52008PC0721

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.11.2008

COM(2008) 721 konč.

2008/0216 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike {SEC(2008) 2760} {SEC(2008) 2761}

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

I. Ozadje predloga

Splošno ozadje

Osnova skupne ribiške politike (SRP) je omejiti in nadzorovati količine ulova z določitvijo celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in nacionalnih kvot skupaj s tehničnimi pravili in načrti ribolovnega napora. Evropska politika nadzora ribištva je v središču SRP, saj je njena verodostojnost odvisna od učinkovitega izvajanja te politike nadzora. Kljub napredku pa so v tem nadzornem sistemu še vedno precejšnje pomanjkljivosti, ki sta jih opredelila Evropska komisija[1] in Evropsko računsko sodišče[2]. Sedanji nadzorni sistem je neučinkovit, drag in zapleten ter ne prinaša želenih rezultatov. Če bo politika nadzora še naprej neuspešna, bo to imelo pomembne posledice za prihodnost ribolovnih virov, ribiške industrije in regij, ki so odvisne od ribolova. Komisija zato predlaga bistveno reformo nadzornega sistema, na katerem sloni SRP. Ta pobuda je osrednja prednostna naloga Komisije na področju ribištva v letu 2008.

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Reforma politike nadzora bi morala zaradi svojega globalnega in celostnega pristopa, ki se osredotoča na vsak vidik SRP, ne samo izboljšati sposobnost nadzora in upravljanje ribolovnih virov ter vzpostaviti enotne pogoje delovanja v EU, ampak tudi pozitivno strukturno vplivati na ribiško industrijo in trg ter se tako spoprijeti z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi posledicami neupoštevanja pravil. Natančneje so cilji predloga:

Nov skupni pristop k nadzoru in inšpekcijskim pregledom

Z uvedbo usklajenih inšpekcijskih postopkov in višjih standardov bi moralo biti zagotovljeno enotno izvajanje politike nadzora na ravni države članice, hkrati pa bi se upoštevale in spoštovale raznolikost in posebne značilnosti različnih ladjevij.

Kultura skladnosti

Cilj je vplivati na vedenje vseh zainteresiranih strani, vključenih v celotni cikel ribolovnih dejavnosti (ulov, predelavo, distribucijo in trženje), tako da se skladnost s politikami in predpisi SRP doseže ne samo z dejavnostmi spremljanja in nadzora, ampak izhaja tudi iz splošne kulture skladnosti, v kateri vsak del industrije vlaga v skladne dejavnosti, veljavnost pravil SRP pa je obnovljena.

Učinkovita uporaba pravil SRP

Cilj je okrepiti upravljavska pooblastila in sposobnost Komisije, da posreduje sorazmerno z ravnjo neskladnosti držav članic. Odgovornosti Komisije in držav članic bodo jasno opredeljene, da bi se izognili prekrivanjem in zagotovili, da Komisija vztraja pri svoji osrednji dejavnosti nadziranja in preverjanja, kako države članice izvajajo pravila SRP. Sedanji sistem mikroodločitev bi bilo treba postopoma nadomestiti s pristopom, temelječim na makroupravljanju.

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Podlaga za politiko nadzora je določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 2847/93 („uredba o nadzoru“[3]) in poglavju V Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 („osnovna uredba“[4]). Uredba o nadzoru je bila dvanajstkrat spremenjena. Zapletenost zaradi njenih številnih sprememb je še toliko večja, ker vrsta določb o nadzoru obstaja še v več drugih posebnih uredbah.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog bo prispeval k splošnemu cilju SRP, tj. trajnostnemu izkoriščanju živih vodnih virov. Poleg tega bo z osredotočenostjo na varstvo naravnih virov prispeval k strategiji trajnostnega razvoja, ki jo je Evropski svet sprejel junija 2006. Predlog je tudi v skladu s cilji, določenimi na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002 v zvezi z upravljanjem ribištva[5], in načelom prizadevanja za boljše upravljanje oceanov, ki usmerja sedanje razprave o prihodnji pomorski politiki Skupnosti. Poleg tega splošni cilj reforme nadzora spada med štiri glavna področja, ki jih je opredelila Komisija in na katerih so trenutno še možnosti za izboljšanje uporabe prava Skupnosti[6].

II. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Pri pripravi predloga je bilo opravljenih več posvetovanj z državami članicami (na ministrski in strokovni ravni) ter s predstavniki sektorja, svetovalnih organov in vseh drugih zainteresiranih strani. Spodbuda za delo pri tem predlogu je bila dana z vzpostavitvijo medsektorske usmerjevalne skupine za analizo splošnega pristopa, ki ima delovne skupine za posebne teme.

1. Države članice

- Komisija je predložila neuradni dokument, v katerem so bili predstavljeni glavni vidiki v zvezi s predlagano reformo. Ta je bil obravnavan na neformalnem srečanju ministrov za ribištvo 18. februarja 2008. Srečanje z uradniki držav članic za ribištvo je bilo že prej, tj. 15. januarja 2008. Srečanje s strokovnjaki držav članic za nadzor ribištva za predstavitev ciljev reforme je bilo 1. februarja 2008.

- GD MARE je oblikoval delovno skupino strokovnjakov držav članic za opredelitev usklajenih inšpekcijskih postopkov in standardov nadzora.

- Niz treh srečanj tehničnih strokovnjakov za sistem za elektronsko poročanje je potekal v Londonu, Madridu in Kopenhagnu. Ta srečanja bodo prispevala k boljši uporabi sodobnih tehnologij na podlagi nove uredbe o nadzoru.

- V povezavi z reformo so bili z državami članicami (Grčijo, Italijo, Poljsko, Španijo in Švedsko) podpisani memorandumi o soglasju. Ti označujejo spremembo v pristopu, saj vsebujejo jasno opredeljena merila za izboljšave v sistemih za nadzor ribištva v zadevnih državah članicah.

2. Svetovalni organi zainteresiranih strani in širša javnost

- Enodnevni seminar je bil organiziran 10. aprila 2008 s predstavniki regionalnih svetovalnih svetov (RSS) in Svetovalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo (SORR), da bi pridobili njihova mnenja o predvideni reformi politike nadzora SRP.

- GD MARE se je udeležil tudi seminarjev o sledljivosti, ki bo sestavni del reforme, v okviru projekta sledljivost populacij rib in DTU Aqua. GD MARE je s Skupnim raziskovalnim središčem 17. junija 2008 v Bruslju organiziral delavnico na to temo.

- Reforma je bila predstavljena skupini neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve na visoki ravni na njenem sestanku 18. septembra 2008. Predsednik je dejal, da skupina toplo pozdravlja pregled, ki ga je predstavil GD MARE, in v celoti podpira predlagano reformo glede na predvideno zmanjšanje upravne obremenitve v sektorju.

- Posvetovanja s širšo javnostjo so potekala med februarjem in majem 2008, temeljila pa so na delovnem dokumentu služb Komisije, objavljenem na spletni strani Komisije. V posvetovalnem dokumentu, ki ga je pripravil GD MARE, je bila predstavljena kratka analiza težave, zgrajena okrog devetih mogočih področij ukrepov, opredeljenih v zgoraj navedenem neuradnem dokumentu.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Udeleženci posvetovalnega postopka so se pozitivno odzvali na poteze Komisije. V skoraj vseh prispevkih je bilo poudarjeno, da je ustrezno okrepiti ukrepanje Skupnosti na tem področju. Prejetih je bilo 25 prispevkov širokega spektra zainteresiranih strani. Vsi prejeti prispevki so bili objavljeni na uradni spletni strani Komisije, navedeni so bili tudi njihovi avtorji in izvor[7].

Udeleženci posvetovanja so široko podprli pobudo Komisije in njene glavne cilje. Vsi so se soglasno strinjali o potrebi po reformi nadzornega sistema. Številni udeleženci so poudarili, da bi morala biti kultura skladnosti glavni cilj reforme. Zlasti so vse zainteresirane strani podprle uvedbo usklajenih upravnih kazni, poenostavitev in racionalizacijo pravil ter okrepitev sodelovanja in pomoči. Nevladne organizacije in javni organi so reformo podprli zlasti kot učinkovito orodje z vidika okoljsko trajnostnega ribištva. Vsi so se strinjali, da je treba razviti nov pristop k inšpekcijskim pregledom in nadzoru na ravni ES, ki bo zagotovil enake pogoje delovanja in spodbujal okrepljeno sodelovanje med Komisijo, organi za nadzor ribištva v državah članicah in gospodarskimi subjekti vzdolž celotne proizvodne verige. Strinjali so se, da bi morala Agencija za nadzor imeti pomembnejšo in bolj konstruktivno vlogo pri usklajevanju in usposabljanju. Nevladne organizacije so bile za to, da se Komisiji zagotovi več instrumentov za pravočasno posredovanje, medtem ko so bili predstavniki industrije zaskrbljeni, ali bo stroške ukrepov zoper države članice in ukinitve pomoči ES morala nositi industrija in ne države članice.

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja

Komisija je uporabila zunanja izvedenska mnenja, da bi podprla nekatere utemeljitve v tem poročilu. Izvedence se je prosilo, naj opredelijo verjetne pozitivne in negativne vplive predlaganih možnosti politike, vključno s kompromisi pri doseganju medsebojno konkurenčnih ciljev, tako da bo mogoče sprejeti utemeljene politične odločitve.

Glavne organizacije/strokovnjaki, vključeni v posvetovanja

Sklenjena je bila posebna pogodba (na podlagi okvirne pogodbe FISH/2006/09 – Študije na področju SRP in pomorskih zadev – Sklop 4: Študije ocene učinka v zvezi s SRP) med Komisijo in zunanjo svetovalno skupino MRAG.

Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj

- Okvirne kvalitativne in kvantitativne analize kažejo, da čeprav so nekateri predlagani ukrepi pomembnejši od drugih, bo popolno izvajanje svežnja ukrepov kot celote z obvezujočim namesto prostovoljnim instrumentom, podobnim, kot je Kodeks odgovornega ribištva FAO, verjetno najučinkovitejše sredstvo za doseganje visoke ravni skladnosti.

- Če se bodo predlagani ukrepi izvajali z obvezujočo uredbo ter če bodo države članice uporabljale to uredbo in veljavne večletne načrte za obnovitev, bi lahko naraščajoči čisti dobiček industrije kot rezultat obnovljenih in bolje zavarovanih staležev znašal 10 milijard EUR v 10 letih. Takim gospodarskim koristim se bodo verjetno pridružila neto povečanja zaposlitev, in sicer do 4 000 novih delovnih mest v vseh podsektorjih. Pomembno vprašanje je, kako povečanje v proizvodnji rib spodbuja nova delovna mesta v zadevnih sektorjih in regijah.

- Ustvarjanje teh koristi z izvajanjem nove uredbe bo odvisno od prenosa poudarka nadzora z morja na stroškovno učinkovitejše kopenske operacije, ki bodo sprva zahtevale nekaj večjih naložb v operativne postopke, in ne v sredstva nadzora. Vendar bi morali biti čisti dobički ustvarjeni hitro, s postopnim zniževanjem relativnih stroškov dve ali tri leta po izvedbi, ko bo dosežena kultura skladnosti.

- Ko bodo ukrepi nadzora postali učinkovitejši in se bo uspešnost povečala, se bo lahko povečanje učinkovitosti preneslo na gospodarske subjekte v smislu večje donosnosti ribolova in deleža, ki je na voljo za posadko in druge delavce.

Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj

Študija bo objavljena na spletni strani GD MARE.

Ocena učinka

Komisija je opravila oceno učinka predloga, rezultat pa je poročilo, ki bo dostopno na spletni strani GD MARE. V tem poročilu so bile proučene naslednje možnosti:

- Možnost 1: brez spremembe politike. Nadaljevati sedanjo politiko ter se osredotočiti na izvajanje in uveljavljanje obstoječega okvira.

Podmožnost 1: brez spremembe politike, nadaljevati sedanje stanje.

Glavna predpostavka za to podmožnost je, da sedanja politika nadzora zadostuje za zagotovitev skladnega vedenja v podporo ciljem SRP in da je osrednja težava ta, da države članice slabo izvajajo veljavne zakonodajne zahteve. Poudarek bi bilo mogoče dati na boljše izvajanje veljavne zakonodaje.

Podmožnost 2: izvajanje in uveljavljanje obstoječega okvira z izvedbenimi predpisi.

Ta podmožnost bi se kot alternativa preprostemu nadaljevanju sedanjega stanja lahko nanašala na sprejetje izjemne izvedbene zakonodaje, s čimer bi zagotovili popoln niz tehničnih pravil kot podlago za celovit nadzorni sistem.

Ta „običajni“ pristop pomeni, da se obstoječi mreži zapletenosti neusklajeno dodajo dodatne plasti pravil, ne da bi se razvil nov pristop k nadzoru in inšpekcijskim pregledom. Nezmožnost Komisije bi še naprej dopolnjevala vztrajna prizanesljivost nacionalnih pravnih sistemov glede kršitev, nezadovoljivega nadaljnjega ukrepanja zaradi pravnih ali postopkovnih razlogov ter nepopolnih podatkov o kaznih in predhodni neskladnosti.

- Možnost 2: preoblikovati uredbo o nadzoru v povezavi s kodeksom ravnanja.

Pristop, ki povezuje okrepljen pravni okvir z usmerjevalnim instrumentom, kot je „kodeks ravnanja“, bi lahko delno pripomogel k izboljšanju sedanjega nadzornega sistema. Nekatera ribištva bi si lahko opomogla zaradi enostranskega ukrepanja na enem ali več delih ladjevja, vendar na splošno ta pristop ne bi spremenil vsebine sedanjih določb ali dodal kakršnih koli novih pravnih instrumentov in bi bil preveč odvisen od prostovoljnega izvajanja držav članic.

- Možnost 3: regulativni instrument v obliki nove zavezujoče uredbe.

Tretja možnost, predstavljena za oceno, je bila izvajanje reformnega svežnja ukrepov z regulativnim besedilom, ki bi bilo zavezujoče na ravni Skupnosti. Ta pristop temelji na vzpostavitvi enakih pogojev delovanja v EU. Zagotovil bi enotno uporabo pravil SRP po vsej EU in nediskriminacijsko obravnavo vseh ribičev. Zaradi večje zmogljivosti inšpektorjev Komisije bi države članice težje prikrile pomanjkljivosti pri izvajanju pravil SRP.

- Možnost 4: centralizacija politike nadzora SRP na ravni EU z večjimi pristojnostmi Komisije in Agencije Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA).

Na podlagi te možnosti bi Komisija in Agencija za nadzor združili vire držav članic za inšpekcijske preglede in razvili splošno sprejete standarde z dolgoročnim ciljem oblikovanja neke vrste evropskega sistema obalne straže. Vendar je bilo treba to možnost že kmalu zavrniti, saj bi vnovična prerazporeditev nalog med Komisijo in državami članicami presegla to, kar je določeno v Pogodbi. Politično si ni mogoče zamisliti, da bi države članice privolile v to, da bi pristojnost nenadoma prepustile nadnacionalnemu organu. Poleg tega bi taka možnost vključevala drastično proračunsko povišanje, ki ga Komisija ne more nositi.

III. Pravni elementi predloga

Vsebina predloga

Osnovna zamisel predloga je, da bi morala biti učinkovita politika nadzora globalna in celostna ter zajemati vse vidike težave, od mreže do krožnika.

Nov skupni pristop k nadzoru in inšpekcijskim pregledom

Čeprav se raven skladnosti ribiških plovil s tehničnimi ukrepi ne sme zanemariti, je treba večjo pozornost nameniti obsežnemu spremljanju ulova. V tem smislu je zlasti treba doseči:

- standardizirane, usklajene inšpekcijske dejavnosti in postopke v vsakem členu verige (na morju, v pristanišču, med prevozom in pri trženju);

- splošne standarde za posebne nadzorne ukrepe, ki se uporabljajo za načrte za obnovitev in večletne načrte, zavarovana morska območja in zavržke;

- uvedbo celovitega sistema sledljivosti;

- polno uporabo sodobnih tehnologij in učinkovitih sistemov za potrjevanje podatkov za izvajanje sistematičnih in izčrpnih navzkrižnih preverjanj vseh ustreznih podatkov;

- strateško programiranje, taktično ciljanje in strategijo vzorčenja ter

- uporabo informacij, ki omogočajo prepoznavanje tveganj in racionalizacijo nadzora.

Kultura skladnosti

V tem smislu se je treba osredotočiti na:

- poenostavitev in racionalizacijo pravnega okvira;

- uvedbo usklajenih odvračilnih kazni;

- uvedbo sistema kazenskih točk za kršitve, ki jih storijo kapitani, gospodarski subjekti ali dejanski lastniki dovoljenja za gospodarski ribolov;

- izvršilne ukrepe in spremljajoče kazni;

- boljše sodelovanje med državami članicami in s Komisijo, vključno z razširitvijo pooblastila Agencije Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA);

- sodoben pristop k prenosu podatkov in izmenjavam informacij med državami članicami in s Komisijo ali CFCA prek varnih spletnih strani.

Učinkovita uporaba pravil SRP

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja pravil SRP je treba okrepiti sposobnost Komisije, da posreduje sorazmerno z ravnjo neskladnosti držav članic. Hkrati je treba okrepiti upravljavsko zmogljivost Komisije. Predlogi vključujejo:

- ponovno opredelitev pooblastil inšpektorjev Komisije;

- akcijske načrte za države članice, da bi po potrebi izboljšale svoje izvajanje;

- pooblastila za Komisijo, da popravi številke o ulovu držav članic;

- zaprtja ribolovnih območij na pobudo Komisije;

- več prožnosti za Komisijo, da izvede odbitke od kvot ob slabem upravljanju kvot, ter

- finančne ukrepe ob slabem upravljanju.

Pravna podlaga

Člen 37 Pogodbe ES.

Načelo subsidiarnosti

Predlog spada v izključno pristojnost Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: za reševanje sedanjih pomanjkljivosti nadzornega sistema SRP so potrebni ukrepi, sorazmerni z obsegom zadevnih dejavnosti in prilagojeni naravi teh dejavnosti. Trajnostno izkoriščanje živih vodnih virov je v osnovi področje, ki ga je treba urejati na ravni Skupnosti in ki ga ni mogoče upravljati z osamljenimi ukrepi na nacionalni ravni. S predlogom novega okvira za nadzor dejavnosti SRP Komisija odgovarja na zahteve zainteresiranih strani in držav članic, naj se vzpostavijo enaki pogoji delovanja na ravni EU. Opredelitev usklajenih inšpekcijskih in nadzornih postopkov je v bistvu vprašanje, ki ga je treba obravnavati na ravni EU.

Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov: SRP je področje, ki je v izključni pristojnosti Skupnosti. Pravila, sprejeta na ravni Skupnosti, morajo biti enotna in zavezujoča, da bi se izognili soobstoju različnih standardov v državah članicah. Zato je utemeljeno, da se ukrepi pripravijo v obliki uredbe.

IV. Proračunske posledice

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti.

V. Dodatne informacije

Poenostavitev

Predlog bo privedel do poenostavitve zadevne zakonodaje in izboljšav nadzornega sistema. Skozi leta je sedanja politika nadzora SRP dodala vrsto določb, ki so raztresene po različnih uredbah, nekatere od njih pa se prekrivajo. Eden od ciljev tega predloga je vnesti jasnost v veljavna pravila o nadzoru. Vendar je jasno, da nadzor ostaja kompleksno vprašanje, zato je treba najti ravnovesje med nujnimi obveznostmi, ki jih je treba ohraniti, ter potrebo po razjasnitvi in zmanjšanju upravne obremenitve organov in zasebnega sektorja.

V tem smislu ima poenostavitev različne vidike:

- sistem vzpostavlja enoten ambiciozen okvir, v katerem so določena načela, s katerimi se urejajo vsi vidiki nadzora, vendar prepušča izvedbenim predpisom, da določijo podrobnejša tehnična pravila;

- sistem vzpostavlja enoten okvir, ki se uporablja za gospodarske subjekte in javne organe v Skupnosti, tako da standardizira pravila o inšpekcijskih pregledih in nadzoru (vključno z uvedbo usklajenih kazni), s čimer prispeva k vzpostavitvi enakih pogojev delovanja v EU.

Razveljavitev veljavne zakonodaje

Sprejetje predloga bo privedlo do razveljavitve veljavne zakonodaje.

Klavzula o pregledu/spremembi/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o pregledu.

2008/0216 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike

SVET EVROPSKE SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilj skupne ribiške politike, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[8], je zagotavljati izkoriščanje živih vodnih virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

(2) Glede na to, da uspeh skupne ribiške politike vključuje izvajanje učinkovitega sistema nadzora, je cilj ukrepov, določenih v tej uredbi, vzpostaviti sistem Skupnosti za inšpekcijske preglede, spremljanje, nadzor in izvrševanje z globalnim in celostnim pristopom, da se zagotovita skladnost z vsemi pravili skupne ribiške politike in s tem trajnostno izkoriščanje živih vodnih virov s pokrivanjem vseh vidikov politike.

(3) Izkušnje, pridobljene z izvajanjem Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike[9], so pokazale, da sedanji nadzorni sistem ne zadostuje več za zagotovitev skladnosti s pravili skupne ribiške politike.

(4) Trenutno so določbe o nadzoru razpršene po vrsti prekrivajočih se in zapletenih pravnih besedil. Države članice slabo izvajajo nekatere dele nadzornega sistema, posledica tega pa so nezadostni in razhajajoči se ukrepi kot odgovor na kršitve pravil skupne ribiške politike, kar ovira oblikovanje enakih pogojev delovanja za ribiče po vsej Skupnosti. Sedanji sistem in vse obveznosti v njem je torej treba povzeti, racionalizirati in poenostaviti, zlasti z zmanjšanjem dvojne ureditve in upravnih bremen.

(5) Glede na obseg izčrpanja morskih vodnih virov je za Evropsko skupnost bistvenega pomena, da sprejme potrebne ukrepe za razvoj kulture skladnosti vseh gospodarskih subjektov s pravili skupne ribiške politike in cilji, določenimi na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002, ter tudi strategijo trajnostnega razvoja, ki jo je sprejel Evropski svet. Da bi dosegli ta cilj, je treba okrepiti in uskladiti pravila za inšpekcijske preglede, spremljanje, nadzor in izvrševanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje virov, strukturnih ukrepov in ukrepov za skupno ureditev trga. Poleg tega je treba določiti minimalne ravni kazni za posebno resne kršitve in sistem kazenskih točk za neskladnost.

(6) Razdelitev odgovornosti med državami članicami, Komisijo in Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva je treba dodatno pojasniti. Nadzor skladnosti s pravili skupne ribiške politike mora biti najprej in predvsem odgovornost držav članic. Komisija mora zagotoviti, da države članice v vsej Skupnosti dosledno izvajajo pravila skupne ribiške politike. Zato je treba sedanji sistem mikroodločitev postopoma nadomestiti s pristopom, temelječim na makroupravljanju.

(7) Upravljanje ribolovnih virov na ravni Skupnosti temelji zlasti na celotnem dovoljenem ulovu (TAC), kvotah, ureditvah ribolovnega napora in tehničnih ukrepih. Sprejeti je treba ustrezne ukrepe za zagotovitev, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za učinkovito izvajanje teh ukrepov upravljanja.

(8) Organi držav članic morajo biti sposobni spremljati iztovarjanja v svojih pristaniščih. Zato je treba od ribiških plovil zahtevati, da vnaprej obvestijo te organe o svojem namenu iztovarjanja v njihovih pristaniščih.

(9) Podatke iz ladijskih dnevnikov ribiških plovil je treba preveriti ob iztovarjanju. V skladu s tem je treba zahtevati, da subjekti, vključeni v iztovarjanje in trženje rib in ribiških proizvodov, prijavijo količine, ki so iztovorjene, pretovorjene, ponujene za prodajo ali kupljene.

(10) Za majhna ribiška plovila, krajša od desetih metrov, bi obveznost vodenja ladijskega dnevnika ali izpolnjevanja deklaracije pomenila nesorazmerno breme glede na njihovo ribolovno zmogljivost. Za zagotovitev ustrezne ravni nadzora nad takimi plovili morajo države članice spremljati njihove dejavnosti z izvajanjem načrta vzorčenja.

(11) Za zagotovitev skladnosti z ohranitvenimi in trgovinskimi ukrepi Skupnosti je treba sprejeti postopke, ki zahtevajo, da vse ribiške proizvode, ki se prevažajo v Skupnosti, spremlja prevozni dokument, v katerem so navedeni njihova narava, poreklo in teža.

(12) Države članice morajo spremljati dejavnosti svojih plovil v vodah Skupnosti in zunaj njih. Zaradi lažjega učinkovitega spremljanja morajo kapitani ribiških plovil Skupnosti voditi ladijski dnevnik ter predložiti deklaracije o iztovarjanju in pretovarjanju.

(13) Pretovarjanja na morju se izognejo vsakemu ustreznemu nadzoru države zastave ali obalnih držav, zato za gospodarske subjekte pomenijo možnost za prevažanje nezakonitega ulova. Za izboljšanje nadzora je treba pretovarjanja v vodah Skupnosti dovoliti samo v določenih pristaniščih.

(14) Kadar je upravljanje TAC in kvot dopolnjeno z ureditvijo ribolovnega napora, je treba uvesti ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja te ureditve.

(15) Za vzpostavitev celovitega sistema nadzora mora tak sistem zajemati celotno verigo proizvodnje in trženja. Vključevati mora skladen sistem sledljivosti, ki dopolnjuje določbe iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane[10], ter okrepljen nadzor organizacij proizvajalcev. Varovati mora tudi interese potrošnikov, tako da na vsaki stopnji trženja zagotavlja podatke o trgovski oznaki, načinu proizvodnje in ribolovnem območju, kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 2065/2001 z dne 22. oktobra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 o obveščanju potrošnikov o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva[11]. Zagotavlja spremljanje organizacij proizvajalcev v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2508/2000 z dne 15. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi z operativnimi programi v sektorju za ribištvo[12].

(16) Glede na zahteve za zmogljivost ribiškega ladjevja Skupnosti, kot jih vsebujejo člen 13 Uredbe (ES) št. 2371/2002, Uredba Sveta (ES) št. 639/2004 z dne 30. marca 2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti[13], Uredba Komisije (ES) št. 1438/2003 z dne 12. avgusta o pravilih za izvajanje politike flote Skupnosti, kakor je opredeljena v poglavju III Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002[14], in Uredba Komisije (ES) št. 2104/2004 z dne 9. decembra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 639/2004 z dne 30. marca 2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti[15], je treba uvesti instrumente za nadzor zmogljivosti ladjevja, nadzor pa mora vključevati spremljanje moči motorja in uporabe ribolovnega orodja.

(17) Za večletne načrte, zavarovana morska območja in zavržke na podlagi posebne ureditve je treba uporabiti jasne, po meri oblikovane posebne ukrepe nadzora. Pojasniti je treba postopek za uvedbo in odpravo zaprtja ribolovnega območja v realnem času.

(18) Uvesti je treba nov skupni pristop k nadzoru, ki vključuje obsežno spremljanje ulova, da se zagotovijo enaki pogoji delovanja za ribiški sektor, ki upoštevajo razlike po delih ladjevja; zato je treba vzpostaviti skupna merila za izvajanje nadzora ribištva ter zlasti standardizirane in usklajene postopke inšpekcijskih pregledov na morju, kopnem in v celotni tržni verigi. Kot del novega pristopa je treba pojasniti odgovornosti držav članic, Komisije in Agencije Skupnosti za nadzor ribištva.

(19) Nadzorne dejavnosti in metode morajo temeljiti na obvladovanju tveganja, pri čemer se sistematično in obsežno uporabljajo postopki navzkrižnega preverjanja.

(20) Za dosledno in učinkovito preganjanje kršitev je treba pripraviti vse potrebno za omogočanje, da se poročila o inšpekcijskih pregledih in nadzoru, ki jih sestavijo inšpektorji Komisije, inšpektorji Skupnosti in uradniki držav članic, uporabljajo enako kot nacionalna poročila.

(21) Sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, s Komisijo in Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva je treba okrepiti, da se spodbudi skladnost s pravili skupne ribiške politike, zlasti z izmenjavo nacionalnih inšpektorjev ter okrepitvijo vloge in pooblastil inšpektorjev Skupnosti.

(22) Podatki iz sistema za spremljanje plovil so dragocen vir za znanstveno svetovanje. Končnim uporabnikom, kot so opredeljeni v členu 2(i) Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko[16], je torej treba dati na voljo podrobne in zbirne podatke.

(23) V celoti je treba izkoristiti sodobne tehnologije, saj omogočajo učinkovito spremljanje, hitra in poceni sistematična in avtomatizirana navzkrižna preverjanja, lajšajo upravne postopke za nacionalne organe in gospodarske subjekte ter tako omogočajo pravočasne analize tveganja in celovite ocene vseh zadevnih podatkov o nadzoru. Nadzorni sistem mora torej državam članicam omogočiti, da združijo uporabo različnih instrumentov nadzora za zagotovitev najučinkovitejše metode nadzora.

(24) Vzpostaviti je treba celostno omrežje za pomorski nadzor med sistemi za nadzor, spremljanje, prepoznavanje in sledenje, ki se upravljajo zaradi pomorske varnosti, varstva morskega okolja, nadzora ribištva, mejnega nadzora, kazenskega pregona in pospeševanja trgovine. Omrežje bo lahko stalno zagotavljalo informacije o dejavnostih v pomorstvu za podporo pravočasnemu postopku odločanja. To pa bi javnim organom, vključenim v nadzorne dejavnosti, omogočilo izvajanje učinkovitejših in gospodarnejših storitev. Zato morajo podatke iz sistemov samodejnega prepoznavanja, sistemov za spremljanje plovil, kot so navedeni v Uredbi Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil[17], in sistemov za zaznavanje plovil, zbrane na podlagi te uredbe, prenesti in uporabljati drugi javni organi, vključeni v zgoraj navedene nadzorne dejavnosti.

(25) Državljane Skupnosti je treba odvrniti od kršitev pravil skupne ribiške politike. Ker se ukrepi, sprejeti zaradi kršitev teh pravil, zelo razlikujejo od ene države članice do druge, kar povzroča diskriminacijo in nepoštena pravila konkurence za ribiče, ter glede na to, da je zaradi neobstoja odvračilnih, sorazmernih in učinkovitih kazni v nekaterih državah članicah učinkovitost nadzora manjša, je ustrezno uvesti usklajene upravne kazni v povezavi s sistemom kazenskih točk, da bi zagotovili dejanski odvračilni učinek.

(26) Dovolj velik razlog za nenehno visoko število resnih kršitev pravil skupne ribiške politike, ki se zgodijo v vodah Skupnosti ali jih storijo subjekti iz Skupnosti, so premalo odvračilne kazni, predpisane v zakonodaji držav članic za hujše kršitve teh pravil. Sestavni del te slabosti so zelo različne višine kazni po državah članicah, kar spodbuja nezakonite subjekte, da delujejo v vodah ali na ozemlju držav članic, v katerih so te kazni najnižje. Zato je treba uskladiti najnižje in najvišje ravni kazni, določene za resne kršitve pravil skupne ribiške politike, ob upoštevanju vrednosti ribiških proizvodov, pridobljenih z resno kršitvijo, vsake ponovitve kršitve ter škode za ribolovne vire in zadevno morsko okolje. Določiti je treba tudi takojšnje izvršilne in dopolnilne ukrepe.

(27) Za zagotovitev uresničevanja ciljev skupne ribiške politike mora biti Komisiji omogočeno, da sprejema učinkovite korektivne ukrepe; zato je treba okrepiti upravljavsko sposobnost Komisije in njeno sposobnost, da posreduje sorazmerno z ravnjo neskladnosti države članice. Komisijo je treba pooblastiti, da inšpekcijske preglede opravlja brez predhodnega obvestila in samostojno, da bi preverila postopke nadzora, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic.

(28) Predvideti je treba ustrezna sredstva za obravnavo neizpolnjevanja nalog, ki jih imajo države članice kot države zastave, pristanišča, obalne države in države trga na podlagi prava ES in mednarodnega prava, in za zagotovitev, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti svojih ribiških plovil ali državljanov s pravili SRP in nadzora; ta sredstva morajo vključevati možnost, da se ukine ali zmanjša finančna pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo[18] in Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006 z dne 22. maja 2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike[19], če države članice pravil SRP ne izvajajo ustrezno.

(29) Komisijo je treba pooblastiti, da zapre ribolovno območje, ko je kvota države članice ali sam TAC izčrpan. Komisija mora biti tudi pooblaščena, da odbije kvote ali zavrne prenose ali izmenjave kvot za zagotovitev, da države članice dosegajo cilje skupne ribiške politike.

(30) Komisija ali organ, ki ga ta imenuje, mora imeti neposreden dostop do podatkov o ribištvu držav članic, da bi lahko preverila, ali države članice izpolnjujejo svoje obveznosti, in posredovala v primeru ugotovljenih nedoslednosti.

(31) Pooblastilo Agencije Skupnosti za nadzor ribištva je treba prilagoditi in razširiti na revizije, inšpekcijske preglede nacionalnih nadzornih sistemov, organizacijo operativnega sodelovanja, pomoč državam članicam in možnost ustanovitve enot za izjemne razmere, kadar se ugotovi resno tveganje za skupno ribiško politiko.

(32) Ta uredba ne sme vplivati na nobene nacionalne predpise o nadzoru, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, a presegajo njene minimalne določbe, če so taki nacionalni predpisi v skladu s pravom Skupnosti.

(33) Glede na to, da morajo države članice na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova[20] , za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitega boja proti ribolovu IUU in z njim povezanimi dejavnostmi, in glede na to, da Uredba Sveta (ES) št. …/2008 z dne xx xx xx o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti[21] vsebuje določbe o dovoljenjih za ribiška plovila Skupnosti, da opravljajo ribolovne dejavnosti zunaj voda Skupnosti, in dovoljenjih za ribiška plovila tretjih držav, da opravljajo ribolovne dejavnosti v vodah Skupnosti, mora ta uredba dopolnjevati ti uredbi in zagotavljati, da ni diskriminacije med državljani Skupnosti in državljani tretjih držav.

(34) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[22]. Vsi ukrepi, ki jih bo Komisija sprejela za izvajanje te uredbe, bodo skladni z načelom sorazmernosti.

(35) Vendar mora Svet odločiti o obveznosti uporabe elektronskih naprav za spremljanje in orodij za sledljivost, kot je genetska analiza, ter drugih tehnologij za nadzor ribištva. Ker te tehnologije povzročajo stroške nacionalnim nadzornim organom in zadevnemu sektorju, je ustrezno, da si Svet pridrži pravico za neposredno izvajanje izvedbenih pooblastil v tem posebnem primeru. Ker Svet odloča o uvedbi večletnih načrtov, je tudi ustrezno, da v tem okviru odloči o mejni vrednosti, ki se uporablja za živo težo vrst, za katere veljajo ti večletni načrti, nad katerim mora plovilo iztovoriti svoj ulov v določenem pristanišču. Ker Svet sprejme uredbo o letnem TAC in kvotah, je tudi ustrezno, da v tem okviru določi ravni prilova, ki sprožijo uvedbo zaprtja v realnem času.

(36) Zagotoviti je treba zaupnost podatkov, zbranih in izmenjanih na podlagi te uredbe. Taki podatki bodo včasih osebni podatki v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Zaradi pravne varnosti in preglednosti ter za zagotovitev varovanja temeljnih pravic in zlasti pravice do varstva zasebnega življenja posameznikov so potrebna jasna pravila o obdelavi osebnih podatkov.

(37) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov naj bi zagotovila prosti pretok osebnih podatkov na notranjem trgu. Uporablja se za dejavnosti obdelave osebnih podatkov, ki jih izvajajo države članice na podlagi te uredbe.

(38) Komisija pri obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov.

(39) V skladu z načelom sorazmernosti je za uresničitev osnovnega cilja zagotovitve učinkovitega izvajanja skupne ribiške politike nujno in primerno, da se vzpostavi celovit in enoten sistem nadzora. Ta uredba v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe ne presega tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev.

(40) Za uskladitev zakonodaje Skupnosti s to uredbo je treba spremeniti naslednje uredbe:

- Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002;

- Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike[23];

- Uredbo Sveta (ES) št. 423/2004 z dne 26. februarja 2004 o uvedbi ukrepov za obnovitev staležev trsk[24];

- Uredbo Sveta (ES) št. 811/2004 z dne 21. aprila 2004 o določitvi ukrepov za obnovitev staleža severnega osliča[25];

- Uredbo Sveta (ES) št. 2166/2005 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev južnega osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka ter o spremembi Uredbe (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov[26];

- Uredbo Sveta (ES) št. 2115/2005 z dne 20. decembra 2005 o obnovitvenih načrtih za grenlandsko morsko ploščo v okviru Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika[27];

- Uredbo Sveta (ES) št. 388/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v Biskajskem zalivu[28];

- Uredbo Sveta (ES) št. 509/2007 z dne 7. maja 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu[29];

- Uredbo Sveta (ES) št. 676/2007 z dne 11. junija 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju[30];

- Uredbo Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97[31];

- Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto[32].

(41) Ker bo s to uredbo vzpostavljen nov celovit sistem nadzora, je treba razveljaviti Uredbo (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike in Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 Vsebina

S to uredbo se vzpostavlja sistem Skupnosti za nadzor, spremljanje, inšpekcijske preglede in izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: nadzorni sistem Skupnosti) pravil skupne ribiške politike.

Člen 2Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za vse dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Skupnosti ali jih izvajajo ribiška plovila Skupnosti ali državljani držav članic, ne da bi to vplivalo na primarno odgovornost države zastave, nanašajo pa se na:

(a) ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov;

(b) ribogojstvo;

(c) predelavo, prevoz in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

Člen 3Razmerje do mednarodnih in nacionalnih določb

1. Ta uredba se uporablja brez vpliva na posebne določbe iz sporazumov o ribolovu, ki so sklenjeni med Skupnostjo in tretjimi državami ali se uporabljajo v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, ali podobnih sporazumov, pri katerih je Skupnost pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica.

2. Ta uredba se uporablja brez vpliva na kakršne koli nacionalne nadzorne ukrepe, ki presegajo njene minimalne zahteve, če so skladni z zakonodajo Skupnosti in skupno ribiško politiko. Države članice Komisijo na zahtevo obvestijo o teh nadzornih ukrepih.

Člen 4Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz Uredbe (ES) št. 2371/2002. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(1) „ribolovna dejavnost“ pomeni iskanje rib, metanje, namestitev in izvleko ribolovnega orodja, prenos ulova na krov, pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelavo na krovu, premestitev in rejo rib in ribiških proizvodov v mrežastih kletkah;

(2) „pravila skupne ribiške politike“ pomenijo zakonodajo Skupnosti o ohranjanju, upravljanju in izkoriščanju živih vodnih virov, ribogojstvu ter predelavi, prevozu in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

(3) „dejavnosti, zajete s skupno ribiško politiko“ pomenijo ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, ribogojstvo ter predelavo, prevoz in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

(4) „nadzor“ pomeni spremljanje, nadzorovanje, inšpekcijske preglede in izvrševanje;

(5) „inšpekcijski pregled“ pomeni vsak pregled na kraju samem, ki ga opravijo inšpektorji glede skladnosti z veljavnimi določbami skupne ribiške politike in se evidentira v poročilo o inšpekcijskem pregledu;

(6) „uradnik“ pomeni osebo, ki jo za inšpekcijski pregled pooblasti nacionalni organ, Komisija ali Agencija Skupnosti za nadzor ribištva;

(7) „dovoljenje za gospodarski ribolov“ pomeni uradni dokument, ki imetniku podeljuje pravico, kot je določena v nacionalnih pravilih, do uporabe nekaterih ribolovnih zmogljivosti za komercialno izkoriščanje živih vodnih virov. Vsebuje minimalne zahteve glede prepoznavanja, tehničnih lastnosti in opremljenosti ribiškega plovila Skupnosti;

(8) „dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje za ribolov, ki se izda za ribiško plovilo Skupnosti poleg njegovega dovoljenja za gospodarski ribolov in na podlagi katerega lahko opravlja ribolovne dejavnosti v vodah Skupnosti na splošno in/ali posebne ribolovne dejavnosti v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov pod posebnimi pogoji;

(9) „sistem za samodejno prepoznavanje“ pomeni neodvisen in neprekinjen sistem oddajanja za pomorsko varnost in ladijski promet, ki ladjam zagotavlja sredstvo, da si z drugimi ladjami v bližini in organi na kopnem elektronsko izmenjajo podatke o ladjah, vključno s prepoznavanjem, položajem, smerjo in hitrostjo:

(10) „zavarovano morsko območje“ pomeni vsako območje, ki je na podlagi zakonodaje, mednarodno dogovorjenega ukrepa ali katerega koli drugega veljavnega ukrepa rezervirano za zavarovanje celotnega omejenega okolja ali njegovega dela;

(11) „center za spremljanje ribištva“ pomeni operativni center, ki ga ustanovi država članica zastave in ima tehnično zmogljivost, da z razdalje spremlja ribiška plovila, zbira, shranjuje, potrjuje in navzkrižno preverja podatke, prejete prek različnih komunikacijskih sistemov, ter da informacije na voljo, kot je ustrezno, inšpekcijskim službam države zastave ali obalni državi;

(12) „pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje vseh ali katerih koli ribiških proizvodov ali proizvodov iz ribogojstva s krova plovila na drugo plovilo;

(13) „tveganje“ pomeni verjetnost dogodka, ki se lahko zgodi in bi pomenil kršitev pravil skupne ribiške politike;

(14) „obvladovanje tveganja“ pomeni sistematično prepoznavanje tveganja in izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev uresničitve tega tveganja. To vključuje dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in informacij, analizo in oceno tveganja, pripravo in izvajanje ukrepov ter redno spremljanje in pregledovanje postopka in njegovih izidov na podlagi mednarodnih, skupnostnih in nacionalnih virov ter strategij;

(15) „gospodarski subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki vodi ali ima podjetje, ki izvaja katero koli od dejavnosti, povezanih s katero koli stopnjo v verigah proizvodnje, predelave, trženja, distribucije in maloprodaje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

(16) „pošiljka“ pomeni količino ribiških proizvodov določene vrste, ki se enako obdelajo in ki lahko izhajajo z istih ribolovnih območij in istega plovila ali istih dejavnosti ribogojstva;

(17) „predelava“ pomeni postopek, s katerim je bila pripravljena oblika ponudbe. Vključuje čiščenje, filetiranje, shranjevanje v led, pakiranje, konzerviranje, zamrzovanje, dimljenje, soljenje, kuhanje, vlaganje, sušenje ali kakršno koli drugo pripravo rib za trg;

(18) „prodaja na drobno“ pomeni ravnanje s proizvodi iz živih vodnih virov in/ali njihovo predelavo ter shranjevanje na kraju prodaje ali dostave končnemu potrošniku, vključuje pa distribucijske službe, preskrbo s pripravljeno hrano, tovarniške menze, obrate javne prehrane v zavodih, restavracije in druge podobne prehrambne storitvene dejavnosti, trgovine, distribucijske centre supermarketov in prodajna mesta v trgovini na veliko;

(19) „Agencija“ pomeni Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva iz Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005;

(20) „celostno omrežje za pomorski nadzor“ pomeni mrežo sistemov za nadzor, spremljanje, prepoznavanje in sledenje, ki delujejo zaradi pomorske varnosti, varstva morskega okolja, nadzora ribištva, mejnega nadzora, pospeševanja trgovine in kazenskega pregona;

(21) „podatki iz sistema za spremljanje plovil“ pomenijo podatke o prepoznavanju ribiškega plovila, geografskem položaju, datumu, času, smeri in hitrosti, ki se prek satelitskih sledilnih naprav, nameščenih na krovu ribiških plovil, prenašajo v center za spremljanje ribištva države zastave;

(22) „podatki iz sistema za zaznavanje polovil“ pomenijo podatke, ki izhajajo iz daljinsko zaznanih slik in ki jih zbirajo centri za spremljanje ribištva, zagotavljajo pa pregled prisotnosti plovil na določenem morskem območju;

(23) „večletni načrti“ pomenijo načrte obnovitve, kot so navedeni v členu 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002, načrte upravljanja, kot so navedeni v členu 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002, ter druge določbe Skupnosti, ki so sprejete na podlagi člena 37 Pogodbe ES in za več let zagotavljajo posebne ukrepe upravljanja za določene staleže rib;

(24) „obalna država“ pomeni državo, v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo katere ali v pristaniščih katere poteka dejavnost.

NASLOV IISPLOŠNA NAČELA

Člen 5Splošna načela

1. Države članice nadzorujejo dejavnosti, ki jih na podlagi skupne ribiške politike na njihovem ozemlju ali v vodah, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, opravlja katera koli fizična ali pravna oseba, zlasti ribolov, pretovarjanje, premestitev rib v mrežaste kletke ali ribogojniške objekte, vključno z objekti za pitanje, iztovarjanje, uvoz, prevoz, trženje in skladiščenje ribiških proizvodov.

2. Države članic nadzirajo tudi dostop do voda in virov ter dejavnosti zunaj voda Skupnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila Skupnosti, ki plujejo pod njihovimi zastavami, in ne da bi to posegalo v primarno odgovornost države članice zastave, njihovi državljani.

3. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, dodelijo ustrezna finančna sredstva, človeške in tehnične vire ter vzpostavijo upravno in tehnično strukturo, potrebno za zagotavljanje inšpekcijskih pregledov, spremljanja, nadzora in izvrševanja dejavnosti na podlagi skupne ribiške politike. Svojim pristojnim organom in uradnikom dajo na voljo vsa ustrezna sredstva, ki jim omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog.

4. Vsaka država članica zagotovi, da se nadzor, inšpekcijski pregledi, spremljanje in izvrševanje izvajajo na nediskriminacijski podlagi, kar zadeva sektorje, plovila ali osebe, izbrane za inšpekcijski pregled, in na podlagi obvladovanja tveganja.

5. V vsaki državi članici dejavnosti nadzora vseh nacionalnih nadzornih organov usklajuje en organ. Ta organ je odgovoren tudi za usklajevanje zbiranja in preverjanja informacij o ribolovnih dejavnostih, poročanje Komisiji, drugim državam članicam in tretjim državam ter sodelovanje z njimi.

6. Plačilo prispevkov iz Evropskega sklada za ribištvo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 in finančnih prispevkov Skupnosti za ukrepe iz člena 8(a) Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 je odvisno od tega, kako države članice izpolnjujejo svojo obveznost zagotavljanja skladnosti s pravili o ohranjevanju, nadzoru, inšpekcijskih pregledih in izvrševanju v okviru skupne ribiške politike in njihovega izvajanja glede ali z vplivom na učinkovitost ukrepov, ki se financirajo, ter delovanja in ohranjanja ustreznega učinkovitega sistema inšpekcijskih pregledov, spremljanja, nadzorovanja in izvrševanja.

7. Komisija in države članice v skladu s svojimi odgovornostmi zagotovijo, da so cilji te uredbe pri upravljanju in nadzoru finančne pomoči Skupnosti izpolnjeni.

NASLOV IIISPLOŠNI POGOJI ZA DOSTOP DO VODA IN VIROV

Člen 6Dovoljenje za gospodarski ribolov

1. Ribiško plovilo Skupnosti se lahko uporablja za komercialno izkoriščanje živih vodnih virov samo, če ima veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov.

2. Za ribiška plovila Skupnosti država članica zastave izda in upravlja dovoljenja za gospodarski ribolov. Država članica zastave zagotovi, da so podatki v dovoljenju za gospodarski ribolov točni in v skladu s podatki iz registra ribiškega ladjevja Skupnosti iz člena 15 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

3. Država članica zastave začasno ukine dovoljenje za gospodarski ribolov plovila, za katero velja začasna onesposobitev gibanja, o kateri je odločila ta država članica, in katerega dovoljenje za ribolov je bilo ukinjeno v skladu s členom 45(1)(d) Uredbe (ES) št. 1005/2008.

4. Država članica zastave za stalno odvzame dovoljenje za gospodarski ribolov plovilu, za katero velja ukrep prilagoditve zmogljivosti iz člena 11(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ali ki mu je bilo v skladu s členom 45(1)(d) Uredbe (ES) št. 1005/2008 odvzeto dovoljenje za ribolov.

Člen 7Dovoljenje za ribolov

1. Ribiško plovilo Skupnosti, ki deluje v vodah Skupnosti, sme opravljati ribolovne dejavnosti samo, če ima veljavno dovoljenje za ribolov, ki ga izdajo pristojni organi njegove države članice zastave. Ribiško plovilo Skupnosti, ki deluje v vodah Skupnosti, sme opravljati posebne ribolovne dejavnosti samo, če so navedene v njegovem veljavnem dovoljenju za ribolov, kadar za ribištva ali ribolovna območja veljajo:

(a) ureditev upravljanja ribolovnega napora;

(b) večletni načrt;

(c) zavarovano morsko območje;

(d) sistem postopnega zmanjševanja zavržkov;

(e) poskusni ribolov;

(f) ribolovne dejavnosti s pridnenim orodjem na območjih, ki niso pod odgovornostjo regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

(g) drugi primeri, določeni v zakonodaji Skupnosti.

2. Če ima država članica poseben nacionalni sistem dovoljenj za ribolov, Komisiji na njeno zahtevo pošlje povzetek podatkov iz vlog za dovoljenja in z njimi povezane skupne številke o ribolovnem naporu.

3. Če je država članica zastave sprejela nacionalne določbe v obliki nacionalnega sistema dovoljenj za ribolov za dodelitev ribolovnih možnosti, ki jih ima na voljo, posameznim plovilom, Komisiji na njeno zahtevo pošlje podatke o plovilih, ki imajo dovoljenje za opravljanje ribolovne dejavnosti na določenem ribolovnem območju.

4. Dovoljenje za ribolov se ne izda, če zadevno plovilo nima dovoljenja za gospodarski ribolov, izdanega v skladu s členom 6, ali če je bilo njegovo dovoljenje za gospodarski ribolov začasno ukinjeno ali odvzeto. Dovoljenje za ribolov samodejno postane nično, če je bilo dovoljenje za gospodarski ribolov plovilu odvzeto za stalno. Začasno pa se ukine, če je bilo dovoljenje za gospodarski ribolov začasno ukinjeno.

5. Oblika in postopek za izdajo dovoljenj za gospodarski ribolov in dovoljenj za ribolov se sprejmeta v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 8Označevanje ribolovnega orodja

1. Kapitan plovila upošteva pogoje in omejitve glede označevanja in identifikacije plovil in njihovega ribolovnega orodja.

2. Podrobnejša pravila za označevanje in identifikacijo plovil in njihovega ribolovnega orodja se določijo v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 9Sistem za spremljanje plovil

1. Države članice upravljajo satelitski sistem za spremljanje plovil za učinkovito spremljanje ribolovnih dejavnosti ribiških plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami, ne glede na to, kje so, in ribolovnih dejavnosti v svojih vodah. Države članice zagotovijo redno spremljanje točnosti teh podatkov in nemudoma ukrepajo, kadar se podatki izkažejo za netočne.

2. Ribiško plovilo, katerega skupna dolžina presega deset metrov, ima na krovu nameščeno v celoti delujočo napravo, ki omogoča samodejno določitev položaja tega plovila in njegovo prepoznavanje prek sistema za spremljanje plovil s prenosom podatkov o položaju v rednih presledkih. Centru za spremljanje ribištva države članice zastave omogoča tudi, da zajame dejanski položaj ribiškega plovila. Za plovila, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, se ta odstavek uporablja od 1. januarja 2012.

3. Kadar je ribiško plovilo v vodah druge države članice, država članica zastave da na voljo podatke iz sistema za spremljanje plovil tega plovila s samodejnim prenosom centru za spremljanje ribištva obalnih držav članic. Podatki iz sistema za spremljanje plovil se na zahtevo dajo na voljo tudi državi članici, v pristaniščih katere bo ribiško plovilo verjetno iztovorilo svoj ulov ali v vodah katere bo ribiško plovilo verjetno nadaljevalo svoje ribolovne dejavnosti.

4. Če ribiško plovilo Skupnosti deluje v vodah tretje države ali na območjih odprtega morja, na katerih ribolovne vire upravlja mednarodna organizacija, in če tako določajo sporazum s to tretjo državo ali veljavna pravila te mednarodne organizacije, se ti podatki dajo na voljo tudi tej državi ali organizaciji.

5. Države članice dajo končnim uporabnikom, kakor so navedeni v členu 2(i) Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008[33], na voljo podrobne in zbirne podatke za podporo znanstvene analize pod pogoji, določenimi v členu 18 navedene uredbe.

6. Plovila Skupnosti do 15 metrov skupne dolžine so lahko izvzeta iz zahteve, naj so opremljena s sistemom za spremljanje plovil, če:

(a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali

(b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.

7. Ribiška plovila tretjih držav, ki delujejo v vodah Skupnosti, imajo na krovu nameščeno v celoti delujočo napravo, ki omogoča samodejno določitev položaja tega plovila in njegovo prepoznavanje prek sistema za spremljanje plovil s prenosom podatkov o položaju v rednih presledkih enako kot kapitani ribiških plovil Skupnosti.

8. Države članice ustanovijo in vodijo centre za spremljanje ribištva, ki spremljajo ribolovne dejavnosti in ribolovni napor. Centri za spremljanje ribištva posamezne države članice spremljajo ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ne glede na to, v katerih vodah delujejo ali v katerem pristanišču so, in tudi ribiška plovila Skupnosti, ki plujejo pod zastavo drugih držav članic, ter ribiška plovila tretjih držav, ki delujejo v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo te države članice in za katera se uporablja sistem za spremljanje plovil.

9. Vsaka država članica zastave imenuje pristojne organe, odgovorne za centre za spremljanje ribištva, in sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da imajo njeni centri za spremljanje ribištva ustrezne kadrovske vire in so opremljeni z računalniško strojno in programsko opremo, ki omogoča samodejno obdelavo in elektronski prenos podatkov. Države članice zagotovijo varnostne in obnovitvene postopke za primer napake v sistemu. Države članice lahko vodijo skupni center za spremljanje ribištva.

10. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 10Sistem za samodejno prepoznavanje

1. Ribiško plovilo, katerega skupna dolžina presega 15 metrov, je opremljeno s sistemom za samodejno prepoznavanje, ki izpolnjuje standarde delovanja, ki jih je izdelala Mednarodna pomorska organizacija v skladu s poglavjem V, pravilo 19, oddelek 2.4.5, Konvencije SOLAS 1974 v posodobljeni različici, in ga vzdržuje.

2. Države članice uporabljajo podatke iz sistema za samodejno prepoznavanje za navzkrižno preverjanje z drugimi razpoložljivimi podatki v skladu s členoma 102 in 103. Države članice zato zagotovijo, da so podatki iz sistema za samodejno prepoznavanje za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, na voljo njihovim nacionalnim organom za nadzor ribištva. Države članice zagotovijo redno spremljanje točnosti navedenih podatkov in nemudoma ukrepajo, kadar se podatki izkažejo za netočne.

Člen 11Sistem za zaznavanje plovil

1. Države članice uporabljajo sistem za zaznavanje plovil, ki jim omogoča primerjanje položajev, izhajajočih iz daljinsko zaznanih slik, poslanih na zemljo prek satelitov ali drugih enakovrednih sistemov, s podatki, prejetimi prek sistema za spremljanje plovil ali sistema za samodejno prepoznavanje, da bi ocenile prisotnost ribiških plovil na območju. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi centri za spremljanje ribištva tehnične zmogljivosti za uporabo sistema za zaznavanje plovil.

2. Komisija lahko zahteva, da država članica uporablja sistem za zaznavanje plovil za določeno ribolovno območje in v določenem času.

Člen 12Posredovanje podatkov za postopke nadzorovanja

Podatki iz sistema za spremljanje plovil, sistema za samodejno prepoznavanje in sistema za zaznavanje plovil, zbrani na podlagi te uredbe, se lahko posredujejo agencijam Komisije in drugim javnim organom držav članic, vključenim v postopke nadzorovanja, zaradi pomorske varnosti, mejnega nadzora, varstva morskega okolja in kazenskega pregona.

Člen 13Nove tehnologije

1. Svet lahko na podlagi člena 37 Pogodbe odloči o obveznosti, da se uporabljajo elektronske naprave za spremljanje in orodja za sledljivost, kot je genetska analiza. Države članice v sodelovanju s Komisijo ali organom, ki ga ta imenuje, pred 1. junijem 2013 izvedejo pilotne projekte o orodjih za sledljivost, kot je genetska analiza, da bi ocenile tehnologijo, ki se bo uporabljala.

2. Svet na podlagi člena 37 Pogodbe odloči o uvedbi drugih novih tehnologij za nadzor ribištva, kadar te tehnologije stroškovno učinkovito vodijo k boljši skladnosti s pravili skupne ribiške politike.

NASLOV IVSPREMLJANJE RIBOLOVA

Poglavje ISpremljanje izrabe ribolovnih možnosti

Oddelek 1Splošne določbe

ČLEN 14 LADIJSKI DNEVNIK

1. Brez vpliva na posebna pravila kapitani ribiških plovil Skupnosti, katerih skupna dolžina presega deset metrov, vodijo ladijski dnevnik o svojih dejavnostih, v katerem so zlasti navedeni vse količine, večje od 15 kg v ekvivalentu žive teže vsake vrste, ki so jo ujeli ali jo hranijo na krovu, datum in ustrezno geografsko območje takega ulova, izraženo s sklicevanjem na podobmočje in razdelek ali podrazdelek, ali kjer se uporablja, na statistično območje, na katerem se v skladu z zakonodajo Skupnosti uporabljajo omejitve ulova, in vrsta uporabljenega ribolovnega orodja. V ladijski dnevnik se vpišejo tudi količine posamezne vrste, zavržene na morju. Za točnost podatkov v ladijskem dnevniku je odgovoren kapitan.

2. Na ribolovnih območjih, na katerih velja ureditev ribolovnega napora, kapitani ribiških plovil Skupnosti v svoje ladijske dnevnike zapišejo in utemeljijo čas, ki so ga preživeli na območju, na naslednji način:

(a) v zvezi z vlečnim orodjem:

(i) prihod v pristanišče in odhod iz njega;

(ii) vsak vstop na morska območja in izstop z morskih območij, na katerih se uporabljajo posebna pravila o dostopu do voda in virov;

(iii) ulov, obdržan na krovu, po vrstah v kilogramih žive teže ob izstopu s tega območja ali prihodu v pristanišče na tem območju.

(b) v zvezi z mirujočim orodjem:

(i) prihod v pristanišče in odhod iz njega;

(ii) vsak vstop na morska območja in izstop z morskih območij, na katerih se uporabljajo posebna pravila o dostopu do voda in virov;

(iii) datum in čas namestitve ali premestitve mirujočega orodja na teh območjih;

(iv) datum in čas sklenitve ribolovnih dejavnosti z uporabo mirujočega orodja;

(v) ulov, obdržan na krovu, po vrstah v kilogramih žive teže ob izstopu s tega območja ali prihodu v pristanišče na tem območju.

3. Dopustno odstopanje v ocenah količin rib v kilogramih, ki so na krovu plovila, zapisanih v ladijskem dnevniku, je 5 %.

4. Za pretvorbo skladiščene ali predelane teže rib v živo težo rib kapitani ribiških plovil Skupnosti uporabijo pretvorbeni količnik, določen v skladu s postopkom iz člena 111.

5. Kapitani ribiških plovil tretjih držav, ki delujejo v vodah Skupnosti, zapišejo podatke iz tega člena enako kot kapitani ribiških plovil Skupnosti.

6. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 15Elektronsko zapisovanje in prenos podatkov iz ladijskih dnevnikov

1. Kapitan ribiškega plovila Skupnosti, katerega skupna dolžina presega deset metrov, z elektronskimi sredstvi zapisuje podatke v ladijski dnevnik in jih vsaj enkrat na dan z elektronskimi sredstvi pošlje pristojnemu organu države članice zastave.

2. Odstavek 1 se za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 15 in 24 metri, uporablja od 1. julija 2011, za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, pa od 1. januarja 2012. Plovila Skupnosti do 15 metrov skupne dolžine so lahko izvzeta iz odstavka 1, če:

(a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali

(b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.

Člen 16Plovila, izvzeta iz zahtev za ladijske dnevnike

1. Vsaka država članica na podlagi vzorčenja spremlja dejavnosti ribiških plovil, ki so izvzeta iz zahtev iz člena 14, da zagotovi njihovo upoštevanje pravil skupne ribiške politike.

2. Vsaka država članica zato vzpostavi načrt vzorčenja, temelječ na metodologiji, ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 111, ter ga vsako leto pred 31. januarjem pošlje Komisiji in navede metode, ki jih je uporabila za vzpostavitev tega načrta. Načrti vzorčenja se, kolikor je mogoče, ne spreminjajo skozi čas in so standardizirani v regijah.

Člen 17Predhodno obveščanje

1. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitani ribiških plovil Skupnosti ali njihovi zastopniki sporočijo pristojnim organom države članice, katere pristanišče ali objekte za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim prihodom v pristanišče, razen če so pristojni organi dovolili zgodnejši prihod, naslednje podatke:

(a) identifikacijo plovila;

(b) ime določenega namembnega pristanišča in namen pristanka, kot so iztovarjanje, pretovarjanje, dostop do storitev;

(c) dovoljenje za ribolov, ali kjer je ustrezno, dovoljenje za podporo ribolovnih dejavnosti ali pretovarjanje ribiških proizvodov;

(d) datume ribolovnega potovanja in območja, na katerih so bili ulovi opravljeni;

(e) predvideni datum in čas prihoda v pristanišče;

(f) količine posameznih vrst, obdržanih na krovu, vključno z vrnitvami brez ulova;

(g) količine posamezne vrste, ki bodo iztovorjene ali pretovorjene.

2. Kapitan ribiškega plovila Skupnosti ali njegov zastopnik, ki v skladu s členom 15 z elektronskimi sredstvi zapisuje podatke v ladijski dnevnik, z elektronskimi sredstvi pošlje predhodno obvestilo iz odstavka 1 pristojnemu organu države članice zastave. Podatki iz ladijskega dnevnika iz člena 14 in predhodno obvestilo iz odstavka 1 tega člena se lahko pošljejo v enem prenosu, če ta prenos vsebuje potrebne podatke v zvezi z obema.

3. Kadar namerava ribiško plovilo Skupnosti vpluti v pristanišče države članice, ki ni država članica zastave, in je z elektronskimi sredstvi poslalo predhodno obvestilo iz odstavka 1, pristojni organi države članice zastave predhodno obvestilo iz odstavka 1 takoj po njegovem prejemu z elektronskimi sredstvi posredujejo pristojnim organom obalne države članice.

4. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 111 nekatere kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti, določene v odstavku 1, za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upošteva vrsto ribiških proizvodov ter razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.

Člen 18Pretovarjanje

V vodah Skupnosti so pretovarjanja na morju prepovedana. Dovoljena so samo na podlagi dovoljenja v pristaniščih držav članic, določenih za ta namen, in pod pogoji, določenimi v tej uredbi.

Člen 19Deklaracija o pretovarjanju

1. Kapitani plovila, s katerega se tovor pretovarja, in prejemnega plovila ali njihovi zastopniki čim prej in najpozneje 24 ur po pretovarjanju predložijo deklaracijo o pretovarjanju

(a) svoji državi članici zastave, in

(b) če je bilo pretovarjanje opravljeno v pristanišču druge države članice, pristojnim organom zadevne države članice pristanišča.

2. Če je mogoče, se deklaracija o pretovarjanju predloži z elektronskimi sredstvi. Če se predložitev opravi z elektronskimi sredstvi, se deklaracija o pretovarjanju predloži samo državi članici zastave, tudi če se pretovarja v pristanišču druge države članice. Država članica zastave deklaracije o pretovarjanju takoj po prejemu posreduje zadevni državi članici pristanišča.

3. V deklaraciji o pretovarjanju so navedeni pretovorjena količina ribiških proizvodov po vrstah, datum in kraj vsakega ulova, imena zadevnih plovil ter pristanišče pretovarjanja in namembno pristanišče. Kapitana obeh zadevnih plovil sta odgovorna za točnost takih deklaracij.

4. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 111 nekatere kategorije ribiških plovil izvzame iz obveznosti, določene v odstavku 1, za omejeno obdobje, ki se lahko podaljša, ali predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upošteva vrsto ribiških proizvodov ter razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana.

5. Postopki in obrazci za pretovarjanje se določijo v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 20Dovoljenje za iztovarjanje in pretovarjanje

1. Ribiškim plovilom Skupnosti se izda dovoljenje za iztovarjanje ali pretovarjanje samo, če so podatki iz člena 17 popolni.

2. Iztovarjanje se lahko začne šele, ko so ga odobrili pristojni organi zadevne države članice.

3. Za dovoljenje za začetek postopka iztovarjanja ali pretovarjanja je treba preveriti, ali so predloženi podatki popolni, kot je določeno v odstavku 1, in kjer je to ustrezno, ali je inšpekcijski pregled končan.

4. Pri izdaji dovoljenja za iztovarjanje pristojni organi dodelijo enkratno številko iztovarjanja za iztovarjanje in o tem obvestijo kapitana plovila. Če je iztovarjanje prekinjeno, je za vnovični začetek iztovarjanja potrebna nova odobritev.

Člen 21Deklaracija o iztovarjanju

1. Kapitan je odgovoren za točnost deklaracije o iztovarjanju, v kateri so navedeni vsaj iztovorjene količine vsake vrste, določene v členu 14, ter območje in datum ulova.

2. Brez vpliva na posebne določbe iz večletnih načrtov kapitan ribiškega plovila Skupnosti, katerega skupna dolžina presega deset metrov, ali njegov zastopnik z elektronskimi sredstvi pošlje deklaracijo o iztovarjanju pristojnim organom države članice zastave v dveh urah po končanem iztovarjanju.

3. Kadar ribiško plovilo Skupnosti iztovori svoj ulov v državi članici, ki ni država članica zastave, pristojni organi države članice zastave takoj po prejemu deklaracije o iztovarjanju z elektronskimi sredstvi pošljejo podatke iz te deklaracije pristojnim organom države članice, v kateri je bil ulov iztovorjen.

4. Odstavek 2 se za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 15 in 24 metri, uporablja od 1. julija 2011, za ribiška plovila Skupnosti, katerih skupna dolžina je med 10 in 15 metri, pa od 1. januarja 2012. Plovila Skupnosti do 15 metrov skupne dolžine so lahko izvzeta iz uporabe odstavka 2, če:

(a) delujejo izključno v teritorialnih morjih države članice zastave ali

(b) od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.

5. Za plovila, izvzeta iz zahteve iz odstavka 2, kapitan ali njegov zastopnik ob iztovarjanju napiše ter čim prej in najpozneje v 24 urah po iztovarjanju predloži deklaracijo o iztovarjanju pristojnim organom države članice, v kateri je bilo iztovarjanje opravljeno.

6. Postopki in obrazci deklaracije o iztovarjanju se določijo v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 22Plovila, izvzeta iz zahtev za deklaracije o iztovarjanju

1. Vsaka država članica na podlagi vzorčenja spremlja dejavnosti ribiških plovil, ki so izvzeta iz zahtev za deklaracije o iztovarjanju, določenih v členu 21(1) in (2), da bi zagotovila njihovo upoštevanje pravil skupne ribiške politike.

2. Vsaka država članica zato vzpostavi načrt vzorčenja, temelječ na metodologiji, ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 111, ter ga vsako leto pred 31. januarjem pošlje Komisiji in navede metode, ki jih je uporabila za vzpostavitev tega načrta. Načrti vzorčenja se, kolikor je mogoče, ne spreminjajo skozi čas in so standardizirani v regijah.

Oddelek 2Evidentiranje in izmenjava podatkov s strani držav članic

ČLEN 23 EVIDENTIRANJE ULOVA IN RIBOLOVNEGA NAPORA

1. Vsaka država članica evidentira vse ustrezne podatke o ribolovnih možnostih, kot so navedene v tem poglavju, izražene v ulovu in ribolovnem naporu, ter hrani izvirnike teh podatkov tri leta ali več v skladu z nacionalnimi pravili.

2. Vsaka država članica pred 15. dnem vsakega meseca z računalniškim prenosom obvesti Komisijo ali organ, ki ga ta imenuje, o vseh posodobljenih podatkih iz odstavka 1, evidentiranih v preteklem mesecu.

3. Vsak ulov staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota, ki ga opravijo ribiška plovila Skupnosti, se odpiše od kvote, ki velja za državo članico zastave za zadevni stalež ali skupino staležev, ne glede na kraj iztovarjanja.

Člen 24Izmenjava podatkov

1. Brez vpliva na člen 23 država članica iztovarjanja na zahtevo druge države članice z elektronskimi sredstvi zagotovi podatke o iztovarjanjih, prodaji, pretovarjanjih ali prevozu ribiških proizvodov, ki so jih v njenih pristaniščih ali vodah pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo opravila ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki je zahtevala podatke.

2. Ti podatki vsebujejo vsaj ime in zunanjo razpoznavno oznako zadevnega plovila, količine rib po staležu ali skupini staležev, ki so bile iztovorjene, prodane ali pretovorjene s tem plovilom, ter datum in kraj iztovarjanja, prodaje, pretovarjanja ali prevoza. Ti podatki se pošljejo v štirih delovnih dneh po datumu, ko jih je država članica zahtevala, razen če se zadevni državi članici dogovorita drugače.

3. Država članica, v kateri je potekalo iztovarjanje, prodaja, pretovarjanje ali prevoz, Komisiji na njeno zahtevo pošlje te podatke z elektronskimi sredstvi hkrati kot državi članici zastave plovila.

Člen 25Podatki o izčrpanju ribolovnih možnosti

1. Država članica nemudoma obvesti Komisijo, ko ugotovi, da:

(a) velja, da je bilo z ulovom staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota, ki so ga opravila ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice, izčrpanih 80 % te kvote, ali

(b) velja, da je bilo doseženih 80 % najvišje stopnje ribolovnega napora na ribolovnem območju, ki velja za vsa ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ali njihov del.

2. V takem primeru Komisiji na njeno zahtevo zagotovi podrobnejše in pogostejše podatke, kot so podatki iz člena 23.

Oddelek 3Zaprtje ribolovnih območij

ČLEN 26 ZAPRTJE RIBOLOVNIH OBMOčIJ S STRANI DRžAV čLANIC

1. Vsaka država članica določi datum, od katerega velja:

(a) da je bila z ulovom staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota, ki so ga opravila ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice, ta kvota izčrpana;

(b) da je bila dosežena najvišja stopnja ribolovnega napora na ribolovnem območju, ki velja za vsa ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ali njihov del.

2. Od datuma, navedenega v odstavku 1, zadevna država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, prepove ribolov tega staleža ali skupin staležev ter hranjenje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje rib, ulovljenih po tem datumu, in določi datum, do katerega so dovoljena pretovarjanja in iztovarjanja ali zadnje prijave ulovov.

3. Zadevna država članica javno objavi odločitev iz odstavka 2 in jo nemudoma sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije (serija C). Od datuma, ko je zadevna država članica javno objavila odločitev, države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice, v njihovih vodah ali na njihovem ozemlju zadevnih rib ne hranijo na krovu, jih ne iztovarjajo, premeščajo v mrežaste kletke ali pretovarjajo.

4. Komisija da z elektronskimi sredstvi državam članicam na voljo obvestila, prejeta v skladu s tem členom.

Člen 27Zaprtje ribolovnih območij s strani Komisije

1. Kadar Komisija ugotovi, da država članica ni ravnala v skladu z obveznostjo sporočanja mesečnih podatkov o ribolovnih možnostih, kot je določena v členu 23(2), lahko določi datum, od katerega velja, da je 80 % ribolovnih možnosti navedene države članice izčrpanih, in lahko določi predvideni datum, od katerega velja, da so ribolovne možnosti izčrpane.

2. Komisija na podlagi podatkov v skladu s členom 26 ali na lastno pobudo, kadar ugotovi, da za ribolovne možnosti, ki so na voljo Skupnosti ali državi članici, velja, da so izčrpane, o tem obvesti zadevne države članice in prepove ribolovne dejavnosti za zadevno območje, orodje, stalež ali skupino staležev ali ladjevje, vključeno v te posebne ribolovne dejavnosti.

Člen 28Korektivni ukrepi

1. Kadar Komisija ustavi ribolov zaradi domnevnega izčrpanja ribolovnih možnosti, ki so na voljo državi članici, ali skupni držav članic, ali Skupnosti, in se izkaže, da država članica v resnici še ni izčrpala svojih ribolovnih možnosti, se uporabljajo naslednji odstavki.

2. Če škoda, ki jo je utrpela država članica, ki ji je bil ribolov prepovedan, preden je izčrpala svoje ribolovne možnosti, ni bila odpravljena, se sprejmejo ukrepi, ki naj bi primerno odpravili povzročeno škodo, v skladu s postopkom iz člena 111. Ti ukrepi lahko vključujejo odbitke od ribolovnih možnosti katere koli države članice, ki je presegla dovoljeno količino ulova, tako odbite količine pa se ustrezno dodelijo državam članicam, katerih ribolovne dejavnosti so bile ustavljene, preden so države članice izčrpale svoje ribolovne možnosti.

3. Ti odbitki in poznejše dodelitve se izvedejo tako, da se prednostno upoštevajo vrste in območja, za katere so bile ribolovne možnosti določene. Izvedejo se lahko med letom, v katerem je bila škoda povzročena, ali v naslednjem letu ali letih.

4. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena, zlasti za določitev zadevnih količin, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Poglavje IISpremljanje upravljanja ladjevja

Oddelek 1Ribolovna zmogljivost

ČLEN 29 RIBOLOVNA ZMOGLJIVOST

1. Države članice so odgovorne za izvajanje potrebnih preverjanj za zagotovitev, da celotna zmogljivost, ustrezajoča dovoljenjem za gospodarski ribolov, ki jih je izdala država članica, izražena v BT in kW, v nobenem trenutku ne presega najvišjih ravni zmogljivosti za to državo članico, ki so določene v skladu s:

(a) členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002;

(b) Uredbo Sveta (ES) št. 639/2004 z dne 30. marca 2004[34]; in

(c) Uredbo Komisije (ES) št. 1438/2003 z dne 12. avgusta 2003[35] in

(d) Uredbo Komisije (ES) št. 2104/2004 z dne 9. decembra 2004[36].

2. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111, zlasti glede

(a) registracije ribiških plovil;

(b) preverjanja moči ribiških plovil;

(c) preverjanja tonaže ribiških plovil;

(d) preverjanja vrste, števila in značilnosti ribolovnega orodja.

3. Države članice kot del poročila iz člena 110 obvestijo Komisijo o uporabljenih metodah preverjanj ter o imenih in naslovih organov, odgovornih za izvajanje preverjanj iz odstavka 2.

Oddelek 2: Moč motorja

ČLEN 30 SPREMLJANJE MOčI MOTORJA

1. Ribolov se dovoli le z ribiškimi plovili, opremljenimi z motorji, katerih moč ne presega vrednosti, navedenih v spričevalu motorja.

2. Prepovedano je prirediti motor za povečanje njegove moči nad največjo moč, navedeno v spričevalu motorja.

3. Prepovedano je uporabiti nove ali nadomestne motorje, ki jih zadevna država članica ni uradno potrdila.

4. Države članice zagotovijo, da se potrjena moč motorja ne preseže. Države članice kot del poročila iz člena 110 obvestijo Komisijo o nadzornih ukrepih, ki so jih sprejele za zagotovitev, da se moč motorja ne preseže.

Člen 31Potrjevanje moči motorja

1. Organi držav članic za nove motorje, nadomestne motorje in motorje, ki so bili tehnično spremenjeni, uradno potrdijo, da ne morejo proizvesti več moči, kot je navedeno v spričevalu motorja. Taka potrdila se izdajo le, če motor ne more preseči navedene moči.

2. Organi držav članic lahko potrjevanje moči motorja dodelijo klasifikacijskim zavodom, proizvajalcem motorjev ali drugim subjektom, ki imajo potrebno strokovno znanje in izkušnje za tehnični pregled moči motorja. Ti klasifikacijski zavodi, proizvajalci ali drugi subjekti potrdijo, da motor ne more preseči uradno navedene moči, le če ni možnosti za povečanje zmogljivosti motorja nad potrjeno moč.

Člen 32Navzkrižno preverjanje moči motorja

1. Države članice navzkrižno preverjajo podatke, da bi potrdile skladnost moči motorja z vsemi informacijami v zvezi s tehničnimi značilnostmi plovila, ki so na voljo upravi. Zlasti preverijo informacije v:

(a) zapisih sistema za spremljanje plovil;

(b) ladijskem dnevniku;

(c) certifikatu EIAPP (Mednarodno preprečevanje onesnaževanja zraka iz motorjev), izdanem za motor v skladu z določbami Priloge VI h Konvenciji MARPOL 73/78;

(d) klasifikacijskem spričevalu, ki ga izda organizacija, pooblaščena za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, v smislu Direktive 94/57/ES;

(e) potrdilu o preskusu plovil na morju;

(f) registru ribiškega ladjevja Skupnosti in

(g) katerih koli drugih dokumentih, ki zagotavljajo ustrezne informacije o moči plovila ali kakršnih koli s tem povezanih tehničnih značilnostih.

2. Če obstajajo znaki, da je moč motorja ribiškega plovila večja od moči, navedene v njegovem dovoljenju za gospodarski ribolov, države članice fizično pregledajo moč motorja.

Poglavje III Spremljanje večletnih načrtov

Člen 33Pretovarjanja v pristanišču

Ribiška plovila Skupnosti, ki opravljajo ribolovne dejavnosti na ribolovnih območjih, za katera se uporablja večletni načrt, ne smejo pretovoriti svojega ulova na krov drugega plovila ali vozila, če ulova pred tem ne iztovorijo za tehtanje v dražbenem centru ali pri drugem organu, ki so ga pooblastile države članice.

Člen 34Določena pristanišča

1. Svet lahko pri sprejemanju večletnega načrta določi mejno količino za živo težo vrst, za katere velja večletni načrt, nad katero mora plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču.

2. Kadar je treba iztovoriti količino, ki presega mejno količino rib iz odstavka 1, kapitan ribiškega plovila Skupnosti zagotovi, da se tako iztovarjanje izvede le v določenem pristanišču Skupnosti. Kadar se večletni načrt izvaja znotraj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, se iztovarjanje lahko opravi v pristanišču pogodbenice te organizacije.

3. Vsaka država članica določi pristanišča, v katerih se izvajajo iztovarjanja iz odstavka 2.

4. Pristanišče se določi kot določeno pristanišče, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) omejena obdobja iztovarjanja;

(b) omejeni kraji iztovarjanja;

(c) popolna pokritost z inšpekcijskimi pregledi med obdobji iztovarjanja in na vseh krajih iztovarjanja;

(d) povprečna količina iztovorjenih vrst, za katere velja večletni načrt, mora po teži znašati najmanj 5 % vseh količin, iztovorjenih v tem pristanišču. Referenčno obdobje za izračun take povprečne količine so tri leta pred zadevnim letom.

Člen 35Ločeno natovarjanje vrst za obnovo

1. Na krovu ribiškega plovila Skupnosti je prepovedano v kakršnem koli zabojniku hraniti kakršno koli količino vrst, za katere velja večletni načrt, skupaj s katerim koli drugim ribiškim proizvodom.

2. Zabojniki z vrstami, za katere velja večletni načrt, morajo biti ustrezno označeni z oznako, ki vsebuje kodo FAO za vrste, za katere velja večletni načrt, in se v skladišču razporedijo tako, da so ločeni od drugih zabojnikov.

Člen 36Nacionalni kontrolni akcijski programi

1. Države članice določijo nacionalne kontrolne akcijske programe, ki se uporabljajo za vsak večletni načrt.

2. Države članice določijo posebna merila uspešnosti za inšpekcijske preglede v skladu s Prilogo I. Taka merila uspešnosti se redno preverjajo po opravljeni analizi doseženih rezultatov. Merila uspešnosti za inšpekcijske preglede se izdelajo postopoma, dokler niso dosežena ciljna merila, opredeljena v Prilogi I.

Poglavje IVSpremljanje tehničnih ukrepov

ODDELEK 1 UPORABA RIBOLOVNEGA ORODJA

ČLEN 37 RIBOLOVNO ORODJE

1. Vsako ribolovno orodje, ki se uporablja pri ribolovu, je skladno s tehničnimi specifikacijami, določenimi v pravilih skupne ribiške politike za ta ribolov.

2. Pri ribolovu, pri katerem je dovoljeno imeti na krovu več kot dve vrsti ribolovnega orodja, je orodje, ki se ne uporablja, spravljeno tako, da ga ni mogoče takoj uporabiti, v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) mreže, obtežilniki in podobna oprema ne smejo biti povezani s širilkami in vrvmi za vlečenje;

(b) mreže na palubi ali nad njo morajo biti varno pripete in

(c) parangale je treba hraniti na spodnjih krovih.

Člen 38Sestava ulova

1. Če je bil ulov, ki se obdrži na krovu ribiškega plovila Skupnosti, med eno samo plovbo ulovljen z mrežami, ki so imele najmanjša mrežna očesa različnih velikosti, se sestava po posameznih vrstah izračuna za vsak del ulova, ki je bil pridobljen pod različnimi pogoji. V ta namen se v ladijski dnevnik in deklaracijo o iztovarjanju vpišejo vse spremembe velikosti prej uporabljenih mrežnih očes in sestava ulova na krovu ob taki spremembi.

3. Za posamezne primere se v skladu s postopkom iz člena 111 sprejmejo podrobnejša pravila za skladiščenje predelanih proizvodov na krovu po načrtu za natovarjanje po vrstah, pri čemer se navede, kje v ladijskem skladišču se hranijo.

ODDELEK 2Spremljanje zavarovanih morskih območij

ČLEN 39 SISTEM ZA SPREMLJANJE PLOVIL

1. Kadar je opredeljeno zavarovano morsko območje, se položaj, ki omejuje geografski mnogokotnik in ustrezne loksodrome, ter položaji plovila izmerijo v skladu z veljavnim standardom.

2. Ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti v ribolovnih conah, v katerih je opredeljeno zavarovano morsko območje, spremlja center za spremljanje ribištva obalne države, ki ima sistem za odkrivanje in evidentiranje vstopa plovila na zavarovano morsko območje, tranzit tega plovila čez zavarovano morsko območje in izstop z zavarovanega morskega območja.

3. Center za spremljanje ribištva obalne države ima na voljo sistem opozarjanja, ki lahko samodejno odkrije plovila, ki vstopajo na zavarovano morsko območje. Sistem opozarjanja mora biti tudi na krovu plovila, da opozori kapitana plovila, če se približuje zavarovanemu morskemu območju.

4. Države članice vzpostavijo sistem opozarjanja za primere, kadar plovilo vstopi na nadzorovano varnostno območje okrog zavarovanih območij.

5. Z odstopanjem od člena 8(2) Uredbe Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 je pogostost prenosa podatkov vsaj na 15 minut, kadar plovilo vstopi na nadzorovano varnostno območje, in v realnem času, kadar plovilo vstopi na zavarovano morsko območje.

Člen 40Tranzit prek zavarovanega morskega območja

1. Tranzit prek zavarovanega morskega območja je dovoljen za vsa ribiška plovila pod naslednjimi pogoji:

(a) vse ribolovno orodje na krovu je med tranzitom pripeto in shranjeno ter

(b) hitrost med tranzitom ni manjša kot 6 vozlov.

2. Kapitani ribiških plovil Skupnosti, ki nameravajo izvesti tranzit prek zavarovanega morskega območja, organom države članice zastave in obalni državi članici sporočijo naslednje podatke v obliki poročila o tranzitu:

(a) ime plovila, zunanjo razpoznavno oznako plovila, radijski klicni znak in ime kapitana plovila;

(b) koordinate zemljepisnega položaja plovila, na katero se nanaša sporočilo;

(c) datum in uro vsakega vstopa na zavarovano morsko območje ter

(d) datum in uro vsakega izstopa z zavarovanega morskega območja.

Oddelek 3 Spremljanje zmanjšanja zavržkov

ČLEN 41 PRIJAVA ZAVRžKOV

1. Kapitan ribiškega plovila evidentira vse zavržke, katerih količina presega 15 kg v ekvivalentu žive teže, in te podatke nemudoma, če je mogoče z elektronskimi sredstvi, sporoči pristojnim organom.

2. Države članice vzpostavijo poseben sistem za spremljanje ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in imajo dovoljenje za ribolov na podlagi programa postopnega zmanjšanja zavržkov.

Člen 42Preverjanje ladijskega dnevnika

Za plovila, opremljena s sistemom za spremljanje plovil, države članice na podlagi podatkov iz sistema za spremljanje plovil sistematično preverijo, ali informacije, ki jih prejme center za spremljanje ribištva, ustrezajo dejavnostim, zabeleženim v ladijskem dnevniku, in podatkom opazovalcev, kadar so ti na voljo. Takšno navzkrižno preverjanje se zabeleži v računalniško berljivi obliki in se hrani tri leta.

Oddelek 4Zaprtje ribolovnih območij v realnem času

ČLEN 43 SPLOšNE DOLOčBE

1. Kadar je dosežena sprožitvena raven prilova, se zadevno območje začasno zapre za ribolov v skladu z določbami tega oddelka. Tako zaprtje v realnem času se določi za določen čas, ki ne presega deset dni.

2. Sprožitvena raven prilova se izračuna kot odstotek žive teže vsake vrste iz celotnega ulova v izvleku, ali kadar je cilj zaprtja v realnem času zavarovanje nedoraslih organizmov neke vrste, odstotek števila nedoraslih organizmov te vrste v primerjavi s skupnim številom te vrste v izvleku.

Člen 44Zaprtje v realnem času s strani držav članic

1. Kadar plovilo za zavarovanje ribolovnega območja obalne države članice ali plovilo za zavarovanje ribolovnega območja, ki sodeluje v skupni operaciji na podlagi načrta skupne uporabe, ugotovi, da je dosežena sprožitvena raven prilova, navedeno plovilo o tem nemudoma obvesti pristojne organe obalne države članice.

2. Kadar količina prilova v katerem koli izvleku presega sprožitveno raven prilova, ribiško plovilo spremeni ribolovno območje za najmanj pet navtičnih milj od vsakega položaja prejšnjega izvleka, preden nadaljuje ribolov, in o tem nemudoma obvesti pristojne organe obalne države članice. Če so najmanj tri ribiška plovila morala zapustiti ribolovno območje, ker so presegla sprožitvene ravni prilova, obalna država članica uporabi informacije teh plovil za uvedbo zaprtja v realnem času.

3. Na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 1 ali 2, obalna država članica odloči o zaprtju zadevnega območja v realnem času. Ob uvedbi zaprtja v realnem času o tem nemudoma obvesti Komisijo, vse države članice in tretje države, katerih plovila imajo dovoljenje za izvajanje ribolovnih dejavnosti na zadevnem območju. Ribolovne dejavnosti na takem območju so prepovedane v skladu z odločbo o uvedbi zaprtja v realnem času.

Člen 45Zaprtje v realnem času s strani Komisije

1. Komisija lahko na podlagi prejetih informacij, ki kažejo, da je bila dosežena sprožitvena raven prilova, določi, da se območje začasno zapre, če takega zaprtja ni uvedla obalna država članica.

2. Komisija o tem nemudoma obvesti vse države članice in tretje države, katerih plovila izvajajo ribolovne dejavnosti na tem območju, ter na svoji uradni spletni strani nemudoma objavi zemljevid s koordinatami začasno zaprtega območja, na strani pa navede tudi trajanje zaprtja in pogoje za ribolov na zadevnem zaprtem območju.

Člen 46Vnovično odprtje začasno zaprtega območja

1. Po preteku najmanj 60 ur od zaprtja nekega območja omejeno število plovil, na katerih je znanstveni opazovalec, izvede poskusne ribolovne dejavnosti pod nadzorom inšpekcijskih služb obalne države članice, da bi preverili raven prilova.

2. Če ribolovne dejavnosti iz odstavka 1 ne presežejo 60 % sprožitvene ravni prilova, obalna država članica odpravi zaprtje v realnem času, ki ga je uvedla. Obalna država članica obvesti Komisijo, vse zadevne države članice in tretje države, katerih plovila imajo dovoljenje za ribolovne dejavnosti v zadevni coni, da je zaprtje v realnem času odpravljeno.

3. Če je zaprtje v realnem času uvedla Komisija v skladu s členom 45, obalna država članica nemudoma obvesti Komisijo o rezultatih poskusnih ribolovnih dejavnosti iz odstavka 1. Ko Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo pregleda informacije, Komisija, če je to ustrezno, odpravi zaprtje v realnem času, če ribolovne dejavnosti iz odstavka 1 ne presežejo 60 % sprožitvene ravni prilova. Komisija obvesti vse zadevne države članice in tretje države, katerih plovila imajo dovoljenje za ribolovne dejavnosti v zadevni coni, da je zaprtje v realnem času odpravljeno.

Poglavje VSpremljanje rekreacijskega ribolova

Člen 47Rekreacijski ribolov

1. Za rekreacijski ribolov s plovilom v vodah Skupnosti na stalež, za katerega velja večletni načrt, je potrebno dovoljenje za to plovilo, ki ga izda država članica zastave.

2. Ulove pri rekreacijskem ribolovu na staleže, za katere velja večletni načrt, evidentira država članica zastave.

3. Ulovi vrst, za katere velja večletni načrt pri rekreacijskem ribolovu, se vštejejo v zadevne kvote države članice zastave. Zadevne države članice določijo delež takih kvot, ki se uporablja izključno za namene rekreacijskega ribolova.

4. Trženje ulovov iz rekreacijskega ribolova je prepovedano, razen v človekoljubne namene.

NASLOV VSPREMLJANJE TRŽENJA

Poglavje I Splošne določbe

Člen 48Načela spremljanja trženja

1. Vsaka država članica je odgovorna za spremljanje uporabe pravil skupne ribiške politike na svojem ozemlju na vseh stopnjah trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva od prve prodaje do prodaje na drobno, vključno s prevozom.

2. Vse pošiljke ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva so sledljive, gospodarski subjekti pa morajo biti sposobni ugotoviti poreklo in namembni kraj pošiljk od ulova ali nabiranja do končnega potrošnika.

3. Kadar je za dano vrsto določena najmanjša velikost, morajo biti gospodarski subjekti, odgovorni za prodajo, skladiščenje ali prevažanje, sposobni dokazati geografsko poreklo proizvodov, ki se izrazi z navedbo podobmočja in razdelka ali podrazdelka, ali kadar je to ustrezno, statističnega območja, na katerem veljajo omejitve ulova v skladu z zakonodajo Skupnosti.

4. Države članice zagotovijo, da so vsi ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva shranjeni v pošiljkah.

Člen 49Skupni tržni standardi

1. Države članice zagotovijo, da se proizvodi, za katere veljajo skupni tržni standardi, razstavljajo za prodajo, ponudijo za prodajo, prodajajo ali drugače tržijo le, če so skladni s temi standardi.

2. Proizvodi, ki so umaknjeni s trga v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999, morajo izpolnjevati skupne tržne standarde, zlasti glede kategorije svežosti.

3. Gospodarski subjekti, odgovorni za prodajo, skladiščenje ali prevažanje pošiljk ribiških proizvodov, morajo biti sposobni dokazati, da proizvodi na vseh stopnjah izpolnjujejo tržne standarde.

Člen 50Sledljivost

1. Države članice brez poseganja v Uredbo (ES) št. 178/2002[37] in svojo nacionalno zakonodajo zagotovijo, da njihovi gospodarski subjekti uvedejo sisteme in postopke, ki omogočajo, da so pristojnemu organu na voljo informacije o poreklu ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

2. Minimalne zahteve za informacije za vse pošiljke ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva za sledenje njihovemu poreklu so:

(a) identifikacijska številka vsake pošiljke;

(b) komercialno in znanstveno ime vsake vrste;

(c) živa teža v kilogramih;

(d) datum ulova in/ali nabiranja;

(e) proizvodna enota (ime ribiškega plovila, ribogojnice);

(f) imena in naslovi dobaviteljev;

(g) ribolovno orodje.

3. Za vsako pošiljko velja poseben sistem označevanja in/ali etiketiranja, ki mora vsebovati informacije iz odstavka 2.

Člen 51Obveščanje potrošnikov

Države članice zagotovijo, da so podatki iz člena 8 Uredbe (ES) št. 2065/2001 z dne 22. oktobra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 o obveščanju potrošnikov o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva na voljo na vsaki stopnji trženja zadevnih vrst. Ribolovno območje iz člena 8 Uredbe (ES) št. 2065/2001 se nanaša na podobmočje in razdelek ali podrazdelek, ali kadar je to ustrezno, statistično območje, na katerem veljajo omejitve ulova v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Poglavje IIDejavnosti po iztovarjanju

Člen 52Prva prodaja v dražbenih centrih

1. Države članice zagotovijo, da se prvo trženje vseh količin, za katere veljajo omejitve ulova ali ribolovnega napora, proda in/ali evidentira v dražbenem centru za registrirane kupce.

2. Drugi ribiški proizvodi se prodajajo le v dražbenem centru ali organom ali osebam, ki so jih pooblastile države članice.

3. Kupec ribiških proizvodov z ribiškega plovila v prvi prodaji se registrira pri organih države članice, v kateri poteka prva prodaja. Za registracijo se v nacionalnih zbirkah podatkov vsak kupec izkaže s številko DDV.

Člen 53Tehtanje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva

1. Vsi registrirani kupci, ki kupujejo ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, zagotovijo, da se vse prejete pošiljke tehtajo s tehtnicami, ki jih odobrijo pristojni organi. Tehtanje se opravi pred razvrščanjem, predelavo, skladiščenjem in prevažanjem rib s kraja iztovarjanja ali vnovično prodajo.

2. Rezultati tehtanja se uporabijo za izpolnjevanje deklaracij o iztovarjanju, obvestil o prodaji ali deklaracij o prevzemu.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dovolijo, da se sveže ribe tehtajo po prevozu s kraja iztovarjanja, če rib ni bilo mogoče tehtati ob iztovarjanju in če se prevažajo v namembni kraj na ozemlju države članice, ki ni več kot 20 kilometrov oddaljen od kraja iztovarjanja.

4. Pristojni organi države članice lahko zahtevajo, da se vsaka količina rib, ki se prvič iztovori v tej državi članici, tehta v prisotnosti uradnikov, preden se odpelje s kraja iztovarjanja.

Člen 54Obvestila o prodaji

1. Registrirani kupci, registrirane dražbe ali drugi organi ali osebe, ki so odgovorni za prvo trženje ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, v dveh urah po prvi prodaji pristojnim organom države članice, na ozemlju katere poteka prva prodaja, elektronsko predložijo obvestilo o prodaji. Če ta država članica ni država zastave plovila, ki je iztovorilo ribe, zagotovijo, da se po prejemu zadevnih informacij kopija obvestila o prodaji predloži pristojnim organom države članice zastave. Za točnost obvestila o prodaji odgovarjajo navedeni kupci, dražbe, organi ali osebe.

2. Če prvo trženje ribiških proizvodov ne poteka v državi članici, v kateri so bili proizvodi iztovorjeni, država članica, ki je odgovorna za spremljanje prvega trženja, zagotovi, da se organom, odgovornim za spremljanje iztovarjanja zadevnih proizvodov, in organom države članice zastave plovila v dveh urah po prejemu obvestila o prodaji predloži kopija obvestila o prodaji.

3. Če obvestilo o prodaji ne ustreza računu ali dokumentu, ki ga nadomešča, države članice sprejmejo potrebne določbe za zagotovitev, da se podatki o ceni brez davka za dostavo blaga kupcu ujemajo s podatki na računu.

Člen 55Vsebina obvestil o prodaji

Obvestila o prodaji iz člena 54 vsebujejo vsaj naslednje podatke:

(a) registrsko številko ladjevja Skupnosti in ime ribiškega plovila, ki je iztovorilo zadevne proizvode;

(b) pristanišče in datum iztovarjanja;

(c) ime lastnika ali kapitana plovila in ime prodajalca, če ta ni lastnik ali kapitan plovila;

(d) ime kupca in njegovo številko DDV;

(e) zadevno ime ali črkovno kodo FAO vsake vrste in njeno geografsko poreklo, ki se izrazi z navedbo podobmočja in razdelka ali podrazdelka, v katerem veljajo omejitve ulova v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(f) za vse vrste, za katere veljajo tržni standardi, posamezno velikost ali težo, razred, obliko ponudbe in svežost, če je to primerno;

(g) kadar je to ustrezno, namembni kraj proizvodov, umaknjenih s trga (prenos, uporaba za živalsko krmo, predelavo v moko za živalsko krmo, za vabo ali za namene, ki ne služijo prehranjevanju ljudi);

(h) kraj in datum prodaje;

(i) kadar je to mogoče, referenčno številko in datum računa, ter kadar je to ustrezno, prodajne pogodbe;

(j) kadar je to ustrezno, sklic na prevozni dokument iz člena 58.

Člen 56Izvzetja iz zahtev za obvestila o prodaji

1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 111 odobri izvzetje iz obveznosti predložitve obvestila o prodaji pristojnim organom ali drugim pooblaščenim organom države članice za ribiške proizvode, iztovorjene z nekaterih kategorij ribiških plovil Skupnosti s skupno dolžino do deset metrov, ali za iztovorjene količine ribiških proizvodov, ki ne presegajo 50 kg v ekvivalentu žive teže po vrstah. Taka izvzetja se lahko odobrijo le v primerih, ko je zadevna država članica vzpostavila sprejemljiv sistem vzorčenja v skladu s členoma 16 in 22.

2. Kupec, ki kupi proizvode do skupne teže 15 kg, ki se nato ne dajo na trg, temveč so namenjeni za lastno porabo, je izvzet iz zahtev iz členov 54 in 55.

Člen 57Deklaracija o prevzemu

1. Če so proizvodi namenjeni za prodajo v poznejši fazi, se brez poseganja v posebne določbe iz večletnih načrtov čim prej in najpozneje dve uri po koncu iztovarjanja pristojnim organom ali drugim pooblaščenim organom države članice, v kateri se opravi prevzem, predloži deklaracija o prevzemu, po možnosti z elektronskimi sredstvi. Za predložitev deklaracije o prevzemu in njeno točnost je odgovoren imetnik te deklaracije.

2. Deklaracija o prevzemu iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a) registrsko številko ladjevja Skupnosti in ime ribiškega plovila, ki je iztovorilo proizvode;

(b) ime lastnika ali kapitana plovila;

(c) zadevno ime ali črkovno kodo FAO za vsako vrsto in njeno geografsko poreklo, ki se izrazi z navedbo podobmočja in razdelka ali podrazdelka, ali kadar je to ustrezno, statističnega območja, na katerem se uporabljajo omejitve ulova v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(d) težo vsake vrste, razčlenjeno po vrsti oblike ponudbe proizvoda;

(e) pristanišče in datum iztovarjanja;

(f) ime in naslov objektov, v katerih se proizvodi skladiščijo;

(g) kadar je to ustrezno, sklic na prevozni dokument iz člena 58.

Člen 58Prevozni dokument

1. Ribiške proizvode, ki so iztovorjeni v Skupnosti, bodisi nepredelani bodisi predelani na krovu, in se prevažajo na kraj, ki ni kraj iztovarjanja, spremlja dokument, ki ga sestavi prevoznik pred prvo prodajo. Prevoznik v 24 urah po iztovarjanju po možnosti z elektronskimi sredstvi predloži prevozni dokument pristojnim organom države članice, na ozemlju katere se je opravilo iztovarjanje.

2. Če se proizvodi prevažajo v državo članico, ki ni država članica iztovarjanja, prevoznik v 24 urah po iztovarjanju ribiških proizvodov predloži kopijo prevoznega dokumenta tudi pristojnim organom države članice, na ozemlju katere je prijavljeno prvo trženje. Država članica prvega trženja lahko od države članice iztovarjanja zahteva dodatne informacije v zvezi s tem.

3. Prevoznik je odgovoren za točnost dokumenta.

4. Prevozni dokument vsebuje:

(a) namembni kraj pošiljk(-e) in identifikacijo prevoznega sredstva;

(b) ime in register ladjevja Skupnosti za ribiško plovilo, ki je iztovorilo proizvode;

(c) količino rib za vsako vrsto, ki se prevaža, v kilogramih predelane ali nepredelane teže, ime(-na) in naslov(-e) prejemnika(-ov), kraj in datum iztovarjanja ter geografsko poreklo vsake vrste, ki se izrazi z navedbo podobmočja in razdelka ali podrazdelka, v katerem veljajo omejitve ulova v skladu z zakonodajo Skupnosti.

5. Pristojni organi držav članic lahko dovolijo izvzetja iz obveznosti, določenih v odstavku 1, če se ribiški proizvodi prevažajo znotraj pristaniškega območja ali ne več kot 20 kilometrov od kraja iztovarjanja.

6. Kadar se ribiški proizvodi, ki so v obvestilu o prodaji prijavljeni kot prodani, prevažajo v kraj, ki ni kraj iztovarjanja, mora biti prevoznik sposoben z dokumentom dokazati, da je bila opravljena prodajna transakcija.

Poglavje IIIOrganizacije proizvajalcev ter ureditve v zvezi s cenami in intervencijami

Člen 59Spremljanje organizacij proizvajalcev

1. Države članice v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 104/2000 v rednih časovnih presledkih izvajajo kontrole, da preverijo, ali

(a) organizacije proizvajalcev delujejo v skladu s pogoji za priznanje;

(b) se priznanje lahko prekliče, če organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev iz člena 5 Uredbe (ES) št. 104/2000 ali če je bila priznana na podlagi napačnih podatkov;

(c) se priznanje takoj prekliče za nazaj, če organizacija doseže priznanje ali ima koristi od priznanja, ki ga je pridobila z goljufijo.

2. Komisija izvaja preglede za zagotovitev, da so izpolnjena pravila za organizacije proizvajalcev iz člena 5 in člena 6(1)(b) Uredbe (ES) št. 104/2000, in lahko na podlagi takih pregledov, kadar je to ustrezno, zaprosi države članice za odvzem priznanja.

3. Vsaka država članica izvaja ustrezne preglede za zagotovitev, da vsaka organizacija proizvajalcev izpolnjuje obveznosti, določene v operativnem programu za zadevno ribolovno leto v skladu z Uredbo (ES) št. 2508/2000, in če te obveznosti niso izpolnjene, uporabi kazni iz člena 9(3) Uredbe (ES) št. 104/2000.

Člen 60Spremljanje ureditev v zvezi s cenami in intervencijami

Države članice izvajajo vse preglede za ureditve v zvezi s cenami in intervencijami, zlasti kar zadeva:

(a) umike proizvodov s trga za namene, ki ne služijo prehranjevanju ljudi;

(b) prenos za stabilizacijo, skladiščenje in/ali predelavo proizvodov, umaknjenih s trga;

(c) zasebno skladiščenje proizvodov, zamrznjenih na morju;

(d) kompenzacijsko nadomestilo za tuna, namenjenega za predelavo.

NASLOV VINADZOR

Člen 61Opažanje na morju in zaznavanje s strani držav članic

1. Države članice izvajajo nadzor v morskih vodah, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, na podlagi

(a) opažanj ribiških plovil z inšpekcijskimi plovili ali letali za nadzor;

(b) sistema za zaznavanje plovil iz člena 11.

2. Če opažanja ali zaznavanja ne ustrezajo drugim informacijam, ki so na voljo državi članici, ta izvede vse preiskave, ki so lahko potrebne, da določi ustrezne nadaljnje ukrepe.

3. Če se opažanja ali zaznavanja nanašajo na ribiško plovilo druge države članice ali tretje države in informacije ne ustrezajo nobenim drugim informacijam, ki so na voljo obalni državi članici, in če ta obalna država članica ne more sprejeti nadaljnjih ukrepov, svoje ugotovitve zapiše v poročilo o nadzoru ter ga nemudoma in po možnosti z elektronskimi sredstvi pošlje državi članici zastave ali zadevnim tretjim državam. Pri plovilu tretje države se poročilo o nadzoru pošlje tudi Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje.

4. Če uradnik države članice opazi ali zazna ribiško plovilo, ki izvaja dejavnosti, ki bi lahko pomenile kršenje pravil skupne ribiške politike, nemudoma pripravi poročilo o nadzoru in ga pošlje svojim pristojnim organom.

5. Oblika poročila o nadzoru se določi v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 62Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na podlagi informacij o opažanjih in zaznavanjih

1. Država članica zastave po prejemu poročila o nadzoru od druge države članice sprejme takojšnje ukrepe v zvezi z njim in opravi nadaljnje preiskave, ki so potrebne, da se lahko določijo ustrezni nadaljnji ukrepi.

2. Države članice, ki niso zadevna država članice zastave po potrebi preverijo, ali so opažena plovila, o katerih se poroča, opravljala dejavnosti v vodah pod njihovo suverenostjo ali v njihovi pristojnosti in ali so se ribiški proizvodi s teh plovil iztovorili ali uvozili na njihovo ozemlje, in raziščejo njihovo skladnost z ustreznimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi.

3. Države članice zastave, druge države članice in Komisija ali organ, ki ga ta imenuje, proučijo tudi ustrezno dokumentirane informacije o opaženih plovilih, ki jih predložijo posamezni državljani, organizacije civilne družbe, vključno z okoljevarstvenimi organizacijami, ter predstavniki zainteresiranih strani na področju ribištva ali trgovine z ribiškimi proizvodi.

Člen 63Opazovalci

1. Opazovalci na krovu plovil spremljajo skladnost ribiških plovil s pravili skupne ribiške politike. Opravljajo vse naloge iz programa opazovanja ter zlasti preverjajo in evidentirajo ribolovne dejavnosti plovila in povezane dokumente.

2. Opazovalci morajo biti usposobljeni in izkušeni za opravljanje svojih nalog. Morajo biti neodvisni od lastnika in kapitana plovila ter vseh članov posadke. Ne smejo biti člani posadke plovila.

3. Opazovalci zagotovijo, kolikor je to mogoče, da s svojo prisotnostjo na krovu ribiškega plovila ne ovirajo ribolovnih dejavnosti in običajnega delovanja plovila ali da ne posegajo vanje.

4. Opazovalci sestavijo poročilo o nadzoru in ga pošljejo svojim organom in/ali organom države zastave. Države članice poročilo vključijo v zbirko podatkov iz člena 69.

5. Kapitani ribiških plovil Skupnosti dodeljenim opazovalcem zagotovijo primerno nastanitev, jim lajšajo delo in ne posegajo v opravljanje njihovih nalog. Kapitani opazovalcem zagotovijo dostop do ustreznih delov plovila, vključno z ulovom, in do dokumentacije plovila, vključno z elektronskimi datotekami.

6. Vse stroške, ki nastanejo zaradi dejavnosti opazovalcev v skladu s tem členom, krijejo države članice zastave. Države članice lahko te stroške delno ali v celoti zaračunajo upravljavcem plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami in delujejo na zadevnem ribolovnem območju.

7. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 64Dopustnost poročil o nadzoru

Poročila o nadzoru, ki jih sestavijo osebe, ki jih nacionalni organi ali organi Skupnosti pooblastijo za izvajanje nadzora, so dopustni dokazi v upravnih ali sodnih postopkih vsake države članice. Pri ugotavljanju dejstev se obravnavajo enako kot poročila o nadzoru uradnikov države članice, v kateri se izvaja upravni ali sodni postopek. Na podlagi teh poročil se sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi.

NASLOV VIIINŠPEKCIJSKI PREGLEDI

Poglavje I Splošne določbe

Člen 65Izvajanje inšpekcijskih pregledov

1. Države članice sestavijo in posodabljajo seznam uradnikov, odgovornih za izvajanje inšpekcijskih pregledov.

2. Uradniki izvajajo svoje naloge v skladu z zakonodajo Skupnosti. Inšpekcijske preglede izvajajo po nediskriminacijskem načelu na morju, v pristaniščih, med prevozom, v predelovalnih obratih in med trženjem rib.

2. Uradniki zlasti preverijo:

(a) zakonitost ulova, ki se hrani na krovu, skladišči, prevaža, predeluje ali trži, ter točnost dokumentacije, ki se nanj nanaša;

(b) zakonitost ribolovnega orodja, ki se uporablja za ciljne vrste in ulov, ki se hrani na krovu;

(c) če je to ustrezno, načrt za natovarjanje in ločeno natovarjanje vrst ter

(d) označevanje mirujočega orodja.

3. Uradniki pregledajo vse zadevne površine, krove in prostore, kjer se ribiški proizvodi lovijo, skladiščijo, prevažajo, predelujejo ali tržijo. Pregledajo tudi predelane ali nepredelane ulove, mreže ali drugo orodje, opremo, zabojnike in embalažo z ribami ali ribiškimi proizvodi ter vse zadevne dokumente, ki jih je po njihovem mnenju treba preveriti glede skladnosti s pravili skupne ribiške politike. Zaslišijo lahko tudi osebe, za katere menijo, da imajo informacije o vprašanjih, ki so predmet inšpekcijskega pregleda.

4. Uradniki izvajajo inšpekcijske preglede tako, da povzročijo čim manj motenj ali neprijetnosti za plovilo ali prevozno sredstvo in njegove dejavnosti ter za skladiščenje, predelavo in trženje ulova. Kolikor je to mogoče, morajo preprečiti kakršno koli degradacijo ulova med inšpekcijskim pregledom.

5. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena ter zlasti za metodologijo in izvajanje inšpekcijskih pregledov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 66Naloge gospodarskega subjekta

Gospodarski subjekt omogoči varen dostop do plovila, prevoznega sredstva ali prostora, v katerem se ribiški proizvodi skladiščijo, predelujejo ali tržijo. Zagotovi varnost uradnikov in jih ne ovira in zastrašuje ali se vmešava v opravljanje njihovih nalog.

Člen 67Poročilo o inšpekcijskem pregledu

1. Uradniki po vsakem inšpekcijskem pregledu sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu in ga pošljejo svojim organom. Če je bil opravljen inšpekcijski pregled ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo druge države članice ali tretje države, se zadevnim organom države članice zastave ali tretje države nemudoma pošlje kopija poročila o inšpekcijskem pregledu. Če je bil inšpekcijski pregled opravljen v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo druge države članice, se tej državi članici nemudoma pošlje kopija poročila o inšpekcijskem pregledu.

2. Uradniki podpišejo poročilo v prisotnosti gospodarskega subjekta, ki ga prav tako podpiše in ima pravico dodati kakršno koli pripombo k poročilu. Uradniki v ladijskem dnevniku navedejo, da je bil opravljen inšpekcijski pregled.

3. Kopija poročila o inšpekcijskem pregledu se izroči kapitanu plovila ali njegovemu zastopniku.

Člen 68Dopustnost poročil o inšpekcijskih pregledih

Poročila o inšpekcijskih pregledih, ki jih sestavijo osebe, ki jih nacionalni organi ali organi Skupnosti pooblastijo za izvajanje inšpekcijskih pregledov, so dopustni dokazi v upravnih ali sodnih postopkih vsake države članice. Pri ugotavljanju dejstev se obravnavajo enako kot poročila o inšpekcijskih pregledih uradnikov države članice, v kateri se izvaja upravni ali sodni postopek, in na podlagi teh poročil se lahko sprejmejo ustrezni nadaljnji ukrepi.

Člen 69Elektronska zbirka podatkov

Države članice vzpostavijo in posodabljajo elektronsko zbirko podatkov, v katero nalagajo vsa poročila o inšpekcijskih pregledih in nadzorih, ki jih sestavijo njihovi uradniki.

Člen 70Inšpektorji Skupnosti

1. Komisija v skladu s postopkom iz člena 111 določi seznam inšpektorjev Skupnosti. Inšpektorji Skupnosti so uradniki države članice, Komisije ali Agencije.

2. Brez poseganja v primarno odgovornost obalnih držav članic inšpektorji Skupnosti izvajajo inšpekcijske preglede v skladu s to uredbo na ozemlju držav članic, v vodah Skupnosti in na ribiških plovilih Skupnosti zunaj voda Skupnosti.

3. Inšpektorji Skupnosti so lahko imenovani za:

(a) izvajanje programov nadzora in inšpekcijskih pregledov Skupnosti, sprejetih v skladu s členom 87;

(b) mednarodne programe za nadzor ribištva, za katere mora Skupnost zagotoviti nadzor.

4. Inšpektorji Skupnosti imajo enaka pooblastila kot nacionalni inšpektorji. Pri izvajanju svojih nalog in pooblastil morajo ravnati v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled.

5. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Poglavje IIInšpekcijski pregledi zunaj voda ali ozemlja države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled

Člen 71Inšpekcijski pregledi plovil zunaj voda države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled

1. Brez poseganja v primarno odgovornost obalne države članice lahko država članica izvede inšpekcijski pregled ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, v vseh vodah Skupnosti.

2. Država članica lahko izvaja inšpekcijske preglede na ribiških plovilih druge države članice v skladu s to uredbo za ribolovne dejavnosti v vseh vodah Skupnosti:

(a) na podlagi dovoljenja zadevne obalne države članice ali

(b) kadar je sprejet poseben kontrolni akcijski program Skupnosti v skladu s členom 87.

3. Država članica lahko opravi inšpekcijski pregled ribiških plovil Skupnosti, ki plujejo pod zastavo druge države članice, v mednarodnih vodah.

4. Država članica lahko opravi inšpekcijski pregled ribiških plovil Skupnosti, ki plujejo pod njeno zastavo ali zastavo druge države članice, v vodah tretjih držav v skladu z mednarodnimi sporazumi.

5. Države članice določijo pristojni organ, ki deluje kot kontaktna točka za namene tega člena. Kontaktna točka držav članic je na voljo 24 ur na dan.

Člen 72Prošnje za dovoljenje

1. O prošnjah za dovoljenje države članice za izvajanje inšpekcijskih pregledov v vodah Skupnosti zunaj voda pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo, kakor je navedeno v členu 71(2)(a), odloča zadevna obalna država članica v 12 urah od prejema prošnje ali s primerno zamudo, kadar je razlog za prošnjo zasledovanje, začeto v vodah države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled.

2. Država članica prosilka se nemudoma obvesti o odločitvi. Odločitve se sporočijo tudi Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje.

3. Prošnje za dovoljenje se v celoti ali delno zavrnejo le, kadar je to potrebno zaradi nujnih razlogov, povezanih z nacionalno varnostjo. Zavrnitve in razlogi zanje se nemudoma sporočijo državi članici prosilki in Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje.

Člen 73Inšpekcijski pregledi zunaj ozemlja države članice, ki izvaja inšpekcijske preglede

Država članica lahko izvaja inšpekcijske preglede v skladu s to uredbo na ozemlju druge države članice:

(a) na podlagi dovoljenja zadevne države članice ali

(b) kadar je sprejet poseben kontrolni akcijski program Skupnosti v skladu s členom 87.

Poglavje IIIKršitve, ugotovljene med inšpekcijskimi pregledi

Člen 74Postopek v primeru kršitve

Če uradnik na podlagi informacij, zbranih med inšpekcijskim pregledom, meni, da so bila kršena pravila skupne ribiške politike:

(a) domnevno kršitev evidentira v poročilu o inšpekcijskem pregledu;

(b) sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi zavarovanje dokazov v zvezi s tako domnevno kršitvijo;

(c) nemudoma pošlje poročilo o inšpekcijskem pregledu svojemu pristojnemu organu;

(d) obvesti fizično osebo, za katero se domneva, da je kršila pravila, ali ki je bila zalotena med samim kršenjem pravil, da se za kršitev dodelijo ustrezne kazenske točke v skladu s členom 84. To se evidentira v poročilu o inšpekcijskem pregledu.

Člen 75Kršitve, ugotovljene zunaj voda države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled

Če je kršitev ugotovljena na podlagi inšpekcijskega pregleda, izvedenega v skladu s členom 71(2), država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, nemudoma predloži povzetek poročila o inšpekcijskem pregledu obalni državi članici. Celotno poročilo o inšpekcijskem pregledu se predloži obalni državi in državi zastave v sedmih dneh od dneva inšpekcije.

Člen 76Okrepljeno spremljanje v zvezi z nekaterimi resnimi kršitvami

1. Država članica zastave ali obalna država članica, v vodah katere se domneva, da je plovilo:

(a) napačno evidentiralo ulove za več kot 500 kilogramov ali 10 %, izračunano kot odstotek od številk v ladijskem dnevniku, glede na to, kaj je več, ali

(b) zagrešilo katero koli izmed resnih kršitev iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 v enem letu od storitve prve resne kršitve,

zahteva, da se plovilo nemudoma napoti v pristanišče, v katerem se poleg ukrepov iz poglavja IX Uredbe (ES) št. 1005/2008 opravi celovita preiskava.

2. Obalna država članica nemudoma in v skladu s postopki, določenimi v njeni nacionalni zakonodaji, uradno obvesti državo članico zastave o preiskavi iz odstavka 1.

3. Inšpektorji lahko ostanejo na krovu ribiškega plovila, dokler ni opravljena celotna preiskava iz odstavka 1.

4. Kapitan ribiškega plovila iz odstavka 1 preneha izvajati vse ribolovne dejavnosti in se v skladu z zahtevami napoti v pristanišče.

Poglavje IVPregon kršitev, ugotovljenih med inšpekcijskimi pregledi

Člen 77Pregon

Kadar pristojni organi med inšpekcijskim pregledom ugotovijo kršenje določb te uredbe, pristojni organi države članice, ki izvaja inšpekcijski pregled, sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu z naslovom VIII zoper kapitana zadevnega plovila ali katero koli drugo osebo, odgovorno za kršitev.

Člen 78Prenos pregona

Država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, lahko pregon kršitve prenese na pristojne organe države članice zastave, države članice registracije ali države članice, katere državljan je storilec, če se to opravi v dogovoru s to državo članico in pod pogojem, da je več verjetnosti za doseganje rezultatov iz člena 81(2).

Člen 79Kršitev, ki jo ugotovijo inšpektorji Skupnosti

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za pregon vsake kršitve, ki jo je inšpektor Skupnosti ugotovil na njihovem ozemlju, v vodah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo ali na plovilu, ki pluje pod njihovo zastavo.

Člen 80Korektivni ukrepi v primeru, kadar država članica, v kateri se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje, ne izvaja pregona

1. Če država članica, v kateri se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje, ni država članica zastave in njeni pristojni organi ne sprejmejo ustreznih ukrepov zoper odgovorne fizične ali pravne osebe oziroma ne prenese pregona v skladu s členom 78, se nezakonito iztovorjene ali pretovorjene količine lahko odbijejo od kvote, dodeljene državi članici, v kateri se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje.

2. Količine rib, ki se odbijejo od kvote države članice, v kateri se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje, se določijo v skladu s postopkom iz člena 111 po posvetu Komisije z zadevnima državama članicama.

3. Če država članica, v kateri se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje, nima več na voljo ustrezne kvote, se uporabi člen 28. V ta namen je nezakonito iztovorjena ali pretovorjena količina rib enakovredna škodi, ki jo je pretrpela država članica zastave, kakor je opredeljeno v navedenem členu.

NASLOV VIIIIZVRŠEVANJE

Člen 81Ukrepi za zagotovitev skladnosti

1. Države članice zagotovijo, da se sistematično sprejmejo ustrezni ukrepi, vključno z upravnimi ukrepi ali kazenskimi postopki v skladu z nacionalno zakonodajo, zoper fizične ali pravne osebe, za katere se sumi, da so kršile katera koli pravila skupne ribiške politike.

2. Postopki iz odstavka 1 morajo omogočati, da se v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje, odgovornim dejansko odvzame gospodarska korist, izvirajoča iz prekrškov, in da se, sorazmerno teži takih prekrškov, dosežejo učinki, ki učinkovito odvračajo od nadaljnjih prekrškov iste vrste.

3. Države članice lahko uporabijo sistem, po katerem je višina denarne kazni sorazmerna s prihodkom pravne osebe ali finančno prednostjo, doseženo ali omogočeno s storitvijo resne kršitve.

4. Pristojni organi države članice, ki ima jurisdikcijo v primeru kršitve, nemudoma in v skladu s svojimi postopki iz nacionalne zakonodaje obvestijo države članice zastave, državo članico, katere državljan je storilec, ali katero koli drugo državo članico, ki se zanima za nadaljnje ukrepe v zvezi s kršitvijo, o sprejetih kazenskih ali upravnih postopkih oziroma drugih ukrepih ter o vseh dokončnih sklepih v zvezi s kršitvijo, vključno s številom dodeljenih kazenskih točk.

Člen 82Kazni za resne kršitve

1. Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila resno kršitev, ali pravna oseba, ki se šteje za odgovorno za resno kršitev, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi ukrepi v skladu z naborom kazni in ukrepov, določenih v poglavju IX Uredbe (ES) št. 1005/2008.

2. Poleg tega države članice za vse resne kršitve, katerih stopnja se ne more povezati z vrednostjo ribiških proizvodov, pridobljeno s storitvijo resne kršitve, zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila resno kršitev, ali pravna oseba, ki se šteje za odgovorno za resno kršitev, kaznuje z upravno kaznijo v višini najmanj 5 000 EUR in največ 300 000 EUR za vsako resno kršitev. Državo članico zastave je treba nemudoma obvestiti o naloženi kazni.

3. Če se resna kršitev v petih letih ponovi, država članica naloži upravno kazen v višini najmanj 10 000 EUR in največ 600 000 EUR.

4. Pri določanju višine kazni države članice upoštevajo tudi vrednost škode za zadevne ribolovne vire in morsko okolje.

5. Države članice, ki niso uvedle eura, uporabijo tržni menjalni tečaj med eurom in svojo valuto, ki je bil veljaven predzadnji dan meseca pred mesecem, ko je bila naložena upravna kazen, kakor je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije .

6. Države članice lahko poleg tega oziroma kot drugo možnost uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske sankcije.

7. Kazni, predvidene v tem poglavju, lahko spremljajo tudi druge kazni ali ukrepi, zlasti tisti, ki so opisani v členu 45 Uredbe (ES) št. 1005/2008.

Člen 83Ukrepi za takojšnje izvrševanje

Države članice sprejmejo takojšnje ukrepe, da bi preprečile nadaljnjo kršitev plovilom, fizičnim ali pravnim osebam, ki jih zalotijo pri samem dejanju, kot je določeno v členu 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008.

Člen 84Sistem kazenskih točk

1. Države članice uporabijo sistem kazenskih točk, na podlagi katerega imetnik dovoljenja za ribolov prejme ustrezne kazenske točke zaradi kršenja pravil skupne ribiške politike.

2. Kadar fizična oseba stori resno kršitev ali se za pravno osebo domneva, da je odgovorna za kršitev pravil skupne ribiške politike, se imetniku dovoljenja za ribolov zaradi kršitve dodeli ustrezno število točk. Imetnik dovoljenja za ribolov ima pravico do revizije postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.

3. Kadar skupno število kazenskih točk doseže ali preseže določeno število točk, se dovoljenje za ribolov samodejno ukine za najmanj šest mesecev. Če je dovoljenje za ribolov imetniku dovoljenja drugič ukinjeno zaradi dodelitve določenega števila točk, to obdobje znaša eno leto. Če je imetniku dovoljenja za ribolov tretjič dodeljeno določeno število točk, se dovoljenje za ribolov trajno prekliče.

4. V primeru resne kršitve dodeljene kazenske točke znašajo najmanj polovico točk iz odstavka 3.

5. Če imetnik odvzetega dovoljenja za ribolov v treh letih od datuma zadnje kršitve ne stori druge kršitve, se mu brišejo vse točke iz dovoljenja za ribolov.

6. Določbe za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

7. Države članice določijo tudi sistem kazenskih točk, na podlagi katerega kapitan in častniki plovila prejmejo ustrezne kazenske točke zaradi kršenja pravil skupne ribiške politike.

Člen 85Nacionalni registri kršitev

1. Države članice v nacionalni zbirki podatkov evidentirajo vse kršitve pravil skupne ribiške politike, ki jih zagrešijo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovi državljani, vključno z naloženimi kaznimi in številom dodeljenih točk. Države članice v svoji zbirki podatkov o kršitvah evidentirajo tudi kršitve, ki jih zagrešijo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali njihovi državljani in ki se preganjajo v drugih državah članicah, po prejemu obvestila o dokončnem sklepu sodno pristojne države članice v skladu s členom 82.

2. Države članice med pregonom kršitve pravil skupne ribiške politike sistematično zaprosijo druge države članice za informacije v njihovih nacionalnih zbirkah podatkov o ribiških plovilih in osebah, za katere se sumi, da so zagrešile zadevno kršitev, ali ki so bile zalotene med zadevnim kršenjem.

3. Kadar država članica zaprosi drugo državo članico za informacije v zvezi s pregonom kršitve, zaprošena država članica zagotovi ustrezne informacije o zadevnih ribiških plovilih in osebah.

NASLOV IXPROGRAMI NADZORA

Člen 86Skupni programi nadzora

Države članice lahko med seboj in na lastno pobudo izvajajo programe spremljanja, inšpekcijskih pregledov in nadzora v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi.

Člen 87 Posebni kontrolni akcijski programi Skupnosti

1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 111 in v dogovoru z zadevnimi državami članicami določi, za katera ribolovna območja veljajo posebni kontrolni akcijski programi Skupnosti.

2. V posebnih kontrolnih akcijskih programih Skupnosti iz odstavka 1 so določeni cilji, prednostne naloge, postopki in merila uspešnosti za dejavnosti inšpekcijskih pregledov. Taka merila uspešnosti se redno preverjajo po opravljeni analizi doseženih rezultatov.

3. Kadar začne veljati večletni načrt in preden se začne uporabljati posebni kontrolni akcijski program Skupnosti, vsaka država članica določi na obvladovanju tveganja temelječa ciljna merila uspešnosti za dejavnosti inšpekcijskih pregledov.

4. Zadevne države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja posebnih kontrolnih akcijskih programov Skupnosti, zlasti kar zadeva potrebne človeške in materialne vire ter obdobja in območja, na katerih se ti uporabljajo.

Naslov XVrednotenje, upravljanje in nadzor s strani Komisije

Člen 88Odgovornosti Komisije

1. Komisija nadzoruje in vrednoti, kako države članice uporabljajo pravila skupne ribiške politike, s pregledovanjem informacij in dokumentov in izvajanjem obiskov in inšpekcijskih pregledov na kraju samem ter pospešuje usklajevanje in sodelovanje med njimi. V ta namen lahko Komisija na lastno pobudo in z lastnimi sredstvi začne izvajati in izvaja poizvedbe, revidiranje in inšpekcijske preglede. Zlasti lahko preveri:

(a) izvajanje in uporabo pravil skupne ribiške politike s strani držav članic in njihovih pristojnih organov;

(b) izvajanje in uporabo pravil skupne ribiške politike v vodah tretje države v skladu z mednarodnim sporazumom s to državo;

(c) skladnost nacionalne upravne prakse ter dejavnosti inšpekcijskih pregledov in nadzora s pravili skupne ribiške politike;

(d) obstoj zahtevanih dokumentov in njihovo skladnost z veljavnimi pravili;

(e) okoliščine, v katerih države članice izvajajo nadzor;

(f) odkrivanje in pregon kršitev;

(g) sodelovanje med državami članicami.

2. Komisija izda svojim inšpektorjem pisna navodila, v katerih so opisani njihova pooblastila in cilji njihovih nalog.

Člen 89Načrtovana preverjanja

1. Kadar se Komisiji to zdi potrebno, so lahko njeni uradniki prisotni med dejavnostmi nadzora, ki jih izvajajo nacionalni nadzorni organi. V okviru teh nalog Komisija vzpostavi ustrezne stike z državami članicami, da se oblikuje, kadar je to mogoče, vzajemno sprejemljiv program nadzora.

2. Če dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov, predvidenih v okviru prvotnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov, ni mogoče izvajati zaradi dejanskih razlogov, uradniki Komisije skupaj in v dogovoru s pristojnimi organi zadevne države članice spremenijo prvotni program nadzora in inšpekcijskih pregledov.

3. Kadar koli se uradniki Komisije srečajo s težavami pri izvajanju svojih nalog, zadevne države članice Komisiji zagotovijo sredstva za izvajanje njene naloge, uradnikom pa omogočijo vrednotenje posamičnih dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov. Države članice zlasti sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da nadzorne in inšpekcijske naloge ne postanejo predmet publicitete, ki bi škodila dejavnostim nadzora in inšpekcijskih pregledov.

4. V primeru nadzora in inšpekcijskih pregledov na morju ali iz zraka je poveljnik plovila ali zrakoplova vodja dejavnosti. Pri poveljevanju mora upoštevati program nadzora in inšpekcijskih pregledov iz odstavka 1.

5. Komisija lahko uredi, da njene uradnike, ki obiščejo državo članico, kot opazovalci spremljajo en ali več uradnikov iz druge države članice. Na zahtevo Komisije lahko država članica, ki pošilja uradnike, na hitro imenuje nacionalne uradnike, izbrane za opazovalce. Države članice lahko tudi sestavijo seznam nacionalnih uradnikov, ki jih Komisija lahko povabi, da so prisotni pri takih nadzorih in inšpekcijskih pregledih. Komisija lahko po lastni presoji povabi nacionalne uradnike s tega seznama ali tiste, ki so ji sporočeni. Če je to ustrezno, da Komisija seznam na voljo vsem državam članicam.

Člen 90Neodvisna preverjanja

1. Inšpektorji Komisije lahko na podlagi preverjanja brez predhodnega obvestila opravijo opazovanje izvajanja te uredbe.

2. Med opazovanjem imajo uradniki Skupnosti, brez poseganja v veljavno zakonodajo Skupnosti ter v skladu s pravilniki, določenimi v zakonodaji zadevne države članice, dostop do zadevnih datotek in dokumentov ter do javnih prostorov in krajev, plovil in zasebnih prostorov, zemljišč in sredstev prevoza, v katerih potekajo dejavnosti iz te uredbe, da bi zbrali podatke (brez imenovanih referenc), potrebne za izpolnjevanje svojih nalog.

Člen 91 Neodvisni inšpekcijski pregledi

1. Če obstaja razlog za sum, da so se pojavile nepravilnosti pri uporabi pravil skupne ribiške politike, zlasti pri izvajanju večletnih načrtov, lahko Komisija opravi neodvisne inšpekcijske preglede. Zadevna država članica dopusti neodvisne inšpekcijske preglede in zagotovi, da zadevni organi ali osebe dopustijo, da se pri njih opravijo taki inšpekcijski pregledi. Nacionalni organi zadevnih držav članic uradnikom Komisije lajšajo delo.

2. Uradniki Komisije lahko izvajajo inšpekcijske preglede na ribiških plovilih, prevoznih sredstvih ter v prostorih podjetij in drugih organov, ki izvajajo dejavnosti, povezane s skupno ribiško politiko. Imajo dostop do vseh informacij in dokumentov, potrebnih za izvajanje svojih pristojnosti. Zlasti lahko od ribičev, ribiških družb in družb, ki prevažajo, predelujejo ali tržijo ribiške proizvode, zahtevajo, da predložijo ladijski dnevnik, deklaracije o iztovarjanju, potrdila o ulovu, deklaracije o pretovarjanju, obvestila o prodaji, poslovno dokumentacijo in druge ustrezne dokumente.

3. Uradniki Skupnosti imajo enaka pooblastila kot nacionalni inšpektorji. Predložiti morajo pisno pooblastilo, v katerem sta navedena njihova identiteta in položaj. Če naloge izvajajo na ozemlju ali v vodah v pristojnosti države članice, se uporabljajo postopkovna pravila te države članice.

4. Uradniki zadevne države članice morajo imeti možnost, da so prisotni med inšpekcijskim pregledom, in morajo uradnikom Komisije na njihovo zahtevo pomagati pri izvajanju njihovih nalog.

5. Neodvisni inšpekcijski pregledi se lahko opravijo pri vseh gospodarskih subjektih, kadar se to zdi potrebno. Kadar podjetja nasprotujejo inšpekcijskemu pregledu, zadevna država članica uradnikom Komisije zagotovi potrebno pomoč, vključno s policijskimi organi, da jim omogoči izvajanje inšpekcijskega pregleda.

Člen 92Revizija

Komisija lahko izvaja revizije sistemov nadzora držav članic. Revizije lahko vključujejo zlasti vrednotenje:

(a) kvot in sistema za upravljanje ribolovnega napora;

(b) sistemov za potrjevanje podatkov, vključno s sistemi navzkrižnega preverjanja sistemov za spremljanje plovil, podatkov o ulovu, naporu in trženju ter podatkov, povezanih z registrom ribolovnega ladjevja Skupnosti, ter preverjanja dovoljenj za gospodarski ribolov in dovoljenj za ribolov;

(c) upravne organizacije, vključno z zadostnim številom razpoložljivega osebja in razpoložljivih sredstev, usposabljanjem osebja, razmejevanjem nalog vseh organov, vključenih v nadzor, ter mehanizmi za usklajevanje dela in skupno vrednotenje rezultatov teh organov;

(d) operativnih sistemov, vključno s postopki za nadzor določenih pristanišč;

(e) nacionalnih programov nadzora, vključno z vzpostavitvijo ravni inšpekcijskih pregledov in njihovim izvajanjem;

(f) nacionalnega sistema kazni, vključno z ustreznostjo naloženih kazni, trajanjem postopkov, gospodarskimi koristmi, ugotovljenimi pri storilcu, in odvračalno naravo takega sistema kazni;

(g) določenih pristanišč.

Člen 93Poročila o inšpekcijskih pregledih in revizijah

1. Komisija obvesti zadevne države članice o ugotovitvah neodvisnih preverjanj in neodvisnih inšpekcijskih pregledov v enem dnevu po njihovi izvedbi.

2. Inšpektorji Komisije sestavijo poročilo o inšpekcijskem pregledu po vsakem inšpekcijskem pregledu. Poročilo je na voljo zadevni državi članici v enem mesecu po sklenitvi inšpekcijskega pregleda. Države članice imajo možnost, da dajo pripombe na ugotovitve v poročilu.

3. Komisija sestavi poročilo o reviziji po vsaki reviziji. Poročilo je na voljo zadevni državi članici v enem mesecu po reviziji. Države članice imajo možnost, da dajo pripombe na ugotovitve v poročilu.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe na podlagi poročil iz odstavkov 2 in 3.

5. Komisija lahko objavi poročila o inšpekcijskih pregledih in revizijah skupaj s pripombami zadevne države članice na varnem delu svoje uradne spletne strani.

Člen 94Nadaljnji ukrepi v zvezi s poročili o inšpekcijskih pregledih in revizijah

1. Države članice Komisiji predložijo zahtevane podatke o izvajanju te uredbe. V zahtevi za predložitev podatkov Komisija določi sprejemljiv rok za pošiljanje podatkov.

2. Če Komisija meni, da je pri izvajanju pravil skupne ribiške politike prišlo do nepravilnosti ali da veljavne določbe o nadzoru in metode nadzora v nekaterih državah članicah niso učinkovite, o tem obvesti zadevne države članice, ki nato izvedejo upravno preiskavo, v kateri lahko sodelujejo inšpektorji Komisije.

3. Najkasneje v roku treh mesecev po zahtevku Komisije zadevne države članice obvestijo Komisijo o izsledkih preiskave in pošljejo kopijo izdelanega poročila. Na ustrezno utemeljeno prošnjo države članice lahko Komisija ta rok podaljša za razumno obdobje.

4. Če upravna preiskava iz odstavka 2 ne omogoči odprave nepravilnosti ali če Komisija med inšpekcijskimi pregledi iz členov 89, 90 in 91 ali med revizijo iz člena 92 ugotovi pomanjkljivosti v sistemu nadzora države članice, Komisija pripravi akcijski načrt skupaj s to državo članico. Država članica sprejme vse potrebne ukrepe za izvedbo tega akcijskega načrta.

NASLOV XI UKREPI, S KATERIMI SE ZAGOTOVI, DA DRŽAVE ČLANICE IZPOLNJUJEJO CILJE SKUPNE RIBIŠKE POLITIKE

Poglavje IFinančni ukrepi

Člen 95Začasna ustavitev in ukinitev finančne pomoči Skupnosti

1. Komisija lahko sprejme odločitev, da se za obdobje največ 18 mesecev začasno ustavijo vsa ali del plačil finančne pomoči Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 in členom 8(a) Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006, kadar obstajajo dokazi, da:

(a) določbe te uredbe niso bile izpolnjene zaradi delovanja ali opustitve delovanja, ki jo je mogoče neposredno pripisati zadevni državi članici, in da

(b) to lahko resno ogroža ohranjevanje živih vodnih virov ali učinkovito delovanje sistema nadzora in izvrševanja Skupnosti;

ter kadar Komisija na podlagi razpoložljivih informacij in, kadar je potrebno, po proučitvi pojasnil države članice sklene, da zadevna država članica ni sprejela zadostnih ukrepov za izboljšanje razmer in da tega v bližnji prihodnosti ne more storiti.

2. Če država članica med trajanjem začasne ustavitve še vedno ne dokaže, da je sprejela sanacijske ukrepe za zagotovitev skladnosti z veljavnimi ukrepi in njihovega izvajanja v prihodnosti, ali da ni resnega tveganja za prihodnje učinkovito delovanje sistema nadzora in izvrševanja Skupnosti, lahko Komisija ukine vso ali del finančne pomoči Skupnosti, katere plačilo je bilo začasno ustavljeno na podlagi odstavka 1. Do take ukinitve lahko pride šele po tem, ko je bilo ustrezno plačilo začasno ustavljeno 12 mesecev.

3. Komisija pred sprejetjem ukrepov iz odstavkov 1 in 2 zadevno državo članico pisno obvesti o svojih ugotovitvah glede napak v nadzornem sistemu države članice in o svojem namenu sprejetja odločitve iz odstavka 1 ali 2 ter jo pozove, da sprejme sanacijske ukrepe v roku, ki ga Komisija odloči glede na resnost kršitve in ki na splošno ne sme biti krajši od enega meseca.

4. Če država članica ne odgovori na pismo iz odstavka 3 v roku, ki se določi v skladu z navedenim odstavkom, lahko Komisija sprejme odločitev iz odstavka 1 ali 2 na podlagi informacij, ki jih ima na voljo v danem trenutku.

5. Odstotek, za katerega se plačila začasno ustavijo ali ukinejo, je sorazmeren z naravo in pomembnostjo neskladnosti države članice z veljavnimi pravili o ohranjevanju, nadzoru, inšpekcijskih pregledih ali izvrševanju ter resnosti ogrožanja ohranjevanja živih vodnih virov ali učinkovitega delovanja sistema nadzora in izvrševanja Skupnosti. Upošteva relativni delež ribolova in z ribolovom povezanih dejavnosti, s katerimi je neskladnost povezana, in je z njim omejen, v okviru ukrepov, ki se financirajo s finančno pomočjo iz odstavka 1.

6. Odločitve na podlagi tega člena se sprejmejo ob ustreznem upoštevanju vseh pomembnih okoliščin in na tak način, da obstaja dejanska gospodarska povezava med vsebino neupoštevanja skladnosti in ukrepi, s katerimi je povezana začasna ustavitev plačila ali ukinitev finančne pomoči Skupnosti.

7. Začasna ustavitev preneha veljati, če pogoji iz odstavka 1 niso več izpolnjeni.

8. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Poglavje IIZaprtje ribolovnih območij

Člen 96 Zaprtje ribolovnih območij zaradi neizpolnjevanja ciljev skupne ribiške politike

1. Kadar država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti za izvajanje večletnega načrta in kadar ima Komisija razloge za sklepanje, da je neizpolnjevanje teh obveznosti posebno škodljivo za zadevne staleže, lahko Komisija začasno zapre ribolovna območja, na katera vplivajo te pomanjkljivosti.

2. Komisija zadevno državo članico pisno obvesti o svojih ugotovitvah in določi rok, ki ni daljši od desetih delovnih dni, v katerem mora država članica dokazati, da se ribolovna območja lahko varno izkoriščajo.

3. Ukrepi iz odstavka 1 se uporabijo le, če država članica ne odgovori na to zahtevo Komisije v roku, določenem v odstavku 2, ali če se odgovor šteje za nezadovoljivega ali jasno kaže na dejstvo, da se potrebni ukrepi niso izvedli.

5. Komisija odpravi zaprtje, ko je država članica pisno zadovoljivo dokazala, da se ribolovna območja lahko varno izkoriščajo.

Poglavje IIIOdbitki in prenosi kvot

Člen 97 Odbitki kvot

1. Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, ki so ji na voljo, lahko v naslednjem letu ali letih izvede odbitek od letne kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeni obseg ribolova, z uporabo multiplikatorja v skladu z naslednjo tabelo:

Obseg prelova glede na dovoljene iztovore | Multiplikator |

Do 5 % | Prelov * 1,0 |

Nad 5% do 10 % | Prelov * 1,1 |

Nad 10% do 20% | Prelov * 1,2 |

Nad 20 % do 40 % | Prelov * 1,4 |

Nad 40 % do 50 % | Prelov * 1,8 |

Vsak nadaljnji prelov nad 50 % | Prelov * 2,0 |

2. Če je država članica v predhodnih dveh letih večkrat zapored presegla svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali delež staleža oziroma skupine staležev, če je prelov posebno škodljiv za zadevne staleže ali če za staleže velja večletni načrt, se multiplikator iz odstavka 1 podvoji.

3. Če država članica zajema ulove iz staležev, za katere velja kvota, vendar nima na voljo take kvote, dodelitve ali deleža staleža oziroma skupine staležev, lahko Komisija v naslednjem letu ali letih odšteje odbitek od drugih kvot ali skupin staležev, ki so tej državi članici na voljo v skladu z odstavkom 1.

Člen 98Odbitki kvot zaradi neizpolnjevanja ciljev skupne ribiške politike

1. Če obstajajo dokazi, da država članica ne izpolnjuje pravil o ohranjevanju, nadzoru, inšpekcijskih pregledih ali izvrševanju v okviru skupne ribiške politike in da to lahko resno ogroža ohranjevanje živih vodnih virov ali učinkovito delovanje sistema nadzora in izvrševanja Skupnosti, lahko Komisija izvede odbitek od letnih kvot, dodelitev ali deležev staleža oziroma skupine staležev, ki so na voljo tej državi članici.

2. Komisija zadevno državo članico pisno obvesti o svojih ugotovitvah in določi rok, ki ni daljši od desetih delovnih dni, v katerem mora država članica dokazati, da se ribolovna območja lahko varno izkoriščajo.

3. Ukrepi iz odstavka 1 se uporabijo le, če država članica ne odgovori na to zahtevo Komisije v roku, določenem v odstavku 2, ali če se odgovor šteje za nezadovoljivega ali jasno kaže na dejstvo, da se potrebni ukrepi niso izvedli.

4. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena, zlasti za določitev zadevnih količin, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 99Zavrnitev prenosa kvot

Komisija lahko zavrne prenos kvot za staleže države članice v naslednje leto v skladu s členom 3 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto, če:

(a) je zadevna država članica v katerem koli od predhodnih dveh let presegla kvoto, ki naj bi se prenesla, ali

(b) se kvota nanaša na stalež, za katerega velja večletni načrt ali ki se lovi v povezavi s staležem, za katerega velja večletni načrt, in je ladjevje te države članice v katerem koli od predhodnih petih let preseglo to kvoto ali kvote za staleže, za katere velja večletni načrt in v povezavi s katerimi je bil ulovljen navedeni stalež, ali

(c) zadevna država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, da bi zagotovila pravilno upravljanje ribolovnih možnosti zadevnih staležev, zlasti zaradi nedelovanja računalniško podprtega sistema potrjevanja iz člena 102 ali nezadostnega delovanja sistemov za zagotavljanje podatkov za ta sistem potrjevanja.

Člen 100Zavrnitev izmenjave kvot

Komisija lahko zavrne možnost izmenjave kvot v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002:

(a) za kvote, pri katerih so bile za več kot 10 % presežene kvote, ki so na voljo eni od zadevnih držav članic, v katerem koli od predhodnih dveh let, ali

(b) če zadevna država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, da bi zagotovila pravilno upravljanje ribolovnih možnosti zadevnih staležev, zlasti zaradi nedelovanja računalniško podprtega sistema potrjevanja iz člena 102 ali nezadostnega delovanja sistemov za zagotavljanje podatkov za ta sistem potrjevanja.

Poglavje IV Nujni ukrepi

Člen 101Nujni ukrepi

1. Če obstajajo dokazi, vključno s tistimi, ki temeljijo na izsledkih vzorčenja, ki ga opravi Komisija, da ribolovne dejavnosti in/ali ukrepi države članice ali držav članic slabijo skupno ribiško politiko ali ogrožajo morski ekosistem, to pa zahteva takojšnje ukrepanje, se lahko Komisija na utemeljeno zahtevo katere koli države članice ali na lastno pobudo odloči sprejeti nujne ukrepe, ki trajajo največ eno leto. Komisija lahko sprejme novo odločitev za podaljšanje nujnih ukrepov za največ šest mesecev.

2. Nujni ukrepi iz odstavka 1 so sorazmerni z grožnjo in lahko med drugim zajemajo:

(a) začasno prekinitev ribolovnih dejavnosti plovil, ki plujejo pod zastavo zadevnih držav članic;

(b) zaprtje ribolovnih območij;

(c) prepoved za gospodarske subjekte Skupnosti, da sprejmejo iztovarjanja, dajanja v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje ali pretovarjanja rib in ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo zadevnih držav članic;

(d) prepoved dajanja rib in ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila, ki plujejo pod zastavo zadevnih držav članic, na trg ali njihove uporabe za druge komercialne namene;

(e) prepoved zagotavljanja živih rib za ribogojstvo v vodah pod jurisdikcijo zadevnih držav članic;

(f) prepoved sprejemanja živih rib, ki jih ulovi plovilo, ki pluje pod zastavo zadevne države članice, za ribogojstvo v vodah pod jurisdikcijo drugih držav članic;

(g) prepoved ribolova za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo zadevne države članice, v vodah pod jurisdikcijo drugih držav članic;

(h) ustrezno spremembo podatkov o ribolovu, ki jih predložijo države članice.

3. Država članica hkrati sporoči zahtevo iz odstavka 1 Komisiji in zadevnim državam članicam. Druge države članice lahko Komisiji predložijo pisne pripombe v petih delovnih dneh od prejema zahtevka. Komisija sprejme odločbo v 15 delovnih dneh od prejema zahtevka.

4. Nujni ukrepi začnejo veljati takoj. Sporočijo se zadevnim državam članicam in objavijo v Uradnem listu Evropske unije .

5. Zadevne države članice lahko odločbo Komisije predajo Svetu v desetih delovnih dneh od prejema uradnega obvestila.

6. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko sprejme drugačno odločbo v enem mesecu od datuma prejema obvestila.

NASLOV XIIPODATKI IN OBVEŠČANJE

Poglavje I Analiza in revizija podatkov

Člen 102Splošna načela analize podatkov

1. Države članice preverijo točnost vseh podatkov, evidentiranih v skladu s to uredbo, ter upoštevanje rokov za predložitev podatkov, da bi zagotovile skladnost z obveznostmi, določenimi na področju skupne ribiške politike. V ta namen države članice vzpostavijo računalniško podprt sistem potrjevanja, ki vsebuje zlasti:

(a) postopke za preverjanje kakovosti vseh podatkov, evidentiranih v skladu s to uredbo;

(b) navzkrižna preverjanja, analizo in preverjanje vseh podatkov, evidentiranih v skladu s to uredbo;

(c) postopke za preverjanje upoštevanja rokov za predložitev vseh podatkov, evidentiranih v skladu s to uredbo.

2. Sistem potrjevanja omogoča takojšnje ugotavljanje neskladnosti povezanih podatkov in njihovo nadaljnje spremljanje.

3. Države članice za namene sistema potrjevanja iz odstavka 1 vzpostavijo računalniško zbirko podatkov ob upoštevanju načela kakovosti podatkov.

4. Države članice zagotovijo, da zbirka podatkov zagotavlja informacije o nadaljnjem spremljanju neskladnosti, omogoča odkrivanje ribiških plovil ali gospodarskih subjektov, pri katerih so bile večkrat ugotovljene neskladnosti, in omogoča popravljanje napačnih vnosov podatkov. V takem primeru države članice jasno opredelijo popravljene podatke in razloge za tak popravek.

5. Če se podatki iz odstavka 1 ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi, države članice zagotovijo, da se nemudoma ročno vnesejo v zbirko podatkov.

6. Države članice nenehno, sistematično in natančno potrjujejo vse podatke iz odstavka 1 na podlagi samodejnih računalniških algoritmov in mehanizmov, zlasti z navzkrižnim preverjanjem podatkov.

7. Če je ugotovljena neskladnost povezanih podatkov, država članica opravi potrebne preiskave, in če obstajajo razlogi za sum, da je bila storjena kršitev, sprejme potrebne ukrepe.

Člen 103Sporočanje podatkov

1. Za namene preverjanja celovitosti in kakovosti podatkov iz člena 102 države članice zagotovijo, da ima Komisija brez predhodnega obvestila vedno neposreden dostop v realnem času do računalniške zbirke podatkov iz člena 102. Komisiji se da možnost, da prenese te podatke za vsako obdobje ali vsako število plovil.

2. Neskladnosti, ugotovljene s sistemom potrjevanja, in nadaljnje spremljanje takih neskladnosti se povežejo s primernimi podatki tako, da je mogoče slediti takim ugotovljenim neskladnostim in nadaljnjemu spremljanju, kadar se zahtevajo informacije na varnem delu uradnih spletnih strani iz člena 106. Datumi prejema podatkov, vnosa podatkov in potrjevanja podatkov ter podatki o nadaljnjem spremljanju so jasno vidni.

3. Podatki iz sistema potrjevanja, ki so na voljo na uradnih spletnih straneh iz člena 106, se posodabljajo v realnem času.

4. Če je Komisija ugotovila neskladnosti v podatkih, vnesenih v sistem potrjevanja države članice, lahko na podlagi svojih preiskav zahteva, da država članica popravi te podatke, in o tem obvesti druge države članice.

5. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena, zlasti za vzpostavitev standardizirane oblike za prenos podatkov iz člena 102, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Poglavje IIZaupnost podatkov

Člen 104Varstvo osebnih podatkov

1. Države članice in Komisija zagotovijo, da se upoštevajo vse veljavne določbe iz Uredbe (ES) št. 45/2001 in Direktive 95/46/ES.

2. Komisiji ali drugi državi članici se ne sporočijo imena fizičnih oseb, razen ko je tako obveščanje izrecno določeno v tej uredbi ali če je to potrebno zaradi preprečevanja ali preganjanja kršitev ali zaradi preverjanja očitnih kršitev. Podatki iz odstavka 1 se ne smejo pošiljati, razen če so v istem sklopu kakor drugi podatki, in to v obliki, ki ne dopušča posredne ali neposredne identifikacije fizičnih oseb.

Člen 105Zaupnost ter poklicna in poslovna skrivnost

1. Države članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo zaupno obravnavo podatkov, prejetih in zbranih na podlagi te uredbe, ter upoštevajo vsa pravila o poklicni in poslovni skrivnosti podatkov.

2. Podatki, ki jih izmenjajo države članice in Komisija, se pošljejo samo osebam v državah članicah ali institucijah Komisije, katerih funkcije zahtevajo, da imajo dostop do takih podatkov, ne pa tudi drugim osebam, razen če države članice, ki pošljejo podatke, to izrecno odobrijo.

3. Podatki iz odstavka 1 se ne smejo uporabiti za drugačne namene kakor za tiste, ki jih določa ta uredba, razen če organi, ki jih pošljejo, izrecno odobrijo uporabo podatkov za druge namene, in pod pogojem, da veljavni predpisi v državi članici organa, ki prejema podatke, take uporabe ali sporočanja podatkov ne prepovedujejo.

4. Podatki, ki se na podlagi te uredbe sporočijo osebam, ki delajo za pristojne organe, sodišča, druge javne organe in Komisijo ali organ, ki ga ta imenuje, in katerih razkritje bi škodilo:

(a) varovanju zasebnosti in integritete posameznika v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu osebnih podatkov;

(b) poslovnim interesom fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino;

(c) poteku sodnih postopkov in pravnemu svetovanju ali

(d) namenu inšpekcijskih pregledov ali preiskav;

so dovoljeni le, če je to potrebno, da se doseže prenehanje ali prepoved kršitve pravil skupne ribiške politike, in organ, ki informacije sporoči, soglaša z njihovim razkritjem.

5. Taki podatki so deležni enake stopnje varovanja, ki velja za podobne podatke v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki prejema podatke, in ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti.

6. Odstavki od 1 do 6 se ne razumejo kot ovire za uporabo podatkov, pridobljenih v skladu s to uredbo, na podlagi pravnih sporov ali postopkov, ki so bili sproženi naknadno zaradi neupoštevanja pravil skupne ribiške politike. Pristojni organi države članice, ki pošilja podatke, se obvestijo o vseh primerih, v katerih se navedeni podatki uporabljajo v te namene.

7. Ta člen ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij in zadevajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah.

Poglavje IIIUradne spletne strani

Člen 106Uradne spletne strani

1. Za namene te uredbe vsaka država članica najpozneje do 1. junija 2010 vzpostavi uradno spletno stran, ki je dostopna prek interneta in vsebuje informacije, navedene v členih 107 in 108. Spletna stran mora biti skladna s smernicami pobude za spletno dostopnost (Web Accessibility Initiative). Države članice Komisiji sporočijo internetne naslove svojih uradnih spletnih strani. Komisija se lahko odloči razviti skupne standarde in postopke, da bi zagotovila pregledno komuniciranje med samimi državami članicami ter med državami članicami, Agencijo in Komisijo, vključno s pošiljanjem rednih posodobitev evidenc ribolovnih dejavnostih v povezavi z ribolovnimi možnostmi.

2. Uradna spletna stran vsake države članice vsebuje javno dostopni del in varni del. Na uradni spletni strani vsaka država članica vnaša, vzdržuje in posodablja podatke, potrebne za nadzor v skladu s to uredbo.

Člen 107Javno dostopni del spletne strani

1. Države članice na javno dostopnem delu svojih spletnih strani nemudoma objavijo

(a) imena in naslove pristojnih organov, odgovornih za izdajanje dovoljenj za gospodarski ribolov in dovoljenj za ribolov iz člena 7;

(b) seznam določenih pristanišč za pretovarjanje iz člena 18 z navedbo njihovega obratovalnega časa;

(c) en mesec po začetku veljavnosti večletnega načrta in po odobritvi Komisije seznam določenih pristanišč iz člena 34 z navedbo obratovalnega časa, in 30 dni po tem povezane pogoje za evidentiranje in sporočanje količin vrst, za katere velja večletni načrt, za vsako iztovarjanje;

(d) podatke o kontaktni točki za pošiljanje ali predložitev ladijskih dnevnikov, predhodnih obvestil, deklaracij o pretovarjanju, deklaracij o iztovarjanju, obvestil o prodaji, deklaracij o prevzemu in prevoznih dokumentov iz členov 14, 17, 18, 21, 54, 57 in 58;

(e) zemljevid s koordinatami začasno zaprtega območja v realnem času iz člena 45 z navedbo trajanja zaprtja in pogojev za ribolov na zadevnem zaprtem območju;

(f) odločitev o zaprtju ribolovnega območja iz člena 26 in vse potrebne podrobnosti.

Člen 108Varni del spletne strani

1. Na varnem delu spletne strani vsaka država članica vnaša, vzdržuje in posodablja naslednje sezname in zbirke podatkov:

(a) sezname uradnikov, odgovornih za inšpekcijske preglede iz člena 65;

(b) elektronsko zbirko podatkov za obdelavo poročil o inšpekcijskih pregledih in nadzoru, ki jih sestavijo uradniki, kot je določeno v členu 69;

(c) računalniške datoteke sistema za spremljanje plovil, ki jih evidentira njihov center za spremljanje ribištva, kot je določeno v členu 9;

(d) elektronsko zbirko podatkov, ki vsebuje seznam vseh dovoljenj za gospodarski ribolov in vseh dovoljenj za ribolov, ki se izdajo in upravljajo v skladu s to uredbo, z jasno navedbo določenih pogojev in informacij o vseh začasnih ukinitvah in preklicih;

(e) elektronsko zbirko podatkov, ki vsebuje vse pomembne podatke o ribolovnih možnostih, kot je določeno v členu 23;

(f) elektronsko zbirko podatkov, ki vsebuje vse kršitve pravil skupne ribiške politike, vključno z naloženimi sankcijami v zvezi s plovili, ki plujejo pod njeno zastavo, in njenimi državljani, kot je določeno v členu 85;

(g) elektronsko zbirko podatkov, namenjeno preverjanju celovitosti in kakovosti zbranih podatkov, v skladu s členom 102.

2. Vsaka država članica na varnem delu svoje spletne strani vzpostavi nacionalni informacijski sistem za ribištvo, ki omogoča neposredno elektronsko izmenjavo informacij z drugimi državami članicami, Komisijo ali organom, ki ga ta imenuje, v skladu s členom 109.

3. Vsaka država članica Komisiji in organu, ki ga ta imenuje, zagotovi oddaljen dostop do varnega dela svoje spletne strani. Država članica odobri dostop uradnikom Komisije na podlagi elektronskih potrdil, ki jih izdela Komisija ali organ, ki ga ta imenuje.

4. Podatki na varnem delu spletnih strani so dostopni le posebnim uporabnikom, ki jih v ta namen pooblastijo države članice, ali Komisija, ali organ, ki ga ta imenuje. Podatki, ki so dostopni tem osebam, so omejeni na tiste podatke, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog in dejavnosti zagotavljanja skladnosti s pravili skupne ribiške politike, zato zanje veljajo pravila glede zaupnosti uporabe takih podatkov.

5. Podatki na varnem delu spletne strani so shranjeni le tako dolgo, kot je potrebno za namene te uredbe, vendar vedno najmanj tri koledarska leta od leta, ki sledi letu, v katerem so bile informacije evidentirane.

NASLOV XIIIIZVAJANJE

Člen 109Upravno sodelovanje držav članic

1. Organi, odgovorni za izvajanje te uredbe v državah članicah, sodelujejo med seboj, z organi tretjih držav, Komisijo in organom, ki ga ta imenuje, da zagotovijo skladnost s to uredbo.

2. V ta namen se vzpostavi sistem medsebojne pomoči, ki vsebuje pravila o izmenjavi informacij na podlagi predhodne prošnje ali na lastno pobudo. Vzpostavi se tudi avtomatiziran informacijski sistem na podlagi nacionalnih zbirk podatkov.

3. Podrobnejša pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 111.

Člen 110Obveznosti poročanja

1. Države članice vsaka štiri leta Komisiji pošljejo poročilo o uporabi te uredbe.

2. Komisija na podlagi poročil, ki jih predložijo države članice, in lastnih ugotovitev vsakih pet let sestavi poročilo ter ga predloži Svetu in Evropskemu parlamentu.

3. Komisija opravi oceno vpliva te uredbe na skupno ribiško politiko pet let po začetku veljavnosti te uredbe.

4. Države članice Komisiji predložijo poročilo in v njem navedejo uporabljena pravila na podlagi osnovnih podatkov za pripravo poročil.

Člen 111Postopek odbora

1. Komisiji pomaga Odbor, ustanovljen v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

Člen 112Spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 768/2005

Uredba Sveta (ES) št. 768/2005 se spremeni:

1. Členu 3 se doda naslednja točka:

„(i) olajšati enotno izvajanje sistema nadzora skupne ribiške politike, ki vključuje zlasti:

– organizacijo operativnega usklajevanja dejavnosti nadzora držav članic za izvajanje posebnih programov nadzora, programov nadzora nad nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom ter mednarodnih programov nadzora;

– izvajanje revizij nacionalnih sistemov nadzora in sodelovanja med državami članicami v zvezi s sistemi nadzora s pomočjo visokih nacionalnih organov ali neodvisnih usposobljenih subjektov;

– inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izpolnjevanje njenih nalog.“

2. V členu 5

(a) se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Operativno usklajevanje Agencije zajema nadzor vseh dejavnosti, zajetih v skupni ribiški politiki.“

(b) se doda naslednji odstavek:

„3. Za okrepljeno operativno usklajevanje med državami članicami lahko Agencija izdela operativne načrte z zadevnimi državami članicami in usklajuje njihovo izvajanje.“

3. Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7Pomoč Komisiji in državam članicam

Agencija pomaga Komisiji in državam članicam za zagotovitev doslednega, enotnega in učinkovitega izpolnjevanja obveznosti v skladu s pravili skupne ribiške politike, vključno z bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in njegovim preprečevanjem v sodelovanju s tretjimi državami. Agencija zlasti:

(a) izdela in razvije osnovni učni načrt za usposabljanje inštruktorjev za ribiške inšpektorate držav članic in zagotovi dodatne tečaje usposabljanja in seminarje za te inšpektorje in drugo osebje, ki je vključeno v dejavnosti nadzora;

(b) izdela in razvije osnovni učni načrt za usposabljanje inšpektorjev Komisije pred njihovo prvo razporeditvijo ter jim zagotovi redno posodobljeno dodatno usposabljanje in seminarje;

(c) na zahtevo držav članic opravi skupno nabavo blaga in storitev, povezanih z dejavnostmi nadzora držav članic, ter priprave za izvajanje skupnih pilotnih projektov držav članic in njihovo usklajevanje;

(d) pripravi skupne operativne postopke v zvezi s skupnimi dejavnostmi nadzora dveh ali več držav članic;

(e) izdela merila za izmenjavo sredstev nadzora in inšpekcijskih pregledov med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami ter za zagotavljanje teh sredstev s strani držav članic;

(f) izvede analizo tveganja na podlagi podatkov o ulovih, iztovarjanjih in ribolovnem naporu ter analizo tveganja neprijavljenih iztovarjanj, ki med drugim vključuje primerjavo podatkov o ulovih in uvozu s podatki o izvozu in nacionalni porabi;

(g) na zahtevo Komisije ali držav članic razvije skupne metodologije in postopke inšpekcijskih pregledov;

(h) pomaga državam članicam izpolnjevati njihove obveznosti, obveznosti Skupnosti in druge mednarodne obveznosti, vključno z bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in obveznostmi, ki izhajajo iz regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;

(i) spodbuja in usklajuje razvoj enotnih metodologij obvladovanja tveganja na področju svojih pristojnosti;

(j) usklajuje in spodbuja sodelovanje med državami članicami ter skupne standarde za razvoj načrtov vzorčenja, opredeljenih v zakonodaji Skupnosti.“

V Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005 se vstavi naslednje poglavje:

„Poglavje IIIa Pristojnosti Agencije

člen 17aInšpekcijski pregledi držav članic

1. Brez poseganja v izvedbena pooblastila, ki jih Pogodba podeljuje Komisiji, Agencija pomaga Komisiji pri ocenjevanju in nadziranju uporabe pravil skupne ribiške politike v državah članicah. Agencija lahko izvaja inšpekcijske preglede javnih organov in zasebnih subjektov v državah članicah. V ta namen lahko v skladu s predpisi zadevne države članice

(a) pregleda ustrezne dokumentacije, podatke, postopke in kakršno koli drugo ustrezno gradivo;

(b) pridobi kopije ali izpiske iz takšne dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c) zaprosi za obrazložitev na kraju samem;

(d) vstopi v vse ustrezne prostore ali prometna sredstva.

2. Uradniki Agencije predložijo pisno pooblastilo, v katerem sta navedena njihova identiteta in položaj. Pred načrtovanim inšpekcijskim pregledom Agencija pravočasno obvesti zadevno državo članico o pregledu in imenih uradnikov.

3. Zadevna država članica dopusti take inšpekcijske preglede in zagotovi, da jih dopustijo tudi vsi zadevni organi ali osebe.

4. Kadar gospodarski subjekt nasprotuje takemu inšpekcijskemu pregledu, zadevna država članica uradnikom, ki jih pooblasti Agencija, zagotovi potrebno pomoč, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda.

5. Poročila, sestavljena v skladu s tem členom, se pošljejo zadevni državi članici in Komisiji.

Člen 17bUkrepi Agencije

Kadar je to ustrezno, Agencija:

(a) izdaja priročnike o usklajenih standardih inšpekcijskih pregledov;

(b) pripravlja navodila, ki odražajo najboljše prakse na področju nadzora skupne ribiške politike, vključno z usposabljanjem nadzornih uradnikov, in jih redno posodablja;

(c) spremlja celotno delovanje nadzora skupne ribiške politike, vključno s posameznimi državami članicami. To lahko vključuje obiske držav članic;

(d) Komisiji zagotavlja potrebno tehnično in upravno podporo za izvajanje njenih nalog;

(e) spremlja raven in kakovost usposabljanja nacionalnih uradnikov in nacionalnih sredstev nadzora.

Člen 17cSodelovanje

1. Države članice in Komisija sodelujejo z Agencijo in ji zagotavljajo potrebno pomoč pri izvajanju njenih nalog.

2. Agencija z ustreznim upoštevanjem različnih pravnih sistemov v posameznih državah članicah spodbuja sodelovanje med državami članicami ter med njimi in Komisijo pri razvoju usklajenih standardov za nadzor v skladu z zakonodajo Skupnosti ter ob upoštevanju najboljših praks v državah članicah in dogovorjenih mednarodnih standardov.

Člen 17dEnota za izjemne razmere

1. Kadar Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo več držav članic ugotovi, da gre za razmere z resnim neposrednim, posrednim ali mogočim tveganjem za skupno ribiško politiko, in tveganja ni mogoče preprečiti, odpraviti ali zmanjšati z obstoječimi sredstvi ali jih ni mogoče ustrezno obvladati, o tem takoj obvesti Agencijo.

2. Agencija na podlagi takega obvestila ali na lastno pobudo takoj ustanovi enoto za izjemne razmere in o tem obvesti Komisijo.

Člen 17eNaloge enote za izjemne razmere

1. Enota za izjemne razmere, ki jo ustanovi Agencija, je odgovorna za zbiranje in vrednotenje vseh ustreznih informacij ter ugotavljanje razpoložljivih možnosti za čim učinkovitejše in hitro preprečevanje, odpravo ali zmanjšanje tveganja za skupno ribiško politiko.

2. Enota za izjemne primere lahko zaprosi za pomoč kateri koli javni organ ali posameznika, za katerega meni, da ima potrebno strokovno znanje in izkušnje za učinkovit odziv na izjemne razmere.

3. Agencija zagotovi potrebno usklajevanje pri izvajanju primernega in pravočasnega odziva na izjemne razmere.

4. Enota za izjemne razmere, kadar je to ustrezno, obvešča javnost o tveganjih in sprejetih ukrepih.

Člen 17fVečletni delovni program

1. V večletnem delovnem programu Agencije so določeni njeni splošni cilji, pristojnosti, naloge, kazalniki uspešnosti in prednostne naloge za vsak ukrep Agencije v petletnem obdobju. Večletni delovni program vključuje predstavitev načrta kadrovske politike in oceno dodeljenih proračunskih sredstev za doseganje ciljev navedenega petletnega obdobja.

2. Večletni delovni program se predstavi v skladu s sistemom in metodologijo upravljanja na podlagi dejavnosti, ki ju je razvila Komisija. Sprejme ga upravni odbor.

3. Letni delovni program iz člena 23(2)(c) se nanaša na večletni delovni program. V njem so jasno navedeni dodatki, spremembe ali izbrisi v primerjavi z delovnim programom za preteklo leto ter napredek pri doseganju splošnih ciljev in prednostnih nalog večletnega delovnega programa.

Člen 17gSodelovanje v pomorskih zadevah

1. Agencija z zagotavljanjem razpoložljivosti svojih operativnih sistemov in podatkov o spremljanju ribolova in skladnosti ustanovam, organom in državam članicam EU prispeva k izvajanju celostne pomorske politike EU in zlasti k doseganju celostnega omrežja EU za pomorski nadzor.

2. Izvršni direktor lahko v imenu Agencije sklepa upravne sporazume z drugimi organi v zadevah iz te uredbe po tem, ko o tem obvesti upravni odbor. Izvršni direktor v zgodnji fazi takih pogajanj o tem obvesti Komisijo.

Člen 17hPodrobnejša pravila

1. Podrobnejša pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

2. Ta pravila lahko zlasti zajemajo oblikovanje načrtov za odziv na izjemne razmere, ustanovitev enote za izjemne razmere in praktične postopke, ki jih je treba izvajati.“

Člen 113Spremembe drugih uredb

1. Uredba (ES) št. 2371/2002 se spremeni:

(a) Člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Nadzorujeta se dostop do voda in virov ter izvajanje dejavnosti iz člena 1, zagotovi pa se tudi skladnost s pravili skupne ribiške politike. V ta namen se ustanovi sistem Skupnosti za spremljanje, nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje pravil skupne ribiške politike.“

(b) Členi od 22 do 28 se črtajo.

2. V Uredbi Sveta (ES) št. 423/2004[38] se črta poglavje V.

3. V Uredbi Sveta (ES) št. 811/2004[39] se črtajo členi 7, 8, 10, 11, 12 in 13.

4. V Uredbi Sveta (ES) št. 2166/2005[40] se črtajo členi 9, 10, 11, 12 in 13.

5. V Uredbi Sveta (ES) št. 2115/2005[41] se črta člen 7.

6. V Uredbi Sveta (ES) št. 388/2006[42] se črtajo členi 7, 8, 10 in 11.

7. V Uredbi Sveta (ES) št. 509/2007 l[43] se črtajo členi 6, 8, 9 in 10.

8. V Uredbi Sveta (ES) št. 676/2007[44] se črtajo členi 10, 11, 12, 14 in 15.

9. V Uredbi Sveta (ES) št. 1098/2007[45] se črtata člena 15 in 25.

10. V Uredbi Sveta (ES) št. 847/96 se črta člen 5.

Člen 114Razveljavitve

Uredba Sveta (EGS) št. 2847/93 in Uredba Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami se razveljavita.

Člen 115Sklicevanja

Sklici na določbe, črtane v skladu s členom 113, in na uredbe, razveljavljene v skladu s členom 114, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II.

NASLOV XIVKONČNE DOLOČBE

Člen 116 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

POSEBNA MERILA USPEŠNOSTI ZA INŠPEKCIJSKE PREGLEDE ZA VEČLETNE NAČRTE

Cilj

1. Vsaka država članica določi posebna merila uspešnosti za inšpekcijske preglede v skladu s to prilogo.

Strategija

2. Inšpekcijski pregledi in nadzor ribolovnih dejavnosti se osredotočajo na plovila, za katera je verjetno, da lovijo vrste, za katere velja večletni načrt. Naključni inšpekcijski pregledi prevoza in trženja vrst, za katere velja večletni načrt, se uporabljajo kot dopolnilni mehanizem navzkrižnega preverjanja za preskus učinkovitosti inšpekcijskega pregleda in nadzora.

Prednostna razvrstitev

3. Različne vrste ribolovnega orodja se prednostno razvrstijo na različne ravni, odvisno od obsega, v katerem omejitve ribolovnih možnosti vplivajo na ladjevje. Zato vsaka država članica določi posebno prednostno razvrstitev.

Ciljna merila

4. Države članice najpozneje en mesec od datuma začetka veljavnosti uredbe o določitvi večletnega načrta začnejo izvajati svoje razporede inšpekcijskih pregledov, da bi dosegle spodaj navedene cilje.

Države članice navedejo in opišejo, katera strategija vzorčenja bo uporabljena.

Komisija ima lahko na zahtevo dostop do načrta vzorčenja, ki ga uporablja država članica.

(a) Pogostost inšpekcijskih pregledov v pristaniščih

Točnost, ki jo je treba doseči, mora biti praviloma najmanj enakovredna temu, kar bi se dobilo z enostavno naključno metodo vzorčenja, pri kateri inšpekcijski pregledi pokrivajo 20 % teže vseh iztovarjanj vrst, za katere velja večletni načrt, v državi članici.

(b) Pogostost inšpekcijskih pregledov trženja

Pregleda se 5 % količin vrst, za katere velja večletni načrt in ki so na voljo za prodajo na dražbi.

(c) Pogostost inšpekcijskih pregledov na morju

Prilagodljivo merilo uspešnosti: določi se po podrobni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju. Merila uspešnosti za inšpekcijske preglede na morju se izrazijo kot število obhodnih dni na morju na območjih upravljanja, po možnosti skupaj s posebnim referenčnim merilom za obhodne dni na posameznih območjih.

(d) Pogostost zračnega nadzora

Prilagodljivo merilo uspešnosti: določi se po natančni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju ob upoštevanju razpoložljivih virov, ki so na voljo državi članici.

PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (EGS) št. 2847/93 | Ta uredba |

člen 1(1) | člena 1 in 2 |

člen 1(2) | člen 5(3) |

člen 1(3) | člen 2 |

člen 2 | člen 5 |

člen 3 | člen 9 |

člen 4 | člen 5 |

člen 5(a), (b) | člen 65 |

člen 5(c) | člen 8 |

člen 6 | členi 14, 15, 16 |

člen 7 | člen 17 |

člen 8 | člen 21 |

člen 9(1), (2), (3), (4) | člena 54, 55 |

člen 9(4b) | člen 57 |

člen 11 | člena 18, 19 |

člen 12 |

člen 13 | člen 58 |

člen 14 | člen 52 |

člen 15 | člena 23, 25 |

člen 16 | člen 24 |

člen 17 | člena 5, 65 |

člen 19 | člena 102, 103 |

člen 19a |

člen 19b |

člen 19c |

člen 19d |

člen 19e | člen 14 |

člen 19f |

člen 19g |

člen 19h |

člen 19i |

člen 19j |

člen 20 | člena 37, 38 |

člen 20a |

člen 21(1), (2), (3) | člena 26, 27 |

člen 21(4) | člen 28 |

člen 21a | člena 26, 27 |

člen 21b | člena 23, 25 |

člen 21c | člen 27 |

člen 22 |

člen 23 | člena 97, 98 |

naslov V | naslov IV, poglavje II |

člen 28(1) | člen 48 |

člen 28(2) | člen 60 |

člen 28(2a) | člen 48 |

člen 28c | člena 9, 14 |

člen 28a, b, c, d, e, f, g, h |

člen 29 | členi 88, 89, 90, 91, 92, 93 |

člen 30 | člen 94 |

člen 31(1), (2) | člen 81 |

člen 31(3) | člen 82 |

člen 31(4) | člen 78 |

člen 32 | člen 80 |

člen 33 | člen 81 |

člen 34 |

člen 34a | člen 109 |

člen 34b | člen 89 |

člen 34c | člen 87 |

člen 35 | člen 110 |

člen 36 | člen 111 |

člen 37 | 104, 105 |

člen 38 | člen 3 |

člen 39 | člen 114 |

člen 40 | člen 116 |

Uredba (ES) št. 2371/2002 | Ta uredba |

člen 21 | člena 1, 2 |

člen 22(1) | členi 6, 7, 9, 14, 66 |

člen 22(2) | členi 50, 52, 54, 58, 66 |

člen 23(3) | člena 5(3), 5(5), 11 |

člen 23(4) | člena 28(2), 97 |

člen 24 | člen 5, naslov VII, člena 61, 83 |

člen 25 | poglavji III, IV naslova VII |

člen 26(1) | člen 88 |

člen 26(2) | člen 101 |

člen 26(4) | člen 27 |

člen 27(1) | členi 88–91 |

člen 27(2) | člena 93, 94 |

člen 28(1) | člen 109 |

člen 28(3) | členi 71–73 |

člen 28(4) | člen 70 |

člen 28(5) | člen 64 |

Uredba (ES) št. 1627/94 | Ta uredba |

celotna uredba | člen 7 |

Uredba (ES) št. 423/2004 | Ta uredba |

člen 9 | člen 14(2) |

člen 11 | člen 17 |

člen 12 | člen 34 |

člen 13 | člen 14(3) |

člen 14 | člen 36 |

člen 15(1) | člen 53(4) |

Uredba (ES) št. 811/2004 | Ta uredba |

člen 7 | člen 14(2) |

člen 8 | člen 17 |

člen 10 | člen 14(3) |

člen 11 | člen 35 |

člen 12 | člen 53(4) |

Uredba (ES) št. 2166/2005 | Ta uredba |

člen 9 | člen 14(3) |

člen 10 | člen 53(1) |

člen 12 | člen 35 |

člen 13 | člen 53(4) |

Uredba (ES) št. 2115/2005 | Ta uredba |

člen 7 | 14(3) |

Uredba (ES) št. 388/2006 | Ta uredba |

člen 7 | člen 14(3) |

člen 8 | člen 53(1) |

člen 10 | člen 35 |

člen 11 | člen 53(4) |

Uredba (ES) št. 509/2007 | Ta uredba |

člen 6 | člen 14(3) |

člen 8 | člen 35 |

člen 9 | člen 53(4) |

Uredba (ES) št. 676/2007 | Ta uredba |

člen 10 | člen 14(2) |

člen 11 | člen 14(3) |

člen 12 | člen 53(1) |

člen 14 | člen 35 |

člen 15 | člen 53(4) |

Uredba (ES) št. 1098/2007 | Ta uredba |

člen 15 | člen 14(3) |

Uredba (ES) št. 847/96 | Ta uredba |

člen 5 | člen 97 |

[pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] COM(2007) 167.

[2] Posebno poročilo št. 7/2007.

[3] Uredba Sveta (EGS) št. 2847/1993 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (UL L 261, 20.10.1993).

[4] Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L 358, 31.12.2002, str. 59).

[5] Poročilo svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, Johannesburg, Južna Afrika, 26. avgust–4. september 2002 (publikacija Združenih narodov).

[6] Glej COM(2007) 502, 5.9.2007 – „Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti“.

[7] http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/governance/consultations/consultation_280208_contributions_en.htm.

[8] UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[9] UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

[10] UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

[11] UL L 278, 23.10.2001, str. 6.

[12] UL L 289, 16.11.2000, str. 8.

[13] UL L 102, 7.4.2004, str. 9.

[14] UL L 204, 13.8.2003, str. 21.

[15] UL L 365, 10.12.2004, str. 19.

[16] UL L 60, 5.3.2008, str. 1.

[17] UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

[18] UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

[19] UL L 160, 14.6.2006, str. 1.

[20] UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

[21]

[22] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[23] UL L 128, 21.5.2005, str. 1.

[24] UL L 70, 9.3.2004, str. 8.

[25] UL L 185, 24.5.2004, str. 1.

[26] UL L 345, 28.12.2008, str. 5.

[27] UL L 340, 23.12.2005, str. 3.

[28] UL L 65, 7.3.2006, str. 1.

[29] UL L 122, 11.5.2007, str. 7.

[30] UL L 157, 19.6.2007, str. 1.

[31] UL L 248, 22.9.2007, str. 1.

[32] UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

[33] UL L 60, 5.3.2008, str. 1.

[34] UL L 102, 7.4.2004, str. 9.

[35] UL L 204, 13.8.2003, str. 21.

[36] UL L 365, 10.12.2004, str. 19.

[37] UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

[38] UL L 70, 9.3.2004, str. 8.

[39] UL L 185, 27.5.2004, str. 1.

[40] UL L 345, 28.12.2005, str. 5.

[41] UL L 340, 23.12.2005, str. 3.

[42] UL L 65, 7.3.2006, str. 1.

[43] UL L 122, 11.5.2007, str. 7.

[44] UL L 157, 19.6.2007, str. 1.

[45] UL L 248, 22.9.2007, str. 1.