32002R2321

Uredba (ES) št. 2321/2002 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 16. decembra 2002

o pravilih za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri izvajanju šestega okvirnega programa Evropske skupnosti (2002-2006) ter za razširjanje rezultatov raziskav v okviru le-tega

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 167 ter drugega odstavka člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Šesti okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ki prispeva k ustvarjanju evropskega raziskovalnega področja in inovativnosti (2002-2006) ("šesti okvirni program"), je bil sprejet s Sklepom št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta [4]. Pravila za finančno udeležbo Skupnosti, kot so določena v Prilogi III k navedenemu sklepu, je treba dopolniti z drugimi določbami.

(2) Navedene določbe morajo soditi v jasen in pregleden okvir, ki v celoti upošteva cilje in značilnosti instrumentov iz Priloge III k šestemu okvirnem programu, da se zagotovi čim bolj učinkovito izvajanje, upoštevajoč potrebo udeležencev po lahkemu dostopu s pomočjo poenostavljenih postopkov. To zlasti velja za mala in srednja podjetja (MSP) zaradi sodelovanja skupin podjetij.

(3) Pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz morajo upoštevati vrsto raziskovalnih in tehnološko-razvojnih dejavnosti, vključno s predstavitvenimi dejavnostmi. Le-te pa se lahko spreminjajo glede na to, ali ima udeleženec sedež v državi članici, pridruženi članici, ki je lahko država kandidatka za članstvo ali ne, ali v tretji državi, in glede na pravno strukturo, namreč ali gre za nacionalno organizacijo, mednarodno organizacijo, evropskega pomena ali ne, MSP, evropsko gospodarsko interesno skupino ali združenje, ki so ga ustanovili udeleženci.

(4) V skladu s šestim okvirnim programom je treba udeležbo pravnih oseb iz tretjih držav predvideti skladno s cilji mednarodnega sodelovanja, zlasti kot so vsebovani v členih 164 in 170 Pogodbe.

(5) Mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem sodelovanja na področju raziskav v Evropi in so v glavnem sestavljene iz držav članic ali pridruženih držav, prispevajo k ustvarjanju evropskega raziskovalnega področja. Na osnovi tega jih je treba spodbujati k vključitvi v šesti okvirni program.

(6) Skupno raziskovalno središče sodeluje pri posrednih raziskovalnih in tehnološko-razvojnih dejavnostih na enaki podlagi kot pravne osebe s sedežem v državi članici.

(7) Dejavnosti pod okriljem šestega okvirnega programa morajo biti v skladu s finančnimi interesi Skupnosti in morajo te interese varovati. Odgovornost Komisije za izvajanje okvirnega programa in njegovih posebnih programov vključuje tudi iz njih izhajajoče finančne vidike.

(8) Pravila v zvezi z razširjanjem rezultatov raziskav morajo spodbujati zaščito intelektualne lastnine ter uporabo in razširjanje navedenih rezultatov. Zagotoviti morajo, da imajo udeleženci vzajemen dostop do že obstoječega strokovnega znanja in izkušenj in znanja, izhajajočega iz raziskovalnega dela do mere, ki je potrebna za izvajanje raziskovalnega dela ali uporabo pridobljenega znanja. Hkrati morajo zagotoviti zaščito intelektualnega imetja udeležencev. Upoštevati morajo tudi značilnosti integriranih projektov in mrež odličnosti, zlasti tako, da udeležencem nudijo visoko stopnjo prožnosti ter jim omogočijo, da se med sabo dogovorijo o najbolj ustreznih sporazumih za njihovo sodelovanje in izkoriščanje pridobljenega znanja. Ti sporazumi so lahko del konzorcijske pogodbe.

(9) Dejavnosti pod okriljem šestega okvirnega programa se morajo izvajati v skladu z etičnimi načeli, vključno s tistimi iz Ustanovne listine temeljnih pravic Evropske unije, in stremeti k temu, da se poveča vloga žensk v raziskavah in se izboljšajo podatki za družbo, in dialog z njo, ter da se spodbuja udeležba najbolj oddaljenih regij Skupnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje

Ta uredba določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter pravila za razširjanje rezultatov raziskav, izpeljanih pod okriljem šestega okvirnega programa Evropske skupnosti pri navedenih dejavnostih, ki prispevajo k ustvarjanju evropskega raziskovalnega področja in inovativnosti (2002-2006) (v nadaljnjem besedilu: "šesti okvirni program"), z izjemo RTR dejavnosti, ki jih izvajajo skupne ustanove ali kakršna koli druga struktura, ustanovljena skladno s členom 171 Pogodbe.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

1. "RTR dejavnost" pomeni eno izmed raziskovalnih in tehnoloških razvojnih dejavnosti, vključno s predstavitvenimi dejavnostmi, opisanih v prilogah I in III k šestemu okvirnemu programu;

2. "neposredna aktivnost" pomeni RTR dejavnost, ki jo izvaja Skupno raziskovalno središče (v nadaljnjem besedilu SRS) pri opravljanju nalog, ki so mu zaupane s šestim okvirnim programom;

3. "posredna aktivnost" pomeni RTR dejavnost, ki jo izvaja eden ali več udeležencev s pomočjo instrumenta šestega okvirnega programa;

4. "instrumenti" pomeni mehanizme za posreden poseg Skupnosti, kot je določen v Prilogi III k šestemu okvirnem programu, z izjemo finančne udeležbe Skupnosti v skladu s členom 169 Pogodbe;

5. "pogodba" pomeni sporazum o dodelitvi sredstev med Skupnostjo in udeleženci v zvezi s posredno aktivnostjo, ki določa pravice in dolžnosti med Skupnostjo in udeleženci na eni strani ter med udeleženci te posredne aktivnosti na drugi;

6. "konzorcijska pogodba" pomeni sporazum, ki ga udeleženci posredne aktivnosti sklenejo med seboj za njeno izvajanje. Takšen sporazum ne vpliva na obveznosti udeležencev do Skupnosti in ostalih udeležencev, ki izhajajo iz te uredbe ali pogodbe;

7. "udeleženec" pomeni pravno entiteto, ki sodeluje pri posredni aktivnosti ter ima pravice in dolžnosti do Skupnosti pod pogoji te uredbe ali v skladu s pogodbo;

8. "pravna entiteta" pomeni vsako fizično osebo ali vsako pravno osebo, ustanovljeno po nacionalnem pravu svojega sedeža ustanovitve, pravu Skupnosti ali mednarodnem pravu, ki ima pravno osebnost in je upravičena do kakršnih koli pravic in dolžnosti v svojem imenu;

9. "konzorcij" pomeni vse udeležence iste posredne aktivnosti;

10. "koordinator" pomeni udeleženca, imenovanega s strani ostalih udeležencev iste posredne aktivnosti in sprejetega s strani Komisije, ki ima posebne dodatne obveznosti, izhajajoče iz te uredbe in pogodbe;

11. "mednarodna organizacija" pomeni vsako pravno entiteto, ki izhaja iz združenja držav, razen iz Skupnosti, je ustanovljena na podlagi pogodbe ali podobnega akta, in ima skupne institucije in mednarodno pravno osebnost, ki se razlikujejo od tistih iz držav članic;

12. "mednarodna evropska interesna organizacija" pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članic so države članice Evropske skupnosti ali pridružene države in katere glavni cilj je spodbujati evropsko znanstveno in tehnološko sodelovanje;

13. "pridružena država kandidatka" pomeni pridruženo državo, ki jo je Skupnost potrdila kot kandidatko za pristop k Evropski uniji;

14. "pridružena država" pomeni državo, ki je pogodbenica mednarodnega sporazuma s Skupnostjo pod pogoji ali na podlagi katerega prispeva finančno pomoč šestemu okvirnemu programu ali delu le-tega;

15. "tretja država" pomeni državo, ki ni ne država članica ne pridružena država;

16. "Evropska gospodarska interesna skupina (EGIS)" pomeni vsako pravno entiteto, ustanovljeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2137/85 [5];

17. "mala in srednja podjetja" (v nadaljnjem besedilu MSP) pomeni podjetja, ki izpolnjujejo merila, določena v Priporočilu Komisije 96/280/ES [6];

18. "združenje podjetij" pomeni vsako pravno entiteto, večinoma sestavljeno iz MSP, ki zastopa njihove interese;

19. "proračun" pomeni finančni načrt, ki vrednoti vse vire in stroške, potrebne za izvajanje posredne aktivnosti;

20. "nepravilnost" pomeni vsako kršitev določbe prava Skupnosti ali vsako kršitev obligacijskih razmerij, ki je posledica ravnanja ali opustitve s strani pravne entitete, ki je ali bi z neupravičenimi izdatki ogrožala splošni proračun Evropske unije ali proračune, ki jih le-ta ureja;

21. "že obstoječe strokovno znanje in izkušnje" pomeni podatke, ki jih imajo udeleženci pred sklenitvijo pogodbe ali jih pridobijo vzporedno z njo, kakor tudi avtorske pravice ali pravice v zvezi s takšnimi podatki, pridobljene po vlogah za patente, načrte, sorte rastlin, certifikate o dopolnilni zaščiti ali podobne oblike zaščite, ali za njihovo izdajo;

22. "znanje" pomeni rezultate, vključno s podatki, ali se lahko zaščitijo ali ne, ki so posledica neposredne ali posredne aktivnosti, ter avtorske pravice ali pravice, izhajajoče iz takšnih rezultatov, pridobljene po vlogah za patente, načrte, sorte rastlin, certifikate o dopolnilni zaščiti ali podobne oblike zaščite, ali za njihovo izdajo;

23. "razširjanje" pomeni razkritje znanja s kakršnimi koli sredstvi, razen s publikacijo, ki izhaja iz formalnosti za zaščito znanja;

24. "uporaba" pomeni neposredno ali posredno rabo znanja v razvojnih dejavnostih ali za razvijanje, ustvarjanje in trženje izdelka ali procesa ali za ustvarjanje in opravljanje storitve;

25. "program dela" pomeni načrt, ki ga sestavi Komisija za izvajanje posebnega programa.

26. "skupni program dejavnosti" pomeni dejavnosti, sprejete s strani udeležencev, ki so potrebne za izvajanje mreže odličnosti;

27. "pravice do dostopa" pomeni dovoljenja in pravice do uporabe znanja ali že obstoječega strokovnega znanja in izkušenj;

28. "legitimen interes" pomeni kakršenkoli udeleženčev interes, zlasti komercialni interes, na katerega se lahko sklicuje v primerih, določenih v tej uredbi; v ta namen mora udeleženec dokazati, da bi neupoštevanje njegovih interesov v vsakem primeru imelo za posledico zanj nesorazmerno veliko škodo;

29. "načrt izvajanja" pomeni vsa dejanja s strani udeležencev integriranega projekta;

30. "industrijske države" pomeni tiste tretje države, ki so članice G7;

31. "javna organizacija" pomeni organizacijo javnega sektorja ali pravno entiteto, ki jo ureja zasebno pravo z misijo javne službe, ki zagotavlja ustrezne finančne garancije.

Člen 3

Neodvisnost

1. Pravni osebi sta neodvisni druga od druge za namene te uredbe, kadar med njima ni nadzornega odnosa. Nadzorniški odnos obstaja, kadar ena pravna oseba neposredno ali posredno nadzira drugo ali je ena pravna oseba pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot druga. Nadzor lahko izhaja predvsem iz:

(a) neposrednega ali posrednega deleža več kot 50 % nazivne vrednosti izdanega delniškega kapitala v pravni osebi ali večine glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedene pravne osebe;

(b) dejansko ali pravno neposrednega ali posrednega deleža pristojnosti odločanja v pravni osebi.

2. Neposreden ali posreden delež več kot 50 % nazivne vrednosti izdanega delniškega kapitala v pravni osebi ali večine glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedene pravne osebe s strani javnih investicijskih korporacij, institucionalnih investitorjev ali družb rizičnega kapitala in sredstev sam po sebi ne pomeni nadzornega odnosa.

3. Lastništvo ali nadzor pravnih oseb s strani iste javne organizacije sam po sebi ne pomeni nadzornega odnosa med njima.

POGLAVJE II

UDELEŽENOST V POSREDNIH AKTIVNOSTIH

Člen 4

Splošna načela

1. Vsaka pravna oseba, ki sodeluje v posredni aktivnosti, lahko prejme finančni prispevek Skupnosti v skladu s členoma 6 in 7.

2. Skladno s členom 5 vsaka pravna oseba s sedežem v pridruženi državi, lahko enakopravno sodeluje pri posrednih aktivnostih in ima enake pravice in dolžnosti kot pravna oseba, ustanovljena v državi članici.

3. SRS lahko enakopravno sodeluje v posrednih aktivnostih ter ima enake pravice in dolžnosti kot pravna oseba, ustanovljena v državi članici.

4. Vsaka mednarodna evropska interesna organizacija lahko v skladu s svojim sporazumom o sedežu enakopravno sodeluje v posrednih aktivnostih ter ima enake pravice in dolžnosti kot pravna oseba s sedežem v državi članici.

5. Programi dela lahko opredelijo in omejijo udeležbo pravnih oseb v posredni aktivnosti v zvezi z njihovo dejavnostjo in tipom ter v zvezi z uporabljenim instrumentom, da se upoštevajo posebni cilji šestega okvirnega programa.

Člen 5

Najmanjše število udeležencev in sedež ustanovitve

1. Programi dela glede na vrsto instrumenta in cilji RTR dejavnosti določajo minimalno število udeležencev, potrebnih za vsako posredno aktivnost, pa tudi njihov sedež ustanovitve.

2. Skladno z odstavkom 3 znaša najmanjše število udeležencev, določeno s programi dela, najmanj tri neodvisne pravne osebe s sedežem v treh različnih državah članicah ali pridruženih državah, od katerih sta najmanj dve državi članici ali pridruženi državi kandidatki.

3. Posebne podporne aktivnosti in aktivnosti v korist človeškim virom in mobilnosti, razen v mrežah raziskovalnega usposabljanja, lahko izvede ena sama pravna oseba.

4. EGIS ali katera koli pravna oseba s sedežem v državi članici ali pridruženi državi v skladu s svojim nacionalnim pravom in sestavljena iz neodvisnih pravnih oseb, ki izpolnjuje merila te uredbe, je lahko edini udeleženec posredne aktivnosti pod pogojem, da je njena sestava v skladu s pogoji, določenimi skladno z določbami odstavkov 1 in 2.

Člen 6

Udeležba pravnih oseb iz tretjih držav

1. Poleg najmanjšega števila udeležencev, določenega v skladu s členom 5, se lahko vsaka pravna oseba s sedežem v tretji državi, udeleži RTR dejavnosti, navedenih pod naslovom "Usmerjanje in povezovanje raziskav Skupnosti" šestega okvirnega programa dejavnosti. Podrobne določbe za to udeležbo so lahko določene v ustreznem programu dela. Vključenost udeležencev iz industrijskih držav je stvar obojestranskega dogovora, ki je lahko v obliki znanstvenega ali tehnološkega sporazuma.

Vsaka pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki je opredeljena v posebnem programu mednarodnih dejavnosti pod naslovom "Usmerjanje in povezovanje raziskav Skupnosti" šestega okvirnega programa, lahko prejme finančni prispevek Skupnosti v okviru proračuna, dodeljenega v Prilogi II k šestemu okvirnemu programu za aktivnost iz člena 164(b) Pogodbe.

Vsaka pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki ni država iz drugega pododstavka, udeleženka RTR dejavnosti iz prvega pododstavka, lahko prejme finančni prispevek Skupnosti, če je to predvideno v okviru RTR dejavnosti ali če je bistvenega pomena za izvajanje posredne aktivnosti.

2. Poleg najmanjšega števila udeležencev, določenega v skladu s členom 5, lahko vsaka pravna oseba s sedežem v tretji državi, ki je s Skupnostjo sklenila sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, v skladu s pogoji iz omenjenega sporazuma, sodeluje pri RTR dejavnostih, z izjemo tistih pravnih oseb iz odstavka 1.

Finančni prispevek Skupnosti lahko prejme, če je to predvideno v okviru RTR dejavnosti ali če je bistvenega pomena za izvajanje posredne aktivnosti.

3. Poleg najmanjšega števila udeležencev, določenega v skladu s členom 5, lahko vsaka pravna oseba, ustanovljena v tretji državi, razen tistih iz odstavka 2, sodeluje v RTR dejavnostih, razen tistih iz odstavka 1, če je takšno sodelovanje predvideno v okviru RTR dejavnosti ali če je bistvenega pomena za izvajanje posredne aktivnosti.

Finančni prispevek Skupnosti lahko prejme, če je bilo to predvideno v okviru RTR dejavnosti ali če je nujno potrebno za izvajanje posredne aktivnosti.

Člen 7

Udeležba mednarodnih organizacij

Vsaka mednarodna organizacija, razen mednarodnih evropskih interesnih organizacij, se lahko udeleži RTR dejavnosti iz člena 6(1) v skladu s pogoji iz prvega in tretjega pododstavka člena ter drugih RTR dejavnosti v skladu s pogoji, določenimi v odstavkih 2 in 3 navedenega člena.

Člen 8

Pogoji v zvezi s strokovno usposobljenostjo in viri

1. Udeleženci imajo znanje in strokovno usposobljenost, potrebno za izvajanje posredne aktivnosti.

2. Ko udeleženci predstavijo svoj predlog, morajo imeti vsaj potencialne vire, potrebne za izvajanje posredne aktivnosti, in lahko navedejo ustrezne vire sredstev, ki jih zagotovijo tretje stranke, vključno z javnimi organi.

V času poteka dela morajo imeti udeleženci na razpolago vire, ki so in ko so potrebni za izvajanje posredne aktivnosti.

Viri, potrebni za izvajanje posredne aktivnosti, so človeški viri, infrastruktura, finančni viri in, če je to potrebno, nematerialna lastnina ter drugi viri, ki jih zagotovi tretja stranka na podlagi predhodne obveze.

Člen 9

Predložitev predlogov za posredne aktivnosti

1. Predlogi za posredno aktivnost se predložijo v skladu s pogoji razpisov za predloge. Ti pogoji so določeni v programih dela.

Razpisi za predloge lahko vključujejo dvofazni postopek vrednotenja. Tako po pozitivno ovrednotenem osnutku predloga v prvi fazi zadevni predlagatelji v drugi fazi predložijo dokončen predlog.

2. Odstavek 1 ne velja za:

(a) posebne podporne aktivnosti za dejavnosti pravnih oseb, opredeljenih v programih del;

(b) posebne podporne aktivnosti, ki so sestavljene iz nakupa ali usluge, urejene v skladu s postopkom javnih naročil;

(c) posebne podporne aktivnosti z določenimi značilnostmi in vrednostjo do ciljev ter znanstvenimi in tehnološkimi vsebinami posebnih programov, za katere se Komisiji lahko predložijo vloge za nepovratna sredstva, če je to predvideno v programu dela ustreznega posebnega programa in kadar takšna vloga ne sodi v odprt razpis za predloge;

(d) posebne podporne aktivnosti iz člena 11.

3. Komisija lahko izda razpise za izražanje interesa, da bi pomagali pri določanju točnih ciljev in zahtev, ki so lahko vključene v programe dela in razpise za predloge. To ne vpliva na nobeno kasnejšo odločitev, ki jo Komisija sprejme v zvezi z vrednotenjem in izbiro predlogov za posredne aktivnosti.

4. Razpisi za izražanje interesa in razpisi za predloge se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti in so deležni največje možne publicitete, zlasti z uporabo spletnih strani šestega okvirnega programa in prek posebnih podatkovnih kanalov, kot so na primer nacionalne kontaktne osebe, ki jih imenujejo države članice in pridružene članice.

Člen 10

Ocena in izbira predlogov za posredne aktivnosti

1. Predlogi za posredne aktivnosti iz člena 9(1) in člena 9(2)(c) se vrednotijo v skladu s naslednjimi merili, kjer je to ustrezno:

(a) znanstvena in tehnološka odličnost in stopnja inovativnosti;

(b) sposobnost uspešnega izvajanja posredne aktivnosti in zagotavljanja učinkovitega upravljanja le-te, ocenjena na osnovi virov in usposobljenosti, ki vključuje organizacijsko ureditev, določeno s strani udeležencev;

(c) pomembnost za cilje posebnega programa;

(d) evropska dodana vrednost, kritična masa sproščenih virov in prispevek k politiki Skupnosti;

(e) kakovost načrta za uporabo in razširjanje znanja, potencial za spodbujanje inovativnosti in jasni načrti za upravljanje intelektualne lastnine.

2. Pri uporabi odstavka 1(d) se upoštevajo tudi naslednja merila:

(a) za mreže odličnosti, obseg in stopnja napora za dosego integracije in zmožnost mreže, da spodbuja odličnost izven članstva, ter možnosti trajnega vključevanja njihovih raziskovalnih zmožnosti in virov po koncu obdobja, zajetega v finančnem prispevku Skupnosti;

(b) za integrirane projekte, obseg ambicij ciljev in sposobnost virov, da ključno prispevajo k spodbujanju konkurenčnosti ali reševanju socialnih problemov;

(c) za integrirane pobude v zvezi z infrastrukturo, možnosti, da se pobuda nadaljuje dolgoročno tudi po koncu obdobja, zajetega v finančnem prispevku Skupnosti.

3. Pri uporabi odstavkov 1 in 2 se lahko upoštevajo naslednja dodatna merila:

(a) sinergije z izobraževanjem na vseh nivojih;

(b) pripravljenost in sposobnost sodelovanja s činitelji izven raziskovalne skupnosti in s celotno javnostjo, da se pomaga širiti zavest in znanje ter da se raziščejo širše socialne posledice predlaganega dela;

(c) dejavnosti, ki bodo spodbudile vlogo žensk v raziskavah.

4. Razpisi za predloge v skladu s tipom uporabljenih instrumentov ali ciljev RTR dejavnosti določajo, kako naj Komisija uporablja merila iz odstavka 1.

Ta merila in merila iz odstavkov 2 in 3 se lahko navedejo ali dopolnijo v programih dela, da se prispevek predlogov za posredne aktivnosti uporabi za izboljšanje podatkov za družbo, in dialog z njo, ter pospešitev konkurenčnosti MSP.

5. Predlog za posredno aktivnost, ki je v nasprotju z osnovnimi etičnimi načeli ali ki ne izpolnjuje pogojev, določenih v programu dela ali razpisu za predlog, ni izbran. Takšen predlog se lahko kadarkoli izključi iz postopka vrednotenja in izbire.

Vsakega udeleženca, ki je storil nepravilnost pri izvajanju posredne aktivnosti, se lahko kadarkoli izključi iz postopka vrednotenja in izbire, pri čemer se upošteva načelo sorazmernosti.

6. Komisija ovrednoti predloge s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, določenih skladno s členom 11. Za nekatere posebne podporne aktivnosti, zlasti tiste zajete v členu 9(2), se neodvisne strokovnjake določi samo, če Komisija presodi, da je to potrebno. Komisija objavi seznam izbranih strokovnjakov.

Komisija vse predložene predloge za posredne aktivnosti obravnava zaupno, kar zagotavlja načelo zaupnosti v vseh postopkih in obvezuje neodvisne strokovnjake.

Če v razpisu za predloge ni drugače določeno, se predlogi ne vrednotijo anonimno.

7. Predlogi za posredne aktivnosti se izberejo na podlagi rezultatov vrednotenja in ob upoštevanju razpoložljivih sredstev Skupnosti. Komisija sprejme in objavi smernice, ki določajo podrobne določbe za postopke vrednotenja in izbire.

Člen 11

Imenovanje neodvisnih strokovnjakov

1. Komisija imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri vrednotenju, ki ga zahteva šesti okvirni program in posebni programi, ter za pomoč iz člena 10(6) in drugega pododstavka člena 18(1).

Poleg tega lahko določi skupine neodvisnih strokovnjakov, ki svetujejo glede izvajanja politike Skupnosti na področju raziskav.

2. Komisija imenuje neodvisne strokovnjake v skladu z enim izmed naslednjih postopkov:

(a) Neodvisni strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija za vrednotenja iz člena 6 šestega okvirnega programa in njegovih posebnih programov, so visoko izobraženi posamezniki s področij znanosti, industrije ali politike z bogatimi izkušnjami na področju raziskav, politike na področju raziskav ali vodenja raziskovalnih programov na nacionalni ali mednarodni ravni.

(b) Neodvisni strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, da bi pomagali pri vrednotenju predlogov za mreže odličnosti in integrirane projekte ter pri nadziranju izbranih in izvedenih projektov, so posamezniki s področij znanosti, industrije in/ali z izkušnjami na področju inovativnosti ter z vrhunskim znanjem, ki so mednarodno priznani na ustreznem specializiranem področju.

(c) Neodvisni strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, da bi oblikovali skupine iz drugega pododstavka odstavka 1, so strokovnjaki, ki slovijo po svojem znanju, spretnostih in vrhunskih izkušnjah na svojem področju ali vprašanj, ki naj jih skupina obravnava.

(d) V primerih, razen v primerih iz točk (a), (b) in (c), ter da bi različne izvajalci v raziskovalnem sektorju enakovredno upoštevali, Komisija določi neodvisne strokovnjake s spretnostmi in znanjem, ki ustrezajo njim dodeljenim nalogam. V ta namen se sklicuje na razpise za vloge posameznikov ali na razpise, naslovljene na raziskovalne institucije, da bi oblikovala sezname ustreznih kandidatov ali pa, če se to izkaže za ustrezno, lahko izbere katerega koli posameznika z ustreznimi spretnostmi, ki ga ni seznamu.

3. Pri določanju neodvisnega strokovnjaka bo Komisija zagotovila, da strokovnjak ne bo soočen s konflikti interesov v zvezi z vprašanjem, glede katerega mora podati svoje mnenje. V ta namen Komisija zahteva od strokovnjakov podpis izjave, da takšen konflikt interesov v času dogovora ne obstaja, s čimer se le-ti obvežejo, da bodo obvestili Komisijo, če se pri opravljanju njihovih dolžnosti navedeni konflikt pojavi.

Člen 12

Pogodbe in konzorcijske pogodbe

1. Komisija sklene pogodbo za vsak predlog, izbran za posredno aktivnost. Ta pogodba se sestavi v skladu z določbami šestega okvirnega programa in v skladu s to uredbo, upoštevajoč značilnosti različnih zadevnih instrumentov.

Komisija bo po posvetu z zainteresiranimi strankami iz držav članic in pridruženih držav pripravila vzorec pogodbe, s čimer se olajša sestava pogodbe.

2. Pogodba določa pravice in dolžnosti vseh udeležencev v skladu s to uredbo, zlasti z določbami za znanstveno, tehnološko in finančno nadziranje posredne aktivnosti, do posodabljanja njenih ciljev, sprememb v članstvu konzorcija, plačila finančnega prispevka Skupnosti in, če je to primerno, pogojev za upravičenost do katerih koli potrebnih izdatkov, kakor tudi s pravili za razširjanje in uporabo.

Pogodba, sklenjena med Komisijo in vsemi udeleženci posredne aktivnosti, začne veljati s podpisom Komisije in koordinatorja. Drugi udeleženci, določeni v pogodbi, pristopijo k njej v skladu z njenimi pogoji in uživajo pravice ter prevzamejo dolžnosti udeležencev.

Vsak udeleženec, ki se pridruži tekoči posredni aktivnosti, pristopi k pogodbi in uživa pravice ter prevzame dolžnosti udeležencev do Skupnosti.

3. Da se zagotovi zaščita finančnih interesov Skupnosti, se v pogodbo vključijo ustrezne kazni, kot je določeno, med drugim, v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti [7].

4. Sklenitev pogodbe ne vpliva na pravico Komisije do sprejetja odločbe o vračilu, izvršljive v skladu s členom 256 Pogodbe, da dobi nadomestilo zneska, ki ga dolguje udeleženec. Pred sprejetjem takšne odločbe Komisija zahteva od udeleženca, da svoje pripombe predloži do določenega roka.

5. Če v razpisu za predloge ni določeno drugače, udeleženci posredne aktivnosti sklenejo konzorcijsko pogodbo. Komisija objavi neobvezujoče smernice o vprašanjih, ki se lahko obravnavajo v konzorcijski pogodbi, kot so:

(a) notranja organizacija konzorcija;

(b) dogovori o pravicah do intelektualne lastnine;

(c) poravnava notranjih sporov v zvezi s konzorcijsko pogodbo.

V ta namen se Komisija posvetuje z zainteresiranimi strankami iz držav članic in pridruženih držav.

Člen 13

Izvajanje posrednih aktivnosti

1. Konzorcij izvaja posredno aktivnost in v ta namen sprejme vse potrebne in sprejemljive ukrepe.

Finančni prispevek Skupnosti se izplača koordinatorju. Koordinator porazdeli finančni prispevek Skupnosti med udeležence in dejavnosti v skladu s pogodbo in odločbami konzorcija skladno z notranjimi postopki, določenimi v konzorcijski pogodbi.

Udeleženci obvestijo Komisijo o vseh dogodkih, prav tako o spremembi konzorcijske pogodbe, ki bi lahko vplivala na izvajanje posredne aktivnosti in pravic Skupnosti.

2. Tehnična izvedba posredne aktivnosti je skupna odgovornost udeležencev. Vsak udeleženec je odgovoren za uporabo finančnega prispevka Skupnosti v razmerju do svojega deleža projekta, vključno do najvišjega skupnega plačila, ki ga je prejel.

Če udeleženec krši pogodbo in če konzorcij te kršitve ne odpravi, lahko Komisija, v skrajni sili in če so bili uporabljeni vsi drugi pristopi, zaveže udeležence pod naslednjimi pogoji:

(a) Ne glede na ustrezen ukrep, ki ga Komisija izvede proti kršitelju, od preostalih udeležencev zahteva, da izvedejo neposredno aktivnost.

(b) Če je izvajanje nemogoče ali preostali udeleženci ne ravnajo s skladu s pododstavkom (a), lahko Komisija prekine pogodbo in izterja finančni prispevek Skupnosti. Ko Komisija preučuje finančno škodo, določi dolg tako, da upošteva že opravljeno delo in pridobljene rezultate.

(c) Del dolga, določenega v skladu s pododstavkom (b), ki ga dolguje kršitelj, Komisija razdeli med preostale udeležence na osnovi deleža sprejetih stroškov vsakega udeleženca do višine zneska finančnega prispevka Skupnosti, do katerega je upravičen vsak udeleženec.

Kadar je udeleženec mednarodna organizacija, javna organizacija ali pravna oseba, katere udeležbo v posredni aktivnosti zagotavlja država članica ali pridružena država, je ta udeleženec edini odgovoren za svoj dolg in ne krije dolgov drugih udeležencev.

3. Odstavek 2 ne velja za posredne aktivnosti, ki se izvajajo s pomočjo instrumentov, kot so posebni raziskovalni projekti za MSP, aktivnosti za spodbujanje in razvoj človeških virov in mobilnosti ter, kadar je to ustrezno utemeljeno, posebne podporne aktivnosti.

4. Koordinator vodi račune, s čimer lahko kadarkoli določi, kakšen del sredstev Skupnosti je bil dodeljen vsakemu udeležencu za namene projekta. Te podatke posreduje Komisiji vsako leto.

5. Kadar je več pravnih oseb združenih v skupno pravno osebo, ki deluje kot edini udeleženec v skladu s členom 5(4), ta pravna oseba prevzame dolžnosti, določene v odstavkih 1, 2(a) in 2(b) tega člena. Odgovornost njenih članov se določi v skladu z zakonom, pod katerim je bila skupna pravna oseba ustanovljena.

Člen 14

Finančni prispevek Skupnosti

1. V skladu s Prilogo III k šestemu okvirnemu programu in v mejah okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj [8], se finančni prispevek Skupnosti lahko odobrava v naslednjih oblikah:

(a) Za mreže odličnosti je v obliki stalnih nepovratnih sredstev za integracijo na podlagi skupnega programa aktivnosti. Znesek navedenih nepovratnih sredstev se izračuna tako, da se upošteva stopnja integracije, število raziskovalcev, ki jih nameravajo vključiti vsi udeleženci, značilnosti zadevnega področja raziskav in skupni program aktivnosti. Uporabi se za dopolnjevanje virov s strani udeležencev, da se izvede skupni program aktivnosti.

Ta nepovratna sredstva se izplačajo na osnovi rezultatov po tekočemu izvajanju skupnega programa aktivnosti in pod pogojem, da so stroški, ki jih mora potrditi zunanji revizor, ali v primeru javnih organizacij usposobljen javni uslužbenec, višji od samih nepovratnih sredstev.

(b) Za nekatere aktivnosti, ki spodbujajo človeške vire in mobilnost, in za nekatere posebne podporne aktivnosti, razen za posredne aktivnosti iz člena 9(2)(b), je lahko v obliki pavšalnega zneska.

(c) Za integrirane projekte in druge instrumente, razen tiste iz točk (a) in (b) ter posredne aktivnosti iz člena 9(2)(b), so v obliki nepovratnih sredstev k proračunu, izračunanih kot odstotek proračuna, določenega s strani udeležencev za izvedbo posredne aktivnosti, spremenjenega v skladu s tipom aktivnosti in upoštevajoč vzorec stroškov, ki ga uporablja zadevni udeleženec.

Stroške, potrebne za izvedbo posredne aktivnosti, potrdi zunanji revizor ali, v primeru javnih organizacij, usposobljen javni uslužbenec.

2. Upravičeni stroški se določijo v skladu s prvim pododstavkom člena 12(2) in morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) biti morajo dejanski, gospodarni in potrebni za izvajanje posredne aktivnosti;

(b) določeni morajo biti v skladu z ustaljenimi računovodskimi načeli posameznega udeleženca;

(c) zabeleženi morajo biti v udeleženčevih računovodskih izkazih ali, v primerih virov tretjih strank iz tretjega pododstavka člena 8(2), v ustreznih finančnih dokumentih omenjenih tretjih strank;

(d) izključujejo posredne davke, dajatve in obresti ter vedno ne prinašajo dobička.

Z odstopanjem od dejanskega stroškovnega načela in s soglasjem udeležencev lahko pogodba določa povprečne stopnje finančne udeleženosti Skupnosti na osnovi vrste stroškov ali vnaprej določenih pavšalnih zneskov ter vrednost na osnovi aktivnosti, ki se približujejo predvidenim stroškom.

3. Stroški za vodenje konzorcija se povrnejo do 100 % nastalih stroškov in vključujejo stroške revizijskih potrdil. V tem primeru lahko pravne osebe, ki sodelujejo v posredni aktivnosti na dodatni stroškovni osnovi, ob predložitvi podrobnih dokazil zahtevajo povrnitev polnih stroškov, ki so nastali pri vodenju. Pogodbe določajo najvišji odstotek stroškov vodenja glede na prispevek Skupnosti. Konzorcij delež, ki ne presega 7 %, nameni za stroške upravljanja.

Člen 15

Spremembe v članstvu konzorcija

1. Konzorcij lahko spremeni članstvo na svojo lastno pobudo in ga lahko zlasti razširi tako, da vključi katero koli pravno osebo, ki prispeva k izvajanju posredne aktivnosti.

Skladno s členoma 26(2) in 27(2) umik udeleženca ne vpliva na pravice do dostopa.

Konzorcij mora obvestiti Komisijo o vsaki spremembi v zvezi s članstvom, le-ta pa lahko v šestih tednih od obvestila tej spremembi nasprotuje. Novi udeleženci pristopijo k pogodbi v skladu s pogoji člena 12(2).

2. Skupni program aktivnosti za mrežo odličnosti ali izvajanje načrta za integriran projekt določa, katere spremembe v članstvu konzorcija zahtevajo predhodno objavo konkurenčnega razpisa.

Konzorcij objavi konkurenčne razpise in jih široko oglašuje, pri čemer uporabi informacijsko podporo, zlasti spletne strani o šestem okvirnem programu, strokovni tisk in brošure ter nacionalne kontaktne osebe, določene s strani držav članic in pridruženih članic, za podatke in podporo.

Konzorcij ovrednoti ponudbe v skladu z merili, ki urejajo vrednotenje in izbiro posredne aktivnosti, določenimi v skladu s pogoji iz člena 10(4) in (5), ter s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih določi konzorcij na podlagi meril iz člena 11(2)(b).

Naknadne spremembe konzorcija sledijo postopku, določenem v tretjem pododstavku odstavka 1.

Člen 16

Dodaten finančni prispevek

Komisija lahko zviša finančni prispevek Skupnosti za tekočo posredno aktivnost, da bi razširila njen obseg, s čimer bi zajela nove aktivnosti, ki lahko vključujejo nove udeležence.

Tako ravna v primeru posrednih aktivnosti iz člena 9(1) in 9(2)(c) na podlagi razpisa za dodatne predloge, ki jih Komisija objavi in oglašuje v skladu s členom 9(4) in ki se po potrebi lahko omejijo na posredne aktivnosti, ki že potekajo. Takšne predloge Komisija ovrednoti in izbere v skladu s členom 10.

Člen 17

Aktivnosti konzorcija v korist tretjim strankam

Če pogodba predvideva, da bo konzorcij prevzel vse ali le nekaj aktivnosti v korist tretjih strank, konzorcij zagotovi, da se to objavi v skladu, kjer je to primerno, s pogodbo.

Konzorcij ovrednoti in izbere vse vloge tretjih strank v skladu z načeli jasnosti, poštenosti in nepristranskosti ter pogoji pogodbe.

Člen 18

Znanstveno, tehnološko in finančno spremljanje in nadzor

1. Posredne aktivnosti, h katerim prispeva Skupnost, Komisija redno ovrednoti na podlagi poročil o napredku, ki zajemajo tudi izvajanje načrta za uporabo ali razširjanje znanja, predloženih s strani udeležencev v skladu s pogoji pogodbe.

Pri nadzoru mrež odličnosti, integriranih projektov in, kjer je to potrebno, drugih posrednih aktivnosti Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, določeni v skladu s členom 11(2).

Komisija zagotovi, da se vsi podatki, ki jih pridobi o že obstoječem strokovnem znanju in izkušnjah ter znanju, pričakovanem ali pridobljenem med izvajanjem posredne aktivnosti, obravnavajo zaupno.

2. V skladu s pogodbo Komisija sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so cilji posredne aktivnosti doseženi glede na finančne interese Skupnosti. Komisija lahko, kadar je to potrebno zaradi teh interesov, prilagodi finančni prispevek Skupnosti ali začasno prekine neposredno aktivnost, če so bili kršeni pogoji te uredbe ali pogodbe.

3. Komisija ali katerikoli predstavnik, ki ga pooblasti, ima pravico do izvajanja znanstvenega, tehnološkega in finančnega nadzora udeležencev, s čimer zagotovi, da se posredna aktivnost izvaja pod pogoji in v skladu s pogoji pogodbe.

Pogodba določa pogoje, pod katerimi udeleženci lahko nasprotujejo tehnološkemu nadzoru uporabe in razširjanja znanja, ki ga izvajajo določeni pooblaščeni predstavniki Komisije.

4. V skladu s členom 248(2) Pogodbe lahko Računsko sodišče preveri ustrezno uporabo finančnega prispevka Skupnosti.

Člen 19

Podatki, dostopni državam članicam in pridruženim državam

Komisija vsaki državi članici ali pridruženi državi na njeno zahtevo omogoči dostop do koristnih podatkov o znanju, izhajajočem iz dela, izvedenega med posredno aktivnostjo, pod pogojem da so takšni podatki pomembni za javno politiko, razen če udeleženci temu utemeljeno nasprotujejo.

Takšna dostopnost pa nikakor ne prenaša kakršnih koli pravic ali dolžnosti Komisije in udeležencev, določenih v členih 21 in 28, na države članice ali pridružene države, ki takšne podatke prejmejo.

Države članice in pridružene države ravnajo v skladu z dolžnostim Komisije o zaupnosti, kot jih določa ta uredba, razen če takšni splošni podatki ne postanejo javni ali dostopni s strani udeležencev ali so bili objavljeni brez omejitev zaupnosti.

Člen 20

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 [9] ter z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta [10] Komisija zagotovi, da so finančni interesi Skupnosti med izvajanjem posredne aktivnosti zaščiteni z učinkovitimi pregledi in svarilnimi ukrepi ter, če se ugotovijo nepravilnosti, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

POGLAVJE III

PRAVILA ZA RAZŠIRJANJE IN UPORABO

Člen 21

Lastništvo znanja

1. Znanje, izhajajoče iz dela, ki je bilo izvedeno v okviru neposrednih aktivnosti, je last Skupnosti.

2. Znanje, izhajajoče iz dela, ki je bilo izvedeno v okviru posrednih aktivnosti, predvidenih v členu 9(2)(b) in (d), je last Skupnosti. Znanje, izhajajoče iz dela, izvedenega v okviru drugih posrednih aktivnosti, je last udeležencev, ki izvajajo delo, ki vodi do navedenega znanja.

3. Kadar je več udeležencev skupno izvajalo delo, iz katerega izvira znanje iz odstavka 2, in kadar njihov ustrezni delež dela ne more biti določen, je takšno znanje skupna last. Med sabo se dogovorijo o razporeditvi in pogojih koriščenja lastništva znanja v skladu z določbami te uredbe in pogodbe.

4. Znanje, izhajajoče iz dela, izvedenega v okviru kooperativnih ali kolektivnih raziskovalnih projektov, je skupna last MSP ali združenj podjetij, ki se dogovorijo o razporeditvi in pogojih koriščenja lastništva znanja, zlasti v konzorcijski pogodbi v skladu z določbami te uredbe in pogodbe.

5. Če je osebje, ki ga zaposluje udeleženec, upravičeno, da zahteva pravice do znanja, udeleženec spodbudi ali sklene ustrezne sporazume, s čimer zagotovi, da se te pravice lahko izkoriščajo na način, ki je skladen z njegovimi dolžnostmi iz te uredbe in pogodbe.

6. Kadar udeleženec prenese lastništvo znanja bo sprejel ukrepe ali sklenil pogodbe, s katerimi prenese svoje obveznosti, zlasti v zvezi s podelitvijo pravic do dostopa, razširjanjem in uporabo znanja, skladno s to uredbo in pogodbo, na prejemnika. Če udeleženec mora podeliti pravice do dostopa, o tem prej obvesti Komisijo in ostale udeležence iste posredne aktivnosti o predvidenem prenosu in prejemniku.

Komisija ali ostali udeleženci posredne aktivnosti lahko ugovarjajo v roku 30 dni po objavi takšnega prenosa lastništva. Komisija lahko ugovarja na katerikoli prenos lastništva na tretje stranke, zlasti na tiste, ki nimajo sedeža v državi članici ali pridruženi državi, če tak prenos ni v skladu z interesi razvoja konkurenčnosti dinamičnega, na znanju temelječega evropskega gospodarstva, ali ni v skladu z etičnimi načeli. Ostali udeleženci lahko ugovarjajo kateremu koli prenosu lastništva, če bi le-ta prizadel njihove pravice do dostopa.

Člen 22

Zaščita znanja

1. Kadar se znanje lahko industrijsko ali komercialno uporabi, njegov lastnik poskrbi za primerno in učinkovito zaščito le-tega v skladu z ustreznimi pravnimi določbami, pogodbo in konzorcijsko pogodbo, pri čemer upošteva zakonite interese zadevnih udeležencev.

2. Kadar Komisija meni, da je potrebno zaščititi znanje v določeni državi, in kadar taka zaščita ni bila uporabljena ali so se ji odrekli, lahko Komisija s soglasjem zadevnega udeleženca sprejme zaščitne ukrepe. V tem primeru, kar se tiče zadevne države, Skupnost prevzame dolžnosti v zvezi s podeljevanjem pravic do dostopa namesto udeleženca. Udeleženec jo lahko zavrne samo, če lahko dokaže, da bo to znatno škodovalo njegovim zakonitim interesom.

3. Udeleženec lahko objavi ali dovoli objavo, v katerem koli mediju, podatkov v zvezi z znanjem, ki ga poseduje, ali znanjem, ki ga je pridobil med delom v zvezi s kooperativnimi ali kolektivnimi raziskovalnimi projekti, pod pogojem da to ne vpliva na zaščito navedenega znanja. Komisija in ostali udeleženci iste posredne aktivnosti so poprej pisno obveščeni o vseh načrtovanih objavah. Izvod takšnih podatkov jim je na zahtevo dostopen v roku 30 dni od zahteve. Komisija in ostali udeleženci lahko v roku 30 dni od prejema podatkov nasprotujejo objavi, če menijo, da bi to škodovalo zaščiti njihovega znanja.

Člen 23

Uporaba in razširjanje znanja

1. Udeleženci in Skupnost uporabljajo ali dovolijo uporabo znanja, katerega lastniki so, izhajajočega iz neposrednih ali posrednih aktivnosti, v skladu z interesi zadevnih udeležencev. Udeleženci določijo pogoje uporabe na podroben in preverljiv način v skladu s to uredbo in pogodbo.

2. Če razširjanje znanja ne škodi njegovi zaščiti ali uporabi, udeleženci zagotovijo, da se znanje širi v roku, ki ga določi Skupnost. Če udeleženci tega ne zagotovijo, lahko Komisija širi znanje. Pri tem se upoštevajo naslednji dejavniki:

(a) potreba po varovanju pravic do intelektualne lastnine;

(b) prednosti hitrega razširjanja, da bi se na primer izognili podvajanju raziskovalnih naporov in da bi ustvarili sinergijo med posrednimi aktivnostmi;

(c) zaupnost;

(d) zakoniti interesi udeležencev.

Člen 24

Dostopnost znanja, izhajajočega iz neposrednih aktivnosti

Znanje, izhajajoče iz dela, ki se izvaja v neposrednih aktivnostih, je lahko dostopno eni ali več zainteresiranim pravnih osebam, zlasti tistim s sedežem v državi članici ali pridruženi članici, pod pogojem, da se navedene pravne osebe obvežejo, da bodo znanje uporabile, ali da zagotovijo, da je uporabljeno. Takšna dostopnost znanja je odvisna od ustreznih pogojev, ki jih določi in objavi Komisija, zlasti v zvezi s plačilom taks.

Člen 25

Načela za pravice do dostopa v posrednih aktivnostih

1. Pravice do dostopa v skladu s členoma 26 in 27 se podelijo na pisno zahtevo. Podeljevanje pravic do dostopa je lahko pogojeno s sklenitvijo posebnih sporazumov, namenjenih zagotavljanju, da so pravice uporabljene samo za predvideni namen, in z ustreznim zagotovilom o zaupnosti. Udeleženci lahko sklepajo sporazume tudi, da bi podelili dodatne ali bolj ugodne pravice do dostopa, vključno s pravicami do dostopa tretjih strank, zlasti podjetji, povezanimi z udeleženci, ali da bi določili zahteve v zvezi s pravicami do dostopa, le-teh pa ne omejili. Takšni dogovori morajo biti v skladu z veljavnimi pravili konkurenčnosti.

Komisija lahko nasprotuje katerikoli podelitvi pravic do dostopa tretjim strankam, zlasti tistim, ki niso ustanovljene v državi članici ali pridruženi državi, če taka podelitev ni v skladu z interesi razvoja konkurenčnosti dinamičnega, na znanju temelječega evropskega gospodarstva ali ni skladna z etičnimi načeli.

2. Pravice do dostopa do že obstoječega strokovnega znanja in izkušenj se podelijo pod pogojem, da jih ima zadevni udeleženec pravico priznati.

3. Udeleženec lahko izrecno izključi posebno že obstoječe strokovno znanje in izkušnje iz dolžnosti, da podeli pravice do dostopa na podlagi pisnega sporazuma med udeleženci, preden zadevni udeleženec podpiše pogodbo ali preden se posredni aktivnosti pridruži nov udeleženec. Drugi udeleženci lahko zadržijo svoje soglasje samo, če dokažejo, da bi to znatno škodilo izvajanju posredne aktivnosti ali njihovim zakonitim interesom.

4. Takšne pravice ne podeljujejo pravice do podeljevanja podlicenc, razen ko se udeleženec, ki podeljuje pravice do dostopa, s tem strinja.

Člen 26

Pravice do dostopa za izvajanje posrednih aktivnosti

1. Udeleženci iste posredne aktivnosti uživajo pravice do dostopa do znanja, izhajajočega iz dela, ki se izvaja v okviru posredne aktivnosti, in do že obstoječega strokovnega znanja in izkušenj, če je to znanje ali že obstoječe strokovno znanje in izkušnje potrebno za izvajanje njihovega lastnega dela v okviru navedene posredne aktivnosti. Pravice do dostopa do znanja se podelijo brezplačno. Pravice do dostopa do že obstoječega strokovnega znanja in izkušenj se prav tako podelijo brezplačno, če ni dogovorjeno drugače, pred podpisom pogodbe.

2. Ob upoštevanju zakonitih interesov, prekinitev sodelovanja udeleženca nikakor ne vpliva na dolžnosti do podelitve pravic do dostopa v skladu z odstavkom 1 drugim udeležencem iste posredne aktivnosti, dokler ta še traja.

Člen 27

Pravice do dostopa za uporabo

1. Udeleženci iste posredne aktivnosti uživajo pravice do dostopa do znanja, izhajajočega iz dela, izvajanega v okviru posredne dejavnosti, in do že obstoječega strokovnega znanja in izkušenj, če je to znanje ali že obstoječe strokovno znanje in izkušnje potrebno za uporabo njihovega lastnega znanja. Pravice do dostopa do znanja se podelijo brezplačno, razen če je dogovorjeno drugače, pred podpisom pogodbe. Pravice do dostopa do že obstoječega strokovnega znanja in izkušenj se podelijo pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji.

2. Ob upoštevanju zakonitih interesov, se pravice do dostopa lahko zahtevajo pod pogoji, določenimi v odstavku 1 do dveh let po koncu posredne aktivnosti ali po prekinitvi sodelovanja udeleženca, kar nastopi prvo, razen če obstaja določba, ki predvideva daljše obdobje.

Člen 28

Nezdružljive ali omejitvene obveze

1. Udeleženci ne morejo sprejemati nobenih obvez, ki niso v skladu z obvezami iz te uredbe.

2. Udeleženec, ki mora podeliti pravice do dostopa, obvesti udeležence iste posredne aktivnosti takoj, ko je to mogoče, o kakršnih koli omejitvah za podelitev pravic do dostopa do že obstoječega strokovnega znanja in izkušenj, o kakršnih koli obveznosti do podeljevanja pravic do znanja ali o kakršnih koli omejitvah, ki lahko znatno škodijo podeljevanju pravic do dostopa.

Člen 29

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2002

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

M. Fischer Boel

[1] UL C 332 E, 27.11.2001, str. 275, UL C 103 E, 30.4.2002, str. 266 in UL C 262 E, 29.10.2002, str. 489.

[2] UL C 94, 18.4.2002, str. 1.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 3. julija 2002 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Odločba Sveta z dne 5. novembra 2002.

[4] UL L 232, 29.8.2002, str. 1.

[5] UL L 199, 31.7.1985, str. 1.

[6] UL L 107, 30.4.1996, str. 4.

[7] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[8] UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

[9] Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

[10] Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

--------------------------------------------------