18.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 391/110

—

pozdravlja skupaj predloženi sveženj Evropa v svetu, saj lahko prispeva k temu, da bosta celovit pristop in usklajena razvojna politika zagotovljena v večji meri kot doslej; strinja se, da je treba povečati sredstva za področje "zunanjega ukrepanja", na katerem lahko EU zagotavlja dodano vrednost;

—

ugotavlja, da posodobljen okvir za podporo EU in poenostavitev regulativnega okvira za načrtovanje in izvajanje instrumentov lokalne in regionalne oblasti pozdravljajo, še posebej tiste, ki kljub manjšim upravnim sredstvom želijo prispevati k razvojnemu sodelovanju;

—

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti kot akterjev razvojnega sodelovanja EU ter opozarja tudi na vlogo teh akterjev v okviru nacionalnih ukrepov za spodbujanje decentralizacije in demokratizacije in pomen, ki ga imajo pri neposrednem mednarodnem čezmejnem sodelovanju med akterji na podnacionalni ravni;

—

meni, da mora Komisija v svojem predlogu za financiranje Evrope v svetu zagotoviti ustrezne pogoje za krepitev udeležbe in sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti, npr. z omejitvijo zahteve po sofinanciranju ali celo njeno odpravo. Decentralizacija je zaželen razvoj in krepi vlogo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti – povsod v svetu;

—

opozarja, da je za to, da lokalni akterji prevzemajo odgovornost in da se spodbudi lokalna demokracija, najprej potrebno zaupanje v politični sistem in njegove predstavnike. Z decentralizirano strukturo nastajajo legitimnejše in učinkovitejše institucije; je najpomembnejše sredstvo za ustvarjanje tesnejše povezave med ravnmi upravljanja in državljani. Odprti procesi odločanja, ki se izvajajo ob upoštevanju načela subsidiarnosti, prispevajo k temu, da državljani demokratična načela vzamejo za svoja, kar je predpogoj za pluralistično in strpno družbo.

Poročevalka

Lotta HÅKANSSON HARJU (SE/PES)

Referenčni dokumenti

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Evropa v svetu: nov pristop k financiranju zunanjega ukrepanja EU –

COM(2011) 865 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje ukrepanje –

COM(2011) 842 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Priprava večletnega finančnega okvira za financiranje sodelovanja EU za afriške, karibske in pacifiške države ter čezmorske države in ozemlja v obdobju 2014–2020 (11. Evropski razvojni sklad) –

COM(2011) 837 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA II) –

COM(2011) 838 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta –

COM(2011) 839 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja –

COM(2011) 840 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami –

COM(2011) 843 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu –

COM(2011) 844 final

1.

pozdravlja novo generacijo instrumentov za financiranje razvojne politike, namen katerih je olajšati politični dialog in izvajanje ukrepov v skladu s krovno strategijo Agende za spremembe  (1) in v okviru predlaganega večletnega finančnega načrta; pozdravlja povečanje sredstev, ki ga je predlagala Evropska komisija, na zdajšnjih 70 milijard EUR, kar predstavlja nekaj manj kot 7 % vseh sredstev EU;

2.

pozdravlja skupaj predloženi sveženj Evropa v svetu  (2), saj lahko prispeva k temu, da bosta celovit pristop in usklajena razvojna politika zagotovljena v večji meri kot doslej; se strinja, da je treba povečati sredstva za področje "zunanjega ukrepanja", na katerem nastopanje EU kot celote zagotavlja nedvomno dodano vrednost; zato obžaluje, da Evropski razvojni sklad (ERS) ni del večletnega finančnega okvira EU. V okviru Evropskega razvojnega sklada je na voljo dobrih 34 milijard EUR, vendar ta sredstva niso del tega proračuna. Za ERS bi bilo treba postaviti enake zahteve glede preglednosti, učinkovitosti in poročanja o rezultatih kot za druge finančne instrumente svežnja Evropa v svetu;

3.

ugotavlja, da posodobljen okvir za podporo EU in poenostavitev regulativnega okvira za načrtovanje in izvajanje instrumentov lokalne in regionalne oblasti pozdravljajo, še posebej tiste, ki kljub manjšim upravnim sredstvom želijo prispevati k razvojnemu sodelovanju. V sedanjem programskem obdobju so obstajale močne zahteve po poenostavitvi in pojasnitvi instrumentov in OR je zadovoljen, da je bil rezultat posvetovanj Komisije upoštevan;

4.

ugotavlja, da so poenostavitev regulativnega okvira, zmanjšanje stroškov za udeležbo in pospešitev postopkov za javna naročila in dodeljevanje subvencij dolgo pričakovane izboljšave. Tudi večja prožnost ter hitrejše prilagajanje in revizija, če okvirni pogoji to zahtevajo, bi utegnili ustvariti pogoje za učinkovitejše delovanje;

5.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti kot akterjev razvojnega sodelovanja EU ter opozarja tudi na vlogo teh akterjev v okviru nacionalnih ukrepov za spodbujanje decentralizacije in demokratizacije in pomen, ki ga imajo pri neposrednem mednarodnem čezmejnem sodelovanju med akterji na podnacionalni ravni; zato poudarja, da je treba upoštevati poseben položaj najbolj oddaljenih regij – zaradi svoje geostrateške lege so aktivne meje in platforme EU v svetu –, ki lahko prispevajo k večji učinkovitosti evropske razvojne politike, kot je navedeno že v mnenjih CdR 408/2010 in CdR 364/2011;

6.

ugotavlja, da se lokalne in regionalne oblasti zaradi urbanizacije soočajo z velikim izzivom, da morajo izboljšati svoje zmogljivosti in učinkovitost ter vzpostaviti stabilne in pregledne upravne sisteme, ki morajo izpolnjevati pričakovanja prebivalstva. Pri tem so lahko koristni znanje in izkušnje drugih občin. V različnih oblikah občinskega ali regionalnega partnerstva je pogosto udeležen širok spekter akterjev. Izkazalo se je, da je sodelovanje, zlasti v bolj intenzivni obliki javno-javnega pa tudi javno-zasebnega partnerstva, izvedljivo z majhnimi stroški, pa vendar prinaša konkretne in trajne rezultate. Razlog je delno v tem, da je sodelovanje usmerjeno h krepitvi že obstoječih struktur, z zakonsko določenimi nalogami in področji pristojnosti ter z učinkovitim osebjem, ki je že dejavno v lokalnih in regionalnih oblasteh. Zato mora Komisija v svojem predlogu za financiranje "Evrope v svetu" zagotoviti ustrezne pogoje za krepitev udeležbe in sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti, npr. z omejitvijo zahteve po sofinanciranju ali celo njeno odpravo. Decentralizacija je zaželen razvoj in krepi vlogo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti – povsod v svetu;

7.

ugotavlja, da so s podporo za razvojno sodelovanje, ki je namenjena "civilni družbi in lokalnim oblastem", ti akterji upravičeno izrecno priznani. Odbor regij se izrecno opredeljuje za to, da lahko lokalne in regionalne upravne ravni ter njihove javne storitve dobijo podporo tudi v okviru drugih tematskih in geografskih instrumentov. Podpora lokalnim in regionalnim ozemeljskim skupnostim ter njihovemu sodelovanju pri razvoju družbe je večsektorska naloga in ne bi smela biti omejena le na majhen del enega od instrumentov;

8.

meni, da bi bilo treba lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti tudi v okviru tematskega programa Migracije in azil bolj spodbujati k sodelovanju in s tem k uporabi finančnih sredstev. Čezmejno mednarodno sodelovanje med občinami, ki sprejemajo priseljence ali prosilce za azil, in občinami, iz katerih ti izvirajo, je treba izboljšati in znatno razširiti. Lokalna raven ima pri oblikovanju in izvajanju programov za sprejem in vračanje pomembno vlogo;

9.

izraža zadovoljstvo ob dejstvu, da je bilo decentralizirano mednarodno sodelovanje za razvoj izrecno priznano in da postaja vse bolj prepoznavno, in sicer ne samo v sporočilih Komisije, temveč v zadnjih letih tudi v drugih mednarodnih kontekstih (3). Ni mogoče dovolj močno poudariti vloge lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti pri spodbujanju zdravega razvoja družbe, kot tudi ne pomena ozemeljskih skupnosti za vzpostavljanje povezave med državljani in posameznimi upravnimi ravnmi;

10.

meni, da je treba v okviru proračunske ali sektorske podpore določiti zahteve za države partnerke, da se zagotovi, da sredstva za razvoj dejansko dosežejo ustrezne upravne ravni v zadostnem obsegu in da se tako za državljane v občinah zagotavlja potrebne storitve, po katerih je veliko povpraševanja. Sredstev in usposobljenega osebja ne sme zahtevati izključno osrednja raven, temveč jih je treba razdeliti na ustrezne podnacionalne ozemeljske skupnosti;

11.

poudarja, da so občine in regije glas državljanov in njihov glavni zastopnik. Lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti tako omogočajo močno udeležbo državljanov, ki je tudi konkretno zasidrana v vsakdanjem življenju. Poleg tega občine in regije zagotavljajo številne javne storitve. Pogosto usklajujejo sodelovanje in spodbujajo sodelovanje med osrednjimi družbenimi akterji, kot so nepridobitne organizacije, zasebni sektor, verske skupnosti in univerze;

12.

opozarja, da globalni razvojni cilji Združenih narodov, tako imenovani razvojni cilji tisočletja, niso velikega pomena samo za države članice in Združene narode, temveč seveda tudi za občine in regije. Lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti aktivno prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe in izvajanje ukrepov na lokalni in regionalni ravni je pogoj za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Vlogo subnacionalnih akterjev za lokalni in mednarodni razvoj je treba postaviti bolj v ospredje. Na Nizozemskem in Švedskem se na primer izvajajo projekti, ki ponazarjajo, kakšen je prispevek občin k zdravemu trajnostnemu družbenemu razvoju in ustreznemu povezovanju z razvojnimi cilji ZN ter kakšno odgovornost pri tem prevzemajo;

13.

podpira poziv iz poročila Evropskega parlamenta o prihodnosti razvojne politike EU, da leto 2015 postane "evropsko leto za razvoj" kot priprava na ustrezno nadaljnje ukrepanje v okviru razvojnih ciljev tisočletja;

14.

pozdravlja predlog Komisije o skupnem, sedemletnem načrtovanju programov, in meni, da je tako mogoče ustvariti boljše pogoje za obsežne družbene reforme. Pozdravlja tudi jasnejšo usmerjenost k rezultatom in strožje pogoje, predlagane v instrumentih. Komisija in predstavniki držav članic bi si morali prizadevati za to, da bi lahko lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti prispevale k proaktivnemu dialogu in tako zagotavljale pomembne impulze za načrtovanje ustreznih instrumentov v okviru programov;

15.

poudarja, da so reforme za decentralizacijo in krepitev demokracije zapleteni, obsežni in revolucionarni procesi, ki od financerjev in partnerjev v sodelovanju zahtevajo vztrajnost, predvidljivost in dolgoročno vizijo;

16.

opozarja, da je za to, da lokalni akterji prevzemajo odgovornost in da se spodbudi lokalna demokracija, najprej potrebno zaupanje v politični sistem in njegove predstavnike. Z decentralizirano strukturo nastajajo legitimnejše in učinkovitejše institucije; je najpomembnejše sredstvo za ustvarjanje tesnejše povezave med ravnmi upravljanja in državljani. Odprti procesi odločanja, ki se izvajajo ob upoštevanju načela subsidiarnosti, prispevajo k temu, da državljani demokratična načela vzamejo za svoja, kar je predpogoj za pluralistično in strpno družbo;

17.

meni, da lokalne in regionalne oblasti v Evropski uniji in v partnerskih državah lahko imajo – in morajo imeti – pomembno vlogo pri oblikovanju politik in strategij na njihovi ravni, prav tako pa lahko imajo – in morajo imeti – možnost, da prispevajo k dogajanju na nacionalni in mednarodni ravni. Tudi kot subjekti, ki zagotavljajo storitve, so lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti pristojne za upravljanje, usklajevanje in izvajanje dogovorjenih prednostnih nalog, na primer z ukrepi na področju zdravstva, izobraževanja in kulture;

18.

meni, da imajo lahko nacionalna združenja, ki zastopajo občine in regije, zaradi svoje usposobljenosti odločilno in podporno vlogo pri obsežnih družbenih reformah, zlasti pri decentralizaciji in krepitvi demokracije. Združenja občin in regij ali podobne ustanove lahko člane takih organizacij podpirajo tako, da razvijejo metode in instrumente, da se zavzemajo za svoje člane, zastopajo skupne interese ter usklajujejo ukrepe različnih financerjev za podporo na svojih področjih. Uporabiti bi bilo treba izkušnje teh združenj in na ta način okrepiti lokalno in regionalno demokracijo v okviru razvojnega sodelovanja; zato poziva EU, države članice ter podnacionalne ravni oblasti, naj podprejo vlogo nacionalnih združenj lokalnih in regionalnih oblasti v partnerskih državah;

19.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti na večini področij strokovno znanje, ki je odločilno za gospodarski, socialni in okoljsko trajnosten razvoj. Omeniti je treba njihove izkušnje s praktičnim delom in političnim upravljanjem, npr. na področjih, kot so javno zdravje, izobraževanje, ravnanje z odpadki, vodno gospodarstvo, lokalno podjetništvo in pogoji za vzpostavljanje malih in srednje velikih podjetij, promet in infrastruktura, okoljski in naravni viri, vključno s kmetijstvom, pa tudi na področjih, ki zahtevajo obsežnejšo odgovornost, npr. zagotavljanje resnične demokracije in spoštovanje človekovih pravic. Do tega strokovnega znanja je mogoče enostavno dostopati in ga izkoristiti, in sicer neposredno prek lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti ali prek njihovih nacionalnih, evropskih ali svetovnih združenj, pa tudi prek OR;

20.

ugotavlja, da je Evropska komisija leta 2008 pozvala k razvoju celostnega pristopa v zvezi z lokalnimi ozemeljskimi skupnostmi kot akterji v razvoju na globalni, evropski in nacionalni ravni ter predlagala tri orodja pod okriljem OR, glede na to, da ta lokalnim ozemeljskim skupnostim omogoča udejstvovanje na ravni EU; ponovno opozarja, da atlas decentraliziranega razvojnega sodelovanja za opredelitev dejavnosti in najboljše prakse, platforma za izmenjavo spletnih informacij, s katero se zagotavljajo ustrezne spretnosti in zmogljivosti glede na potrebe, ter konferenca o decentraliziranem sodelovanju za politični dialog že delujejo, k čemur so prispevali Evropska komisija in najpomembnejše mreže lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti na ravni EU in v partnerskih državah, kot je delovna skupina Platforma v okviru Sveta evropskih občin in regij (CEMR). Poziva lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti, njihova predstavniška združenja v EU in partnerskih državah, naj te instrumente še bolj izkoristijo ter tako omogočijo večjo usklajenost in izboljšajo učinkovitost pomoči;

21.

ugotavlja, da je Komisija na podlagi strukturiranega dialoga o razvojnem sodelovanju, ki so ga institucije EU od marca 2010 do maja 2011 vodile s predstavniki civilne družbe ter lokalnimi in regionalnimi ozemeljskimi skupnostmi, predlagala vzpostavitev stalnega foruma na visoki ravni za razvojna vprašanja, kar Odbor izrecno podpira in pričakuje, da bo še naprej imel institucionalno vlogo. Odbor meni, da bo uradni forum prispeval k institucionalizaciji dialoga in izboljšanju kakovosti vsebin ter omogočil sistematično razpravo o razvojnih vprašanjih z rednim posodabljanjem, strokovnimi mnenji in izmenjavo izkušenj. Odbor poleg tega odobrava napovedani sporočili o vlogi nevladnih organizacij in lokalnih oblasti pri razvojnem sodelovanju, ki bosta formalna podlaga za nadaljevanje in nadgradnjo sodelovanja s Komisijo. Pomen tega sodelovanja se je pokazal na konferencah o decentraliziranem sodelovanju, ki so organizirane dvakrat na leto, in v strukturiranem dialogu.

22.

ugotavlja, da bo tematski instrument za demokracijo in človekove pravice prejel skoraj 35 % več sredstev kot v sedanjem programskem obdobju, vendar še vedno predstavlja le neznaten del razvojne pomoči EU (približno 2 %). Odbor obžaluje, da za ta horizontalni instrument ne bo namenjenih več sredstev, saj ga je mogoče uporabiti na vseh geografskih področjih in v različnih razvojnih fazah ter je osredotočen na bistvena vprašanja, kot so spoštovanje temeljnih človekovih pravic ter podpora in utrjevanje demokratičnih reform;

23.

poudarja, da so demokracija in človekove pravice univerzalne vrednote EU in svetovne skupnosti. So pridobitev in moč, ki jih v številnih družbah varujejo lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti, delujoč pravosodni sistem, civilna družba, mediji in drugi akterji;

24.

meni, da je treba človekove pravice spodbujati in jih bolj uveljavljati na vseh družbenih ravneh. Zato je po mnenju Odbora upravičeno, da se v okviru tega instrumenta bolj poudarita lokalna in regionalna upravna raven v povezavi z razvojem institucij;

25.

meni, da upravna raven, ki je državljanom najbližja, lahko nacionalne odločitve krajevno izvaja tako, da so prilagojene lokalnim okoliščinam ali pogojem, oziroma jih upoštevajo, da bi se tako izognili morebitnim negativnim posledicam za pravice krajevnega prebivalstva, na primer potrebam na področjih jezika ali etnične identitete. Lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti so tudi najbolj zmožne organizirati in usklajevati aktivnosti ozaveščanja za krajevne skupine, na primer za mlade ali ženske, da se jih seznani z njihovimi človekovimi pravicami oziroma s tem, kako jih lahko uveljavljajo.

26.

želi skupaj z lokalnimi in regionalnimi ozemeljskimi skupnostmi, ki jih zastopa, seveda aktivno prispevati k uresničitvi predloga Komisije, da nadalje razvija dialog in sodelovanje s civilno družbo ter lokalnimi in regionalnimi ozemeljskimi skupnostmi, in sicer prek orodij, ki jih je razvil skupaj z Evropsko komisijo in najpomembnejšimi mrežami lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti na ravni EU in v partnerskih državah, pa tudi prek novega stalnega foruma na visoki ravni o razvoju;

27.

izraža zadovoljstvo, da lahko lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti tudi v prihodnje prejemajo finančna sredstva za razvojno sodelovanje, vendar poudarja, da bi bilo smiselno natančno razlikovati med civilno družbo ter lokalnimi in regionalnimi ozemeljskimi skupnostmi tako v zvezi s političnimi ukrepi kot tudi z instrumenti in dejanskim financiranjem;

28.

se izrecno zavzema za to, da se v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za civilno družbo in lokalne ozemeljske skupnosti (NSA-LA, non-state actors and local authorities) nameni več sredstev lokalnim in regionalnim ozemeljskim skupnostim. V sedanjem programskem obdobju so bila sredstva neenakomerno porazdeljena med organizacije civilne družbe ter lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti. Če bo lokalnim in regionalnim ozemeljskim skupnostim namenjenih 25 % sredstev (namesto sedanjih 15 %), bosta bolje izkoriščena njihova posvetovalna vloga in strokovno znanje;

29.

meni, da lokalne in regionalne oblasti lahko zagotavljajo dolgoročen demokratični razvoj. Na voljo jim je treba dati dovolj sredstev, da bodo imele enako izhodišče kot finančno močne nacionalne ali mednarodne nepridobitne organizacije. Lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti v partnerskih državah so nepogrešljive pri usklajevanju pobud in ukrepov različnih akterjev ter zagotavljanju njihove skladnosti z razvojno politiko, zasnovano in politično zasidrano na lokalni in regionalni ravni, vsaj toliko, kolikor so pobude in ukrepi usmerjeni v zagotavljanje javnih storitev;

30.

opozarja, da imajo lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti na področju razvojnih dejavnosti neprecenljivo strokovno znanje in izkušnje v zvezi z lokalnim in regionalnim vodenjem in upravljanjem, razvojem sistemov in platform za politični dialog, poglobljenim in razširjenim strankarsko-političnim delom ter zagotavljanjem pogojev za krepitev udeležbe državljanov in civilnega dialoga, ali z drugimi besedami, za razvoj trdne in trajnostne demokracije;

31.

ugotavlja, da imajo številne lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti v Evropski uniji dolgoletno demokratično tradicijo, v mnogih državah članicah pa je demokracija še mlada in krhka. Zato je treba različne izkušnje in vizije lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti Evropske unije vključiti v skupno razvojno sodelovanje EU s partnerskimi državami ter jih uporabiti za reformo in/ali razvoj javnih institucij v partnerskih državah; pri tem je treba posebno pozornost nameniti lokalni samoupravi kot ravni upravljanja, ki je državljanom najbližje, ter podpreti in okrepiti civilno družbo, ki tvori temelj vsake demokracije;

32.

poudarja, da je krepitev neposredno izvoljenih lokalnih in regionalnih politikov ter uslužbencev v partnerskih državah ključnega pomena za uspešno izvajanje reform decentralizacije in doseganje odgovornega vodenja države; ustrezno ukrepanje vlade bi moralo biti tako sredstvo kot tudi cilj delovanja EU na področju razvoja;

33.

meni, da sta spoznanje, da si je treba prizadevati za sistemske spremembe na vseh ravneh hkrati, ter volja do tega procesa pogoj za poglobljeno demokracijo in boljše storitve na lokalni ravni. Politična zaveza, sprostitev virov, delitev pristojnosti in decentralizacija zahtevajo soglasje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Pravni in finančni nacionalni sistem, ki zagotavlja obveznost polaganja računov na lokalni in regionalni ravni, ustvarja pogoje za izboljšave in potrebno prevzemanje odgovornosti lokalnih akterjev za oblikovanje lokalnega okolja.

34.

pozdravlja predlagani evropski sosedski instrument in meni, da je v predlogu v glavnem upoštevana potrebna reforma sedanjega instrumenta. Kljub temu želi predlagati nekaj sprememb za izboljšanje učinkovitosti in povečanje učinka sosedske pomoči;

35.

glede udejanjanja poglobljene in trajnostne demokracije, za katero si prizadeva EU, predlaga, da se doda specifično besedilo, s katerim bi se poudarile decentralizacija in lokalna demokracija ter krepitev zmogljivosti za zagotavljanje lokalnih in regionalnih javnih storitev;

36.

poziva Komisijo, naj v okviru tega instrumenta nameni sredstva za programe spodbujanja demokracije na lokalni in regionalni ravni ter programe decentralizacije. Treba je zagotoviti, da so morebitni prejemniki sredstev in partnerji v okviru sodelovanja resnično lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti;

37.

poziva Komisijo, naj pojasni, da čezmejno sodelovanje vključno s sodelovanjem med več državami ni omejeno na države, ki neposredno mejijo druga na drugo, temveč obsega vse države članice, regije in občine v EU, ne glede na njihovo geografsko lego. Pomembno je, da se izkušnje, znanje in dobra praksa izmenjavajo čezmejno, ne glede na prostorsko oddaljenost, zaradi česar je treba, kar zadeva najbolj oddaljene regije, odpraviti merilo upravičenosti do evropskega sosedskega instrumenta, povezanega z oddaljenostjo 150 km;

38.

opozarja, da so zahteve v zvezi s sofinanciranjem pri izvajanju projektov sosedske politike v številnih primerih ovira za udeležbo lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti. Delež sofinanciranja je v nekaterih državah v nasprotju z nacionalno zakonodajo, če ta ne predvideva udeležbe podnacionalnih organov pri razvojnem sodelovanju;

39.

poziva Komisijo, naj se v uredbi še bolj osredotoči na institucionalno partnersko sodelovanje in TAIEX (4) ter podrobneje preuči možnosti za njegovo nadaljnje spodbujanje. Dejstvo je, da ima le malo ministrstev, ki so pristojna za lokalno in regionalno upravo, interes ali zmožnosti predlagati tovrstno sodelovanje ali TAIEX;

40.

meni, da je zelo upoštevana in vse bolj cenjena vloga, ki se pripisuje lokalnim in regionalnim ozemeljskim skupnostim, civilni družbi in njenemu sodelovanju pri preoblikovanju enostrankarskih sistemov in diktatur v demokracije, pomembna in predstavlja dodano vrednost, ki bi morala imeti v sosedski politiki EU in upravljanju finančnih virov vse večji pomen;

41.

ugotavlja, da v okviru dejavnosti Odbora potekata intenzivna in konkretna razprava in sodelovanje npr. z vzhodnim partnerstvom (CORLEAP) in Sredozemljem (ARLEM). Pri tem se med drugim opozarja na cilj in namen strategij EU Evropa v svetu in Agenda za spremembe, in sicer tudi zunaj meja EU.

42.

se je v mnenjih ter v okviru delavnic, delovnih skupin, instrumenta za lokalno upravo (Local Administration Facility – LAF) in drugod zavzemal za nadaljnjo razširitev izvajanja predpristopnih sredstev ter v celoti pozdravlja pristop, da se instrument razvije v prilagodljivo in prilagojeno podporo, ki je močneje usmerjena v rezultate;

43.

ugotavlja, da želi EU z upravljanjem na več ravneh in partnerskim pristopom zagotoviti učinkovitejšo predpristopno pomoč, ki ima tudi večji učinek. Odbor to prizadevanje konkretno spodbuja npr. s parlamentarnimi konferencami (Assises) in pripravo atlasa decentraliziranega razvojnega sodelovanja. Skupaj s Komisijo je pristojen za instrument za lokalno upravo, v okviru katerega se organizirajo strokovne ekskurzije za politike in uradnike držav kandidatk ter potencialnih kandidatk;

44.

želi, da bi Komisija omogočala in spodbujala večjo izmenjavo izkušenj med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter ne bi dopustila, da bi pri tej izmenjavi prevladovala centralna raven držav članic in držav širitve;

45.

ugotavlja, da je dolgoletno sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi v državah širitve ter sosedskih državah postalo vse bolj profesionalno, in opozarja, kako pomembno je, da finančni instrumenti tudi v prihodnje spodbujajo ta razvoj in omogočajo njegovo krepitev;

46.

meni, da bi bilo treba zlasti v državah širitve in sosedskih državah s pomočjo ustreznih instrumentov in kazalnikov jasneje povezati dodeljevanje podpore in dejanske rezultate njene uporabe, pri čemer je treba posebej upoštevati decentralizacijo, upravljanje na več ravneh ter s tem sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti na ustreznih ravneh odločanja;

47.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na voljo specifična sredstva za razvoj in krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti v državah širitve ter da se bosta krepila znanje in usposobljenost. Namesto da se občine in regije dojemajo in obravnavajo kot pasivne prejemnice, jim je treba dodeliti vlogo proaktivnih akterjev, saj zelo dobro poznajo potrebe, pogoje in realistične cilje;

48.

meni, da s tem, ko lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti poskušajo aktivneje izpolniti potrebe po krepitvi zmogljivosti, ki jih med drugim prinaša tesnejše sodelovanje pri izvajanju instrumenta za predpristopno pomoč, dobijo priložnost, da s praktičnim delom nabirajo izkušnje še pred dejanskim članstvom v EU. Tako je na primer sredstva mogoče uporabiti za spodbujanje teh akterjev k snovanju projektov in jih pri tem podpirati. Z decentraliziranim upravljanjem sredstev za instrument za predpristopno pomoč ima dobre izkušnje več držav;

49.

opozarja, da je eden od problemov pri uporabi sredstev za instrument za predpristopno pomoč med drugim korupcija, in v zvezi s tem morajo dobiti podporo vse ravni: lokalna, regionalna in nacionalna. Stalen in strog nadzor in podpora "nadzornim instancam", kot so organizacije civilne družbe, pa tudi lokalne in regionalne ozemeljske skupnosti, so osrednjega pomena za pridobivanje potrebnih spoznanj in možnost, da se zahteva polaganje računov;

50.

meni, da je z boljšim vključevanjem sredstev za instrument za predpristopno pomoč v tekoče razvojno delo lokalne in regionalne ravni upravljanje na več ravneh postavljeno na trdne temelje in decentralizacija se krepi. Z vključevanjem lokalnih in regionalnih ozemeljskih skupnosti v oblikovanje programov in projektov, v postopek odločanja ter v nadzor in upravljanje je postavljena osnova za stalno razvojno delo, tudi brez zunanje podpore;

51.

opozarja, da v več državah Zahodnega Balkana potekajo daljnosežne družbene reforme, ki bi jih lahko precej utrdili in pospešili z večjo udeležbo lokalnih in regionalnih političnih ravni. V številnih primerih na lokalni in regionalni ravni primanjkuje upravnih, finančnih in človeških virov za upravljanje instrumenta za predpristopno pomoč. Viri in zmogljivosti so na osrednji ravni, zaradi česar se že sicer centralističen sistem še krepi, večje vključevanje manjšin ter lokalnih in regionalnih političnih akterjev pa zavira;

52.

ugotavlja, da reforme za decentralizacijo prepogosto zastajajo zaradi nizkih zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni, če je uvedena zgolj decentralizacija pristojnosti, ne pa tudi decentralizacija finančnih sredstev. EU lahko z upravljanjem instrumenta za predpristopno pomoč pospeši potrebne vzporedne procese, da bodo pristojnosti in sredstva medsebojno usklajeni.

53.

ugotavlja, da instrument partnerstva vključuje države, kot so Kitajska, Brazilija, Južna Afrika in Rusija. Njegov glavni namen je razvijanje in spodbujanje trgovine in stikov med temi državami in EU, pri čemer so v ospredju vidiki, kot so podnebje, okolje in trgovinska menjava;

54.

opozarja, da se območja revščine v nacionalnih statističnih pregledih o BND na prebivalca izgubljajo v nacionalnem povprečju. Prikrajšane regije v državah z dobrim gospodarskim razvojem ne morejo zaprositi za drugo pomoč kot v okviru partnerskega instrumenta. Zato Odbor predlaga, da se upoštevajo regionalne razlike, na primer porazdelitev dohodkov in raven revščine na posameznih območjih. Komisija mora z zadevnimi državami voditi dialog o pomenu vseobsegajočega in splošnega razvoja ter tako zahtevati storitve za spodbujanje regionalne kohezije, da bi lahko zadevna država uporabila finančno podporo EU;

55.

opozarja, da naj bi ta instrument uporabljali tudi za oblikovanje sistemov socialne varnosti, splošno reformo sektorja socialne blaginje, zagotavljanje sredstev za krepitev javnih ustanov na lokalni in regionalni ravni ter za spodbujanje partnerstev in demokratičnega razvoja v teh državah