52013PC0853

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Ozadje predloga

S predlogom te spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001[1], kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 1211/2010[2], si Komisija prizadeva izpolniti cilj, da prilagodi prilogi k Uredbi ob upoštevanju napredka v dialogih o liberalizaciji vizumskega režima z Republiko Moldavijo v zadnjih treh letih, ter to državo iz Priloge I (seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume) prenese v Prilogo II (seznam tretjih držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve) Uredbe; ta prenos je v skladu s politično zavezo, ki jo je Evropska unija sprejela v skupni izjavi praškega srečanja na vrhu o vzhodnem partnerstvu s 7. maja 2009, ki poudarja pomen mobilnosti državljanov in liberalizacije vizumskega režima v varnem okolju. EU se je zavezala, da bo postopoma vzpostavila popolno in dolgoročno liberalizacijo vizumskega režima za partnerske države, pod pogojem da je poskrbljeno za dobro upravljano in varno mobilnost. V skupni izjavi seje Sveta o sodelovanju med EU in Republiko Moldavijo z dne 21. decembra 2009 je bilo sklenjeno, da se začne dialog o pregledu pogojev za prihodnje brezvizumsko potovanje državljanov Moldavije v Evropsko unijo.

Splošno ozadje in razlogi za predlog

Svet je leta 2001 v skladu s členom 62(2)(b)(i) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejel Uredbo (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume (t. i. negativni seznam), in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (t. i. pozitivni seznam). S členom 61 Pogodbe ES sta bila ta seznama uvrščena med spremljajoče ukrepe, ki so neposredno povezani s prostim gibanjem oseb na območju svobode, varnosti in pravice.

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5 Uredbe 539/2001, je „določitev tistih tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizum, in tistih, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti, [...] urejena s premišljeno, na konkretnih primerih utemeljeno presojo različnih meril, povezanih med drugim z ilegalnimi imigracijami, javnim redom in varnostjo ter zunanjimi odnosi Evropske unije s tretjimi državami, pri čemer se upoštevajo tudi posledice za regionalno povezanost in vzajemnost“. Glede na merili javnega reda in nezakonitega priseljevanja bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi varnosti potnih listin, ki jih izdajajo zadevne tretje države.

Ker se bodo merila, ki jih določa Uredba Sveta (ES) št. 539/2001, v razmerju do tretjih držav sčasoma morda spremenila, mora biti sestava negativnega in pozitivnega seznama predmet pregleda, kadar je to ustrezno.

Uredba (ES) št. 539/2001 je bila nazadnje spremenjena leta 2010 (dvakrat): prvič, da bi upoštevala izid dialogov o liberalizaciji vizumskega režima z državami Zahodnega Balkana ter prenesla Albanijo ter Bosno in Hercegovino v Prilogo II, drugič pa zaradi rednega pregleda seznamov držav in prenosa Tajvana v Prilogo II. Komisija je Novembra 2012[3] predlagala ponoven redni pregled seznamov držav. Pogajanja o tem predlogu še potekajo. Naslednji redni pregled je načrtovan za začetek leta 2014 in bo upošteval gospodarske vplive liberalizacije vizumskega režima, kot je Komisija novembra 2012 napovedala v sporočilu o vizumih in rasti[4].

Cilj tega pregleda Uredbe je zagotoviti, da je sestava seznamov tretjih držav glede na napredek, ki ga je dosegla Republika Moldavija v okviru svojega dialoga o liberalizaciji vizumskega režima, skladna z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe.

2.           Elementi predloga

Po začetnih pogovorih, ki so potekali 2. marca 2010 v Kišinjevu, se je 15. junija 2010 ob robu seje Sveta o sodelovanju med EU in Republiko Moldavijo v Luxembourgu uradno začel dialog o vizumih. Septembra 2010 je bila med strokovnimi obiski v Republiki Moldaviji izvedena podrobna „analiza pomanjkljivosti“, ki je omogočila obsežno oceno stanja v vseh sklopih vprašanj, ki jih obsega dialog o vizumih (varnost dokumentov, vključno z biometričnimi podatki; nezakonito priseljevanje, vključno s ponovnim sprejemom oseb; javni red in varnost; zunanji odnosi in temeljne pravice), in je bila na ravni delovnih skupin predstavljena Svetu oktobra 2010. V skladu s Sklepi Sveta (zunanje zadeve) z dne 25. oktobra 2010 o Republiki Moldaviji in vzhodnem partnerstvu je Svet razpravljal o osnutku akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima za Republiko Moldavijo in ga 16. decembra 2010 podprl.

Vlada Moldavije je nacionalni obrazloženi akcijski načrt sprejela 17. februarja, 18. februarja 2011 pa ga je predstavila na srečanju visokih uradnikov.

Prvo poročilo o napredku[5] pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima v Republiki Moldaviji je bilo predloženo 16. septembra 2011.

Drugo poročilo o napredku[6] pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima v Republiki Moldaviji je bilo objavljeno 9. februarja 2012. Srečanje visokih uradnikov, na katerem je bilo predloženo drugo poročilo o napredku in na katerem se je razpravljalo o naslednjih korakih v postopku, je potekalo 27. februarja 2012.

Tretje poročilo o napredku[7] pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima v Republiki Moldaviji je bilo objavljeno 22. junija 2012. To je bilo tretje in končno poročilo o napredku v zvezi s prvo fazo akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, vsebovalo pa je skupno oceno Komisije o napredku Republike Moldavije pri izpolnjevanju meril prve faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, in sicer v zvezi z vzpostavitvijo zakonodajnega, političnega in institucionalnega okvira.

Komisija je 3. avgusta 2012 objavila širšo oceno možnih migracijskih in varnostnih učinkov prihodnje liberalizacije vizumskega režima za državljane Moldavije, ki potujejo v EU, pri pripravi katere so sodelovale pristojne agencije EU in zainteresirane strani.[8]

Svet je 19. novembra 2012 sprejel sklepe, v katerih se je strinjal z oceno Komisije, da je Republika Moldavija izpolnila vsa merila prve faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Vzpostavljen je bil potrebni zakonodajni, politični in institucionalni okvir. Nato se je začelo ocenjevanje meril, določenih v drugi fazi akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.

Na sestanku visokih uradnikov 28. januarja 2013 so bili predstavljeni cilji druge faze in priprave na naslednje ocenjevalne misije. Ocenjevalne misije o sklopih 1, 2, 3 in 4 akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima so bile organizirane od 18. februarja do 15. marca 2013. Te misije so bile glede na obseg in podrobnosti ocene drugačne od prejšnjih: trajale so štiri tedne, v njih pa je sodelovalo 12 strokovnjakov iz držav članic ter uradniki Komisije in ESZD. Namen teh strokovnih misij je bil oceniti stanje na področju izpolnjevanja meril druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo ter stanje izvajanja zakonodajnega, političnega in institucionalnega okvira, in sicer v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi. Strokovna poročila so bila zaključena maja 2013. Četrto poročilo o napredku, ki je bilo objavljeno 21. junija 2013[9], predstavlja stanje na področju izvajanja zakonodajnega in institucionalnega okvira, delovanje institucij in stopnjo medagencijskega usklajevanja.

Peto poročilo o napredku[10], sprejeto 15. novembra 2013, predstavlja raven izvajanja priporočil, objavljenih v četrtem poročilu o napredku, in splošno izpolnjevanje meril druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Posebna pozornost je bila namenjena trajnosti reform ter doseženim rezultatom, in sicer tudi na podlagi smiselnega kadrovanja in financiranja. Vanj je vključena še ocena stanja na področju izpolnjevanja priporočil, ki so naslovljena na Republiko Moldavijo in so del poročila o oceni učinka z avgusta 2012. Komisija je v poročilu ugotovila, da je Republika Moldavija izpolnila vsa merila, določena v štirih sklopih druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, in da je Republika Moldavija, da bi zagotovila trajnost reform, dodelila ustrezne finančne in človeške vire.

Komisija že od začetka dialoga o vizumih med EU in Republiko Moldavijo iz junija 2010 ter od predložitve akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, ki so ga moldavski organi sprejeli januarja 2011, Evropskemu parlamentu in Svetu redno poroča o napredku Republike Moldavije pri izpolnjevanju meril, opredeljenih v okviru štirih sklopov prve in druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.

Komisija je poleg opisanega intenzivnega poročanja v zvezi z akcijskim načrtom za liberalizacijo vizumskega režima še naprej spremljala tudi napredek Republike Moldavije na relevantnih področjih akcijskega načrta, in sicer preko:

· srečanja visokih uradnikov dialoga o vizumih med EU in Republiko Moldavijo,

· skupnega pododbora EU in Republike Moldavije št. 3,

· srečanja visokih uradnikov partnerstva za mobilnost med EU in Republiko Moldavijo,

· dialoga o človekovih pravicah med EU in Republiko Moldavijo,

· skupnega odbora EU in Republike Moldavije za ponovni sprejem oseb, in

· skupnega odbora EU in Republike Moldavije za poenostavitev izdajanja vizumov.

Na vsakem od teh odborov in dialogov se redno obravnava stanje sodelovanja med EU in Republiko Moldavijo. Komisija je na zadnjih sejah skupnih odborov o poenostavitvi izdajanja vizumov in ponovnem sprejemu oseb 12. junija 2013 v Bruslju, ki so se ju udeležile tudi države članice, ugotovila, da je izvajanje obeh sporazumov na splošno zadovoljivo.

Izvorni Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov je začel veljati 1. januarja 2008. Vsem državljanom Republike Moldavije (v nadaljnjem besedilu: državljani Moldavije) je zagotovil nižje vizumske takse, pospešene postopke izdajanja vizumov, posebne kategorije moldavskih prosilcev, ki so oproščene vizumskih taks, širše izdajanje vizumov za večkratni vstop z daljšo veljavnostjo in poenostavljene zahteve o dokazilih o namenu potovanja. Prav tako so bili z njim vizumske obveznosti oproščeni imetniki diplomatskih potnih listov.

Nadgrajeni Sporazum z Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov je začel veljati 1. julija 2013. Ta novi sporazum državljanom Moldavije ponuja dodatne olajšave in občutne ugodnosti, posebno z naslednjim: (1) več kategorij prosilcev za vizume uživa olajšave, ki jih predvideva prvotni sporazum, (2) z določbami o izdajanju vizumov za večkratni vstop z daljšo veljavnostjo določenim kategorijam dobrovernih potnikov je omejena pravica konzulov do proste presoje, (3) za sodelovanje držav članic z zunanjimi izvajalci storitev velja jasen pravni okvir in (4) imetniki biometričnih službenih potnih listov so izvzeti iz vizumske obveznosti.

Partnerstvo za mobilnost z Republiko Moldavijo je bilo uradno sklenjeno septembra 2008 v Kišinjevu. Povezuje 15 držav članic (Bolgarijo, Češko republiko, Nemčijo, Grčijo, Francijo, Italijo, Ciper, Latvijo, Madžarsko, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo, Slovaško in Švedsko) ter dvoje agencij EU (Frontex in Evropsko fundacijo za usposabljanje), ki so sodelovale pri predstavitvi usklajenega pristopa k sodelovanju s partnersko državo. V okviru partnerstva se izvaja širok nabor pobud, ki jasno odražajo štiri razsežnosti globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti: spodbujanje zakonitih migracij in lajšanje mobilnosti, preprečevanje nezakonite migracije in trgovine z ljudmi ter boj proti obojemu, maksimiranje razvojnega učinka migracij in mobilnosti ter spodbujanje mednarodne zaščite.

Akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima rešitve pridnestrskega vprašanja ne postavlja za pogoj liberalizacije vizumskega režima. Poleg tega Akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima nikjer ne omenja ozemeljske uporabe. Liberalizacija vizumskega režima bo koristila imetnikom biometričnih potnih listov Republike Moldavije.

Ta predlog odraža izid zgoraj omenjenih procesov: Komisija tudi glede na zadovoljivo izvajanje sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu oseb z Republiko Moldavijo predlaga, da se Republika Moldavija, ki izpolnjuje vsa merila Akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, prenese z negativnega na pozitivni seznam, vendar z omejitvijo oprostitve vizumske obveznosti na imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu s standardi ICAO.

3.           Nadaljnji koraki

Dialog o vizumih med EU in Republiko Moldavijo se je izkazal za pomembno in posebej učinkovito orodje, s katerim je mogoče doseči napredek v daljnosežnih in težavnih reformah, in sicer ne samo pri reformah pravosodja in notranjih zadev, temveč tudi širše, na primer na področju vladavine prava in reforme pravosodja, vključno s financiranjem političnih strank, pregledom političnih imunitet in modernizacijo uprave. Napredek, ki ga je Republika Moldavija v zadnjih treh letih dosegla na vseh področjih štirih sklopov Akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, je stalen in učinkovit. Kaže na to, da so zaporedne moldavske vlade in vse državne institucije zavezane k temu, da ostane izpolnjevanje meril Akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima osrednja nacionalna prednostna naloga, in si še dalje prizadevajo za ta cilj.

Pomembno je opozoriti, da so bile reforme na več ključnih področjih v okviru Akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima izpolnjene v prvi polovici leta 2013, kljub temu da so bile politične razmere več mesecev negotove, kar kaže na ustrezno kvaliteto javnega upravljanja in zrelost javne uprave.

Pričakovane spremembe vizumskih pravil EU uvajajo novi mehanizem za začasno prekinitev odprave vizumske obveznosti, ki bo prispeval k ohranjanju celovitosti procesa liberalizacije vizumskega režima in zagotavljal rešitev v skrajnem primeru, in sicer če bi brezvizumsko potovanje privedlo do nepravilnosti ali zlorabe.

Komisija meni, da je Republika Moldavija od junija 2013 dovolj napredovala, da lahko zagotovi učinkovito in trajnostno izvajanje reform, ki jih je morala izpeljati, da bi izpolnila merila Akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Vse dejavnosti v skladu s četrtim poročilom o napredku v zvezi z Akcijskim načrtom za liberalizacijo vizumskega režima so bile izvedene. Delovanje zakonodajnega in političnega okvira, določitev institucionalnih in organizacijskih načel ter izvajanje postopkov v vseh štirih sklopih izpolnjujejo ustrezne evropske in mednarodne standarde.

Komisija na podlagi sedanje ocene in sklicujoč se na izide stalnega opazovanja in poročanja vse od začetka dialoga o vizumih med EU in Republiko Moldavijo meni, da Republika Moldavija izpolnjuje vsa merila, določena v štirih sklopih akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija glede na splošne odnose med EU in Republiko Moldavijo ter dinamiko teh odnosov predlaga potrebni zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (ES) 539/2001 v skladu z metodologijo, ki je bila dogovorjena v okviru Akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.[11]

Prav tako je v tem okviru smiselno upoštevati razpoložljive statistične podatke. Glede na podatke na veljavnih dovoljenjih za bivanje je približno 230 000 Moldavcev konec leta 2012 zakonito prebivalo v EU[12]. Statistični podatki kažejo, da je tveganje nezakonitih migracij državljanov Moldavije v Evropsko unijo v zadnjih letih upadlo: od leta 2008, ko je bilo prijetih 6 830 moldavskih imigrantov, je bilo število ugotovljenih primerov vsako leto manjše; v letu 2012 je bilo prijetih 3 070 imigrantov, kar je za 55 % manj. V istem obdobju se je prepolovilo tudi število prošenj za azil (–48 %): V primerjavi z letom 2008, ko je za azil zaprosilo 837 državljanov Moldavije, je bilo leta 2012 takih prosilcev 435. Stopnja izvedenih vrnitev v primerjavi s številom izdanih odločb o vrnitvi se izboljšuje in je leta 2012 dosegla 73 %; v štirih letih prej je namreč dosegala 50 %. Število prošenj za schengenskih vizum za kratkoročno bivanje se zadnja tri leta ni spreminjalo (nihalo je med 50 000 in 55 000), stopnja zavrnitev prošenj za vizume pa je zelo upadla, namreč z 11,4 % leta 2010 na 6,5 % leta 2012. Ti podatki potrjujejo, da se je migracijsko tveganje, ki ga predstavljajo moldavski državljani, bistveno zmanjšalo. S spremembami vizumskih pravil EU bo v Uredbo 539/2001 uveden nov mehanizem za začasno prekinitev odprave vizumske obveznosti, ki bo prispeval k ohranjanju celovitosti procesa liberalizacije vizumskega režima in zagotavljal ukrep v skrajnem primeru, da brezvizumsko potovanje ne bi vodilo v nepravilnosti ali zlorabo.

Komisija bo v okviru obstoječih struktur in dialogov partnerstva in sodelovanja, po potrebi pa tudi preko posebej ustanovljenih mehanizmov za nadaljnje spremljanje, še naprej dejavno spremljala, kako Republika Moldavija izvaja vsa merila štirih sklopov Akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.

Tako kot pri prehodu držav Zahodnega Balkana v brezvizumski režim ni razlogov za to, da se sklenitev sporazuma o odpravi vizumov z EU pogojuje z izvajanjem te odprave vizumov za Republiko Moldavijo, saj je Republika Moldavija iz vizumske obveznosti že izvzela vse državljane EU, v primeru zlorabe brezvizumskega režima pa bi učinkovito rešitev zagotovil mehanizem za začasno odpravo.

4.           Glavne organizacije/strokovnjaki, ki so sodelovali pri posvetovanju

Opravljena so bila posvetovanja z državami članicami.

5.           Ocena učinka

Ni potrebna.

6.           Pravna podlaga

Glede na Pogodbo o delovanju Evropske unije ta predlog pomeni razvoj skupne vizumske politike v skladu s členom 77(2)(a) Pogodbe.

7.           Načeli sorazmernosti in subsidiarnosti

V Uredbi (ES) št. 539/2001 je določen seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume (negativni seznam), in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (pozitivni seznam).

V skladu s členom 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije odločitev o spremembi seznamov, da se države prenesejo z negativnega na pozitivni seznam ali obratno, spada v izključno pristojnost Evropske unije.

8.           Izbira instrumentov

Uredbo (ES) št. 539/2001 je treba spremeniti z uredbo.

9.           Proračunske posledice

Predlog spremembe ne vpliva na proračun Evropske unije.

2013/0415 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 77(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Sestava seznamov tretjih držav v prilogah I in II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001[13] mora in bi morala biti še naprej skladna z merili iz Uredbe. Tretje države, v zvezi s katerimi so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba prenesti iz ene priloge v drugo.

(2)       V skladu s skupno izjavo, odobreno na vrhu vzhodnega partnerstva v Pragi 7. maja 2009, in dejstvom, da je Republika Moldavija dovršila Akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima, Komisija meni, da Republika Moldavija izpolnjuje vsa merila, določena v Akcijskem načrtu za liberalizacijo vizumskega režima.

(3)       Glede na to, da Republika Moldavija izpolnjuje vsa merila, jo je treba prenesti v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 539/2001. Ta oprostitev vizumske obveznosti bi se morala uporabljati le za imetnike biometričnih potnih listov, ki jih je izdala Republika Moldavija v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).

(4)       Kar zadeva Islandijo in Norveško, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[14], ki spadajo na področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma[15].

(5)       Kar zadeva Švico, pomeni ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[16], ki spadajo na področje iz člena 1(B) in (C) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES[17].

(6)       Za Lihtenštajn ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[18], ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU[19].

(7)       Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[20]; Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja.

(8)       Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[21]; Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

(9)       Za Ciper je ta uredba akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma se drugače uporablja pred pridružitvijo schengenskemu prostoru in je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003.

(10)     Za Bolgarijo in Romunijo ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005.

(11)     Kar zadeva Hrvaško, ta uredba predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan, v smislu člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni:

1.           v delu 1 Priloge I se Moldavija briše.

2.           v delu 1 Priloge II se vstavi:

„Republika Moldavija*

______________

*        Oprostitev vizumske obveznosti je omejena na imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL L 81, 21.3.2001, str. 1.

[2]               UL L 339, 22.12.2010, str. 6.

[3]               COM(2012) 650 final.

[4]               COM(2012) 649 final.

[5]               SEC(2011) 1075 final

[6]               SWD(2012) 12 final

[7]               COM(2012) 348 final

[8]               COM(2012) 443 final

[9]               COM(2013) 459 final

[10]             Še neobjavljeno, sklic dodati naknadno

[11]             (*) Besedilo petega poročila o napredku je trenutno v obravnavi pri mednarodnem usmerjevalnem odboru; če bi se ubeseditve sklepov spremenile, je treba besedilo ustrezno posodobiti

[12]             Podatki, predstavljeni v tem oddelku, zajemajo vse države EU, razen Združenega kraljestva, Irske in Hrvaške, obsegajo pa tudi podatke za Švico, Norveško, Islandijo in Lihtenštajn. Vse podatke je priskrbel Eurostat, le tiste o vlogah za izdajo vizumov in njihove zavrnitve je zbral GD za notranje zadeve.

[13]             Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

[14]             UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[15]             UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[16]             UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

[17]             UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

[18]             UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

[19]             UL L 160, 18.6.2011, str. 19.

[20]             UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[21]             UL L 64, 7.3.2002, str. 20.