvsem za energetske namene.

ê 2009/28/ES

Komisija po potrebi predlaga korekcijske ukrepe.

6. Komisija na podlagi poročil, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 22(3), preuči učinkovitost ukrepov, ki so jih sprejele države članice, o ustanovitvi enotnega upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj, certificiranje in licenciranje ter zagotavljanje pomoči prosilcem.

7. Da bi izboljšali financiranje in usklajevanje za doseganje ciljnega 20-odstotnega znižanja iz člena 3(1), Komisija do 31. decembra 2010 predstavi analizo in akcijski načrt za energijo iz obnovljivih virov, s katerima naj bi zagotovila zlasti:

(a) boljšo uporabo strukturnih skladov in okvirnih programov;

(b) boljšo in večjo uporabo sredstev Evropske investicijske banke in drugih javnih finančnih institucij;

(c) boljši dostop do tveganega kapitala, predvsem z analizo možnosti uvedbe mehanizma za delitev tveganja za naložbe v energijo iz obnovljivih virov v Skupnosti, podobnega pobudi Globalni sklad EU za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, ki je namenjena tretjim državam;

(d) večjo usklajenost financiranja na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni ter drugih oblik podpore ;

(e) bolj usklajeno delovanje za podporo pobudam v zvezi z obnovljivo energijo, katerih uspeh je odvisen od delovanja akterjev v več državah članicah.

8. Komisija najkasneje do 31. decembra 2014 predstavi poročilo, v katerem obravnava predvsem naslednje dejavnike:

(a) pregled najnižjih pragov za prihranek emisij toplogrednih plinov, ki bodo veljali od datumov iz drugega pododstavka člena 17(2), na podlagi presoje vpliva, ki upošteva predvsem tehnološke novosti, razpoložljive tehnologije ter razpoložljivost biogoriv prve in druge generacije z visokim prihrankom emisij toplogrednih plinov;

ê 2015/1513 čl. 2.10(d)

(b) v zvezi s ciljem iz člena 3(4) pregled:

(i) stroškovne učinkovitosti ukrepov, ki se morajo izvajati za doseganje ciljev;

(ii) možnosti za izpolnitev ciljev, ob hkratnem zagotavljanju trajnosti proizvodnje biogoriv v Uniji in tretjih državah ter upoštevanju gospodarskih, okoljskih in družbenih vplivov, vključno z neposrednimi učinki in vplivi na biotsko raznovrstnost, pa tudi razpoložljivosti biogoriv druge generacije na trgu;

(iii) vpliva doseganja ciljev na razpoložljivost živil po dostopnih cenah;

(iv) razpoložljivosti vozil na električni, hibridni in vodikov pogon na trgu ter metodologij, izbranih za izračun deleža energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju;

(v) ocene posebnih tržnih pogojev ob upoštevanju posameznih trgov, na katerih goriva, namenjena uporabi v prometu, predstavljajo več kot polovico končne porabe energije, in trgov, ki so v celoti odvisni od uvoženih biogoriv;

ê 2009/28/ES (prilagojeno)

ð novo

(c) oceno izvajanja te direktive, zlasti kar zadeva mehanizme sodelovanja, za zagotovitev, da državam članicam omogočajo nadaljnjo uporabo nacionalnih mehanizmov podpore iz člena 3(3) ter doseganje nacionalnih ciljev iz Priloge I ob najboljšem razmerju stroškov in koristi, oceno tehnoloških novosti in sklepe, ki jih je mogoče povzeti za doseganje ciljne vrednosti 20 % energije iz obnovljivih virov na ravni Skupnosti.

Komisija na podlagi tega poročila po potrebi predloži predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerih so obravnavani zgornji dejavniki in zlasti:

–za dejavnik iz točke (a) sprememba najmanjšega prihranka emisij toplogrednih plinov iz navedene točke,

–za dejavnik iz točke (c) ustrezne prilagoditve ukrepov o sodelovanju iz te direktive, za izboljšanje učinkovitosti pri doseganju ciljne vrednosti 20 %. Takšni predlogi ne vplivajo niti na ciljno vrednost 20 % niti na nadzor držav članic nad programi nacionalne podpore in ukrepov sodelovanja.

39. Komisija leta 2018 Ö 2026 Õ predloži časovni načrt za obnovljivo energijo za obdobje po letu 2020 ð zakonodajni predlog regulativnega okvira za spodbujanje energije iz obnovljivih virov za obdobje po letu 2030 ï.

Temu načrtu po potrebi priloži predloge Evropskemu parlamentu in Svetu za obdobje po letu 2020. Načrt ð Ta predlog ï upošteva izkušnje izvajanja te direktive ð , vključno s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov, ï inter tehnološki razvoj na področju energije iz obnovljivih virov.

410. Komisija leta 2021 Ö 2032 Õ predloži poročilo o pregledu uporabe te direktive. V tem poročilu obravnava zlasti, kako naslednji dejavniki vplivajo na uspešnost držav članic pri doseganju nacionalnih ciljev iz Priloge I ob upoštevanju razmerja med stroški in koristmi:

   (a) postopek priprave napovedi in nacionalnih akcijskih načrtov za obnovljivo energijo;

   (b) učinkovitost mehanizmov sodelovanja;

   (c) tehnološki razvoj na področju energije iz obnovljivih virov, vključno z razvojem uporabe biogoriv v komercialnem letalstvu;

   (d) učinkovitost nacionalnih programov podpore in

   (e) sklepi poročil Komisije iz odstavkov 8 in 9.

Člen 24

Platforma za preglednost

1. Komisija na spletu vzpostavi javno platformo za preglednost. Namen te platforme je povečati preglednost ter omogočiti in spodbujati sodelovanje med državami članicami, zlasti glede statističnih prenosov iz člena 6 in skupnih projektov iz členov 7 in 9. Poleg tega se platforma lahko uporablja tudi za objavo ustreznih informacij, za katere Komisija ali država članica meni, da so ključnega pomena za to direktivo in za dosego njenih ciljev.

2. Komisija na platformi za preglednost objavi naslednje podatke, po potrebi v zbrani obliki, in pri tem varuje zaupnost poslovno občutljivih informacij:

(a) nacionalne akcijske načrte za obnovljivo energijo držav članic;

(b) napovedi držav članic iz člena 4(3), ki se čim prej dopolnijo s povzetkom Komisije o presežku v proizvodnji in pričakovanem uvoznem povpraševanju;

(c) ponudbe držav članic za sodelovanje na področju statističnih prenosov ali skupnih projektov, na zahtevo zadevne države članice;

(d) podatke iz člena 6(2) o statističnih prenosih med državami članicami;

(e) podatke iz člena 7(2) in 7(3) ter člena 9(4) in 9(5) o skupnih projektih;

(f) nacionalna poročila držav članic iz člena 22;

(g) poročila Komisije iz člena 23(3).

Vendar pa Komisija na podlagi zahteve države članice, ki je predložila podatke, napovedi držav članic iz člena 4(3) in podatkov iz nacionalnega poročila držav članic iz člena 22(1)(l) in (m) ne objavi.

ê 2015/1513 čl. 2

ð novo

Člen 2531

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za obnovljive vire energije ð Odbor za energetsko unijoï , razen v primerih iz odstavka 2. TaNavedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 52  ð in deluje v ustreznih sektorskih skupinah, relevantnih za to uredbo ï .

2. Pri zadevah v zvezi s trajnostjo biogoriv in tekočih biogoriv Komisiji pomaga Odbor za trajnost biogoriv in tekočih biogoriv. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

23. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbora ne podata mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

ê 2015/1513 čl. 2.12 (prilagojeno)

Člen 25a32

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(5), člena Ö 7(5) Õ 5(5) Ö  in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) Õ inter člena Ö 28(5) Õ 19(7) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. oktobra 2015 Ö 1. januarja 2021 Õ .

3. Prenos pooblastila iz člena 3(5), člena Ö 7(5) Õ 5(5) Ö  in (6), člena 19(11) in (14), člena 25(6) Õ inter člena Ö 28(5) Õ 19(7) 

lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Ö 4. Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Õ