52006PC0084

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.07.2006

KOM(2006) 84 končno

2006/0022 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Komisija si s predlogom za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001[1], ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 851/2005[2], prizadeva doseči naslednje cilje:

– v okviru občasnega pregleda Uredbe (ES) št. 539/2001 zagotoviti, da je sedanja sestava njenih prilog – ki vsebujeta seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume (Priloga I), in seznam držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Priloga II) – v skladu z merili iz uvodne izjave 5 Uredbe, zlasti kar zadeva merili ilegalnih imigracij in javnega reda, ter v tem okviru prestaviti tretje države iz ene priloge k Uredbi v drugo;

– dopolniti Prilogi k Uredbi na način, da v celoti uresničujeta cilj iz člena 62(2)(b)(i) Pogodbe, namreč da mora Uredba izčrpno določiti, ali mora državljan tretje države imeti vizum ali je te obveznosti oproščen;

– izboljšati režim, ki se uporablja za begunce in osebe brez državljanstva, na način, da so lahko te osebe še naprej upravičene do možnosti izvzetja iz vizumske obveznosti, če prebivajo v eni od tretjih držav iz Priloge II, kadar pa prebivajo v državi članici, se zanje uporablja izvzetje iz vizumske obveznosti po samem zakonu;

– dodati nov primer izvzetja iz vizumske obveznosti za imetnike dovoljenj za obmejni promet;

– predvideti možnost izvzetja iz vizumske obveznosti za pripadnike oboroženih sil, ki se premikajo v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe in Partnerstva za mir;

– pojasniti skupine potnih listov, ki niso navadni potni listi.

Ugotovljeni primeri nevzajemnosti na področju vizumov niso predmet tega predloga za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001. Ti primeri se obravnavajo v okviru mehanizma vzajemnosti, kakor je bil spremenjen z Uredbo (ES) št. 851/2005.

1. Pregled Prilog k Uredbi

1.1. Prestavljanje tretjih držav iz ene priloge v drugo

Evropski svet v Sevilji je prvič poudaril nujnost pregledovanja Prilog k Uredbi (ES) št. 539/2001. Na podlagi prvega pregleda je bila sprejeta Uredba (ES) št. 453/2003[3], ki je prestavila Ekvador iz Priloge II v Prilogo I. Zaradi novega občasnega pregleda je Komisija zbrala podatke zlasti neposredno od držav članic, da bi preverila, ali je sedanja sestava Prilog k Uredbi št. 539/2001 še vedno v skladu z merili iz Uredbe. Podatki, ki so jih v odgovorih na zahtevo posredovale države članice, so bili preverjeni z drugimi podatki in statistikami, posredovanimi v okviru CIREFI (Center za informacije, razprave in izmenjave podatkov o prečkanju meja). Z analizo teh različnih podatkov je Komisija ugotovila naslednje:

Prvič, zbrani podatki so pokazali močan in vztrajen migracijski pritisk iz Bolivije. Ta napetost se izraža zlasti s povečanim številom primerov vračanja na zunanjih mejah in izgona v več državah članicah. Prav tako se ne sme zanemariti razsežnost javnega reda, saj število pridržanj in obsodb Bolivijcev za dejanja, povezana s kriminaliteto in ilegalnimi imigracijami, prav tako narašča. K temu je treba prišteti dejstvo, da državljani Latinske Amerike, ki morajo imeti vizum, poskušajo obiti to obveznost tako, da si na goljufiv način priskrbijo bolivijske potne liste. Zaradi vseh teh razlogov Komisija ocenjuje, da je glede na merila iz uvodne izjave 5 Uredbe št. 539/2001 predlog, da se Bolivija prestavi iz Priloge II v Prilogo I, utemeljen.

Drugič, Komisija je ugotovila, da vizumska obveznost za državljane nekaterih tretjih držav ni podprta s statistikami ali drugimi podatki, ki bi potrjevali, da zadevne države pomenijo tveganje glede na merila iz uvodne izjave 5 Uredbe (ES) št. 539/2001 in zlasti glede na ilegalne imigracije in javni red. Ohranjanje vizumske obveznosti se prav tako ne zdi utemeljeno z vidika regionalne povezanosti ali mednarodnih odnosov Unije. Drugače se Komisija ni omejila na opažanja iz držav, ki uporabljajo Uredbo (ES) št. 539/2001. Oprla se je tudi na vizumsko politiko Irske, Združenega kraljestva in Švice ter je od teh držav pridobila koristne informacije o merilih ilegalnih imigracij in javnega reda. Zato se predlaga, da se iz Priloge I v Prilogo II prestavijo Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Mauritius, Saint Kitts in Nevis ter Sejšeli. Med drugim bo ta sprememba omogočila odpravo trenutnih praktičnih težav v teh državah, saj tam ni nobenega konzulata države članice (takšen je primer v štirih od teh držav) ali pa je prisoten konzulat ene same države članice (položaj v drugih dveh državah). Predvideno je, da bo izvajanje izvzetja iz vizumske obveznosti glede državljanov teh držav nastopilo vzporedno in hkrati z začetkom veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti z zadevnimi tretjimi državami, ki bo zagotovil spoštovanje vzajemnosti in pravico izvzetja iz vizumske obveznosti za državljane vseh držav članic.

1.2. Določitev vizumskega režima, ki se uporablja za nekatere posebne skupine državljanov tretjih držav

Tretjič, Komisija je želela odpraviti položaj v nasprotju s členom 62(2)(b)(i) PES in Uredbo (ES) št. 539/2001, ki je bila sprejeta na podlagi te določbe. Ni dvoma, da morata biti zadevna seznama tretjih držav izčrpna in zajemati vse državljane tretjih držav. Ta razlaga izhaja iz samega besedila člena in je, če bi bilo to potrebno, potrjena z zgodovinskim razvojem skupne vizumske politike, ki se je začela z določitvijo enega seznama tretjih držav, katerih državljani so morali imeti vizum. Vendar je treba ugotoviti, da nekatere skupine oseb, ki niso državljani Unije, niso zajete niti v Prilogi I niti v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 539/2001. Gre za British Nationals (Overseas) (britanski državljani britanske narodnosti (čezmorski)) ter za osebe, ki so „Britanci“ z različno ravnijo državljanstva, vendar se ne štejejo za državljane Združenega kraljestva v smislu prava Skupnosti[4]. Države članice, ki se srečujejo s to „vrzeljo“ Uredbe (ES) št. 539/2001, so sprejele različne rešitve, od katerih so jim nekatere naložile vizumsko obveznost, druge pa so jih od nje izvzele. Informativno sporočilo Komisije o Uredbi (ES) št. 539/2001[5] kaže to praktično stanje, ki je v nasprotju s popolno uskladitvijo, ki jo nalaga pravo Skupnosti.

Da bi odpravila ta nezadovoljiv položaj, Komisija predlaga razvrstitev teh skupin oseb v Prilogo I ali Prilogo II, da bi bila ta seznama dejansko izčrpna. Za izbiro enega ali drugega seznama je Komisija upoštevala merila iz uvodne izjave 5 Uredbe (ES) št. 539/2001.

Komisija predlaga uvrstitev British Nationals (Overseas) v Prilogo II. Te osebe, ki imajo navezno okoliščino z ozemljem Hongkonga, so v veliki večini imetniki tudi potnega lista Posebne administrativne regije Hongkong in zato izvzete iz vizumske obveznosti s strani držav članic. Glede British Nationals (Overseas) noben podatek ne dovoljuje mišljenja, da predstavljajo migracijsko tveganje ali tveganje z vidika javnega reda, kot so države članice že večkrat ugotovile med razpravami v delovnih skupinah Sveta. British Nationals (Overseas) se lahko vrnejo v Hongkong. Potni list, ki jim ga izdajo samo britanske službe, ima dobre varnostne značilnosti. Zaradi teh razlogov se za te osebe zdi izvzetje iz vizumske obveznosti (ki ga je brez do zdaj znanih težav že uporabilo devet držav članic) popolnoma upravičeno. Cilj člena 5(2) predloga je na podlagi tega dodati British Nationals (Overseas) v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 539/2001. Vseeno je treba dodati posebno rubriko, saj nimajo narodnosti ene od tretjih držav in se prav tako z vidika potnega dokumenta, katerega imetniki so, ne morejo šteti za državljane teritorialne enote Hongkong.

Komisija obratno predlaga, da se v Prilogo I uvrstijo British Overseas Territories Citizens (BOTC) (britanski državljani čezmorskih ozemelj), British Overseas Citizens (BOC) (britanski čezmorski državljani), British Subjects (britanske osebe) in British Protected Persons (BPP) (britanske zaščitene osebe). Pravila o britanskem državljanstvu so bila znatno spremenjena z British Territories Act 2002 (Zakon o britanskih ozemljih iz leta 2002), ki je zlasti omogočil veliki večini BOTC, da postanejo britanski državljani in tako državljani Unije. Glede BOTC, ki niso postali britanski državljani, ter BOC, British Subjects in BPP se zdi, da imajo te skupine oseb navezno okoliščino z Združenim kraljestvom, ki se lahko šteje kot omejena v smislu, da v Združenem kraljestvu nimajo pravice do stalne naselitve (right of abode) in so podvrženi nadzoru imigracije. Drugače visi nad njihovo morebitno povezavo z drugo državo in nad natančno naravo te povezave velika negotovost. Zaradi teh različnih razlogov Komisija ocenjuje, da je treba za te skupine oseb uvesti vizumsko obveznost, saj predstavljajo tveganje ilegalnih imigracij[6]. Člen 5(1) jih vključuje v Prilogo I. Vendar je treba dodati posebno rubriko, saj nimajo narodnosti ene od tretjih držav.

2. Režim, ki se uporablja za imetnike potnih listov, ki niso navadni potni listi

Člen 4(1) Uredbe pušča državam članicam možnost, da iz vizumske obveznosti izvzamejo „imetnike diplomatskih potnih listov, službenih potnih listov in drugih uradnih potnih listov“, medtem ko se Priloga 2 Skupnih konzularnih navodil[7] (SKN) sklicuje na „imetnike diplomatskih ali službenih potnih listov“. Priročnik o potnih listinah, v katere se lahko vpiše vizum[8], se sklicuje na tri skupine, in sicer na diplomatske, službene in posebne potne liste. Različnost uporabljenih razvrstitev v različnih instrumentih je vir nejasnosti in lahko privede do težav v praksi pri uporabi določenega režima (vizumska obveznost ali izvzetje) za tako ali drugačno vrsto potnega lista. Komisija za odpravo teh nevšečnosti in za razjasnitev vprašanja predlaga uzakonitev natančnejšega razlikovanja treh skupin potnih listov („diplomatski potni listi, službeni/uradni potni listi in posebni potni listi“). To je cilj člena 1(2) predloga. To razlikovanje mora biti seveda prav tako uporabljeno v Prilogi 2 SKN in v Priročniku o potnih listinah. V ta namen bo treba pripraviti predloge odločb.

Prav tako namerava Komisija pojasniti režim, ki se uporablja za to skupino imetnikov specifičnih potnih listov. Na podlagi sedanjega besedila člena 4(1)(a) se lahko predpostavlja, da so države članice pri določitvi izjem od vizumske obveznosti proste. Vendar temu ni tako, kakor izhaja iz kombiniranih določb členov 1(1) in 2(1) Uredbe (ES) št. 789/2001 z dne 24. aprila 2001[9], s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume. Posledično člen 1(2) tega predloga členu 4(1)(a) dodaja sklic na postopke iz Uredbe (ES) št. 789/2001.

3. Preoblikovanje določenih možnosti za države članice za določitev izjem od vizumske obveznosti v usklajenih primerih izvzetja iz vizumske obveznosti

Trenutno Uredba (ES) št. 539/2001 v členih 3 in 4 določa več možnosti za odločitev držav članic o izjemah od vizumske obveznosti. Z vidika meril iz uvodne izjave 5 ter zlasti ilegalnih imigracij in javnega reda se zdi utemeljeno, da se spodbudi usklajevanje z določitvijo izvzetja iz vizumske obveznosti po samem zakonu za dve skupini oseb, ki prebivajo v eni od držav članic.

3.1. Begunci s priznanim statusom in osebe brez državljanstva

Člen 3 Uredbe (ES) št. 539/2001 določa, da za begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva „lahko velja izvzetje iz vizumske obveznosti, če je tretja država, v kateri prebivajo in ki jim je izdala potne dokumente, ena od tretjih držav, ki so navedene v Prilogi II“. Širitev Evropske unije z desetimi novimi državami članicami 1. maja 2004 je imela paradoksalen učinek zmanjšanja področja uporabe možnosti izvzetja iz vizumske obveznosti, saj Uredba med drugim ne določa izvzetja iz vizumske obveznosti za begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva s prebivališčem v državi članici, ki schengenskega pravnega reda še ne izvaja v celoti[10].

Namen Komisije je odpraviti ta nezadovoljiv položaj, in sicer še toliko bolj, ker je v zvezi s tem prejela izrecno zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta v okviru pogajanj o osnutku Uredbe o vzpostaviti kodeksa Skupnosti o predpisih, ki urejajo gibanje oseb preko meja (kodeks schengenskih meja)[11]. Ob upoštevanju meril ilegalnih imigracij in javnega reda je Komisija mnenja, da se lahko naredi več od enostavne možnosti izvzetja. Zato predlaga, da se v člen 1 Uredbe (ES) št. 539/2001 doda izvzetje iz vizumske obveznosti po samem zakonu za begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva, ki prebivajo v eni od držav članic. To izvzetje bo omogočilo na primer rešitev položaja „latvijskih nedržavljanov“, za katere enakovrednost med dovoljenjem za prebivanje in vizumom še ne velja, saj Svet še ni sprejel ad hoc odločitve o uporabi schengenskih pravil v celoti glede novih držav članic. Ob tem pa člen 1(2) tega predloga ohranja možnost izvzetja iz vizumske obveznosti za begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva, ki prebivajo v eni od tretjih držav iz Priloge II, in sicer to možnost uvaja v člen 4(2) Uredbe.

3.2. Šolarji, ki potujejo v okviru šolskih ekskurzij

Člen 4(2) Uredbe (ES) št. 539/2001 določa možnost izvzetja iz vizumske obveznosti za šolarje, ki potujejo v okviru šolske ekskurzije in prebivajo v eni od tretjih držav iz Priloge II. Enako kot za begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva tudi za šolarje, ki prebivajo v eni od držav članic, ki schengenskega pravnega reda še ne izvaja v celoti, ne velja izvzetje iz vizumske obveznosti. V skrbi, da bi v čim večji meri odpravila upravne ovire pri organizaciji šolskih ekskurzij v Evropi, Komisija predlaga, da se v členu 1 Uredbe (ES) št. 539/2001 doda izvzetje iz vizumske obveznosti po samem zakonu za šolarje, ki prebivajo v eni od držav članic in potujejo v okviru organiziranih šolskih ekskurzij. Ob tem pa člen 1(2) tega predloga ohranja v členu 4(2) Uredbe možnost izvzetja iz vizumske obveznosti za šolarje, ki prebivajo v eni od tretjih držav iz Priloge II.

4. Dodatek novega izvzetja iz vizumske obveznosti za osebe, ki se gibljejo v okviru obmejnega prometa

Komisija je 22. februarja 2005 predstavila predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic ter spremembi Schengenske konvencije in Skupnih konzularnih navodil[12]. Po razpravah v Svetu o tem predlogu se je pojavila potreba, da se predvidi izdaja posebnega dovoljenja za obmejne prebivalce, ki bo imetniku, državljanu ene od tretjih držav, ki mora na podlagi Uredbe (ES) št. 539/2001 imeti vizum, omogočil, da se v obmejnem območju giblje brez vizuma. Komisija je pripravljena uporabiti ta pristop glede na to, da ne vpliva na glavni cilj Uredbe, namreč olajšanje prehoda meje za dobroverne obmejne prebivalce. Iz razlogov, ki se nanašajo na pravno podlago, takšnega izvzetja iz vizumske obveznosti ni mogoče zapisati v Uredbi o obmejnem prometu, ampak ga je treba dodati v člen 1(2) Uredbe (ES) št. 539/2001, ki v sedanjem besedilu ne določa takšnega primera. To je cilj člena 1(1) tega predloga.

Uredba o obmejnem prometu, o kateri še potekajo razprave, bo sprejeta v postopku soodločanja. Če bi Svet in Evropski parlament navsezadnje sprejela režim, ki ne bi vseboval kombinacije izvzetja iz vizumske obveznosti in gibanja v obmejnem območju s posebnim dovoljenjem za obmejni promet, bi Komisija morala spremeniti svoj predlog.

5. Dodatek možnosti izjeme od vizumske obveznosti za pripadnike oboroženih sil, ki izvajajo misije v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe in Partnerstva za mir

Možnost za države članice, da določijo izjemo od vizumske obveznosti, ki je določena v členu 4(1)(d) Uredbe (ES) št. 539/2001, je omejena na uslužbence mednarodnih organizacij. Zdi se, da so se države članice, ki uporabljajo Uredbo (ES) št. 539/2001 (z izjemo Avstrije, Finske, Švedske, Cipra in Malte) zavezale k obveznostim v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) glede premikov pripadnikov oboroženih sil. Sporazum, ki so ga pogodbenice Severnoatlantske pogodbe sklenile v Londonu 19. junija 1951 o statusu njihovih sil, v členu III določa, da za pripadnike oboroženih sil „ne veljajo predpisi o potnih listih in vizumih“. Vendar člen III določa tudi, da je treba na zahtevo pokazati osebno izkaznico in ukaz za premik posameznika ali skupine. Področje uporabe tega izvzetja iz vizumske obveznosti je bilo razširjeno s Sporazumom med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe in drugimi državami, ki sodelujejo v Partnerstvu za mir, o statusu njihovih sil, ki je bil sklenjen v Bruslju 19. junija 1995. Ta sporazum tako v členu I določa, da se razen izrecno določenih izjem določbe Sporazuma iz leta 1951 na splošno enako uporabljajo v okviru Sporazuma iz leta 1995. Sporazum iz leta 1995 ne določa izjeme za zgoraj omenjeni člen III Sporazuma iz leta 1951.

Iz določb sporazumov iz let 1951 in 1995 sledi, da se lahko pripadniki oboroženih sil pogodbenic teh sporazumov premikajo, ne da bi zanje veljali predpisi o potnih listih in vizumih. To izvzetje iz vizumske obveznosti, ki ga morajo spoštovati države članice, podpisnice zgoraj omenjenih sporazumov, se ne kaže v Uredbi (ES) št. 539/2001, čeprav je lahko v korist pripadnikov oboroženih sil, državljanov tretjih držav iz Priloge I k Uredbi. Zato je treba iz razlogov transparentnosti in pravne varnosti dopolniti Uredbo (ES) št. 539/2001 z dodatkom sklica na izvzetje iz vizumske obveznosti na podlagi sporazumov v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe in Partnerstva za mir. To je cilj predlaganega dodatka v členu 4(2) Uredbe.

2006/0022 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2)(b)(i) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[13],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[14],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sestava seznamov tretjih držav iz Prilog I in II k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve[15] mora biti in ostati v skladu z merili, naštetimi v uvodni izjavi 5 Uredbe (ES) št. 539/2001. Prestavljanje tretjih držav iz ene priloge v drugo se zdi nujno, zlasti v zvezi z ilegalnimi imigracijami in javnim redom.

(2) Bolivijo je treba prestaviti v Prilogo I. Datum veljavnosti vizumske obveznosti za bolivijske državljane mora državam članicam omogočiti pravočasno odpoved dvostranskih sporazumov z Bolivijo ter sprejetje vseh potrebnih upravnih in organizacijskih določb za uvedbo zadevne vizumske obveznosti.

(3) Antigvo in Barbudo, Bahame, Barbados, Mauritius, Saint Kitts in Nevis ter Sejšele je treba prestaviti v Prilogo II.Izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane teh držav ne sme začeti veljati pred sklenitvijo dvostranskega sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti med Evropsko skupnostjo in zadevno državo.

(4) Prilogi k Uredbi (ES) št. 539/2001 morata biti izčrpni. Da bi to zagotovili, je treba v vsako dodati rubriko, ki bo omogočila določitev vizumskega režima, ki ga morajo uporabljati države članice za skupine oseb, za katere so do sedaj nekatere države članice predpisovale vizumsko obveznost, druge pa so jih izvzele iz te obveznosti. Primerno je, da se v Prilogo I k Uredbi dodajo različne skupine britanskih državljanov, ki niso državljani Združenega kraljestva v smislu prava Skupnosti, v Prilogo II pa naj se dodajo državljani British Nationals (Overseas).

(5) Države članice lahko predvidijo izjeme od vizumske obveznosti za imetnike nekaterih potnih listov, ki niso navadni potni listi. Pojasniti je treba poimenovanje teh posebnih potnih listov. Poleg tega se je v Uredbi (ES) št. 539/2001 treba sklicevati na postopke, ki se uporabijo v primeru uzakonitve teh izjem.

(6) Države članice imajo možnost, da izvzamejo iz vizumske obveznosti begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva, ki prebivajo v eni od tretjih držav iz Priloge II, ter šolarje, ki prebivajo v eni od teh držav in potujejo v okviru šolske ekskurzije. Za ti dve skupini oseb je treba uvesti izvzetje iz vizumske obveznosti po samem zakonu, če prebivajo v eni od držav članic.

(7) Potek razprav o uvedbi režima obmejnega prometa nalaga določitev novega izvzetja iz vizumske obveznosti za imetnike dovoljenj za obmejni promet.

(8) Režim možnosti izjem od vizumske obveznosti mora v celoti izražati dejanske prakse. Nekatere države članice izvzemajo iz vizumske obveznosti državljane tretjih držav iz Priloge I, ki so pripadniki oboroženih sil in se premikajo v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe ali Partnerstva za mir. Ta izvzetja, ki temeljijo na mednarodnih obveznostih zunaj prava Skupnosti, morajo biti vseeno navedena v Uredbi (ES) št. 539/2001 iz razlogov pravne varnosti.

(9) Zaradi več zaporednih sprememb Uredbe (ES) št. 539/2001 je treba s preoblikovanjem, ki ga bo treba še izvesti, izboljšati njeno strukturo in razumljivost.

(10) Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[16], ki sodi na področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma[17].

(11) Združenega kraljestva in Irske Uredba (ES) št. 539/2001 ne zavezuje. Tako ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zato zanju ni zavezujoča niti se v njiju ne uporablja.

(12) Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[18], ki sodi na področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES, v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti[19] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni:

1. Člen 1 se spremeni:

2. V odstavku 1 se doda pododstavek:

„Ne da bi to posegalo v obveznosti po Evropskem sporazumu o odpravi vizumov za begunce, podpisanem 20. aprila 1959 v Strasbourgu, morajo imeti begunci s priznanim statusom in osebe brez državljanstva ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum, če je tretja država, v kateri prebivajo in ki jim je izdala njihove potne dokumente, uvrščena na seznam v Prilogi I.“

3. V odstavku 2 se doda pododstavek:

„Med drugim so iz vizumske obveznosti izvzeti:

- državljani ene od tretjih držav iz seznama v Prilogi I, ki so imetniki dovoljenja za obmejni promet, ki so ga izdale države članice z uporabo Uredbe št. .....;

- šolarji, ki imajo državljanstvo ene od tretjih držav iz Priloge I in prebivajo v eni od držav članic ter potujejo v okviru šolske ekskurzije kot člani skupine šolarjev, ki jih spremlja učitelj te šole;

- begunci s priznanim statusom in osebe brez državljanstva, ki prebivajo v eni od držav članic in so imetniki potnih dokumentov, ki jih je izdala ta država članica.“

- Člen 4 se spremeni:

- V odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim besedilom:

„a) imetnike diplomatskih potnih listov, službenih/uradnih potnih listov ali posebnih potnih listov, v skladu s postopkom iz člena 1(1) ali postopkom iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 789/2001;“.

4. Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„2. Država članica lahko iz vizumske obveznosti izvzame:

a) šolarje, ki imajo državljanstvo ene od tretjih držav iz Priloge I in prebivajo v eni od tretjih držav s seznama v Prilogi II ter potujejo v okviru šolske ekskurzije kot člani skupine šolarjev, ki jih spremlja učitelj te šole;

b) begunce s priznanim statusom in osebe brez državljanstva, če je tretja država, v kateri prebivajo in ki jim je izdala njihove potne dokumente, ena od tretjih držav iz Priloge II;

c) pripadnike oboroženih sil, ki se premikajo v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe ali Partnerstva za mir in so imetniki osebnih dokumentov in ukazov za premik, določenih v Sporazumu med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil z dne 19. junija 1951.“

5. Priloga I se spremeni:

6. Vstavi se navedba Bolivije.

7. Črtajo se navedbe Antigve in Barbude, Bahamov, Barbadosa, Mauritiusa, Saint Kitts in Nevisa ter Sejšelov.

8. Doda se točka 3:

„3) BRITANSKI DRŽAVLJANI, KI NISO DRŽAVLJANI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA V SMISLU PRAVA SKUPNOSTI:

British Overseas Territories Citizens

British Overseas Citizens

British Subjects

British Protected Persons“

9. Priloga II se spremeni:

10. Črta se navedba Bolivije.

11. Vstavijo se naslednje navedbe:

Antigva in Barbuda

Bahami

Barbados

Mauritius

Saint Kitts in Nevis

Sejšeli

12. Doda se točka 3:

„3. BRITANSKI DRŽAVLJANI, KI NISO DRŽAVLJANI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA V SMISLU PRAVA SKUPNOSTI:

British Nationals (Overseas)“.

Člen 2

Države članice začnejo izvajati vizumsko obveznost za bolivijske državljane od …

Države članice začnejo izvajati izvzetje iz vizumske obveznosti za državljane Antigve in Barbude, Bahamov, Barbadosa, Mauritiusa, Saint Kitts in Nevisa ter Sejšelov od dneva začetka veljavnosti sporazuma o izvzetju iz vizumske obveznosti, ki ga z zadevno tretjo državo sklene Evropska skupnost.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 81, 21.3.2001, str. 2.

[2] UL L 141, 4.6.2005, str. 3.

[3] UL L 69, 13.3.2003, str. 10.

[4] Glej izjavo Združenega kraljestva, zadnjič podano leta 1983 (UL C 23, 28.1.1983, str. 1).

[5] UL C 68, 21.3.2003, str. 11.

[6] Iz zgoraj omenjenega sporočila Komisije iz leta 2003 izhaja, da večina držav članic za BOTC določa vizumsko obveznost.

[7] Zadnja izdaja: dokument 12357/05, VISA 230 COMIX 586, z dne 27.9.2005.

[8] Zadnja izdaja: dokument 11599/05, VISA 200 COMIX 527, z dne 29.7.2005.

[9] UL L 116, 24.6.2001, str. 2

[10] V okviru Tehničnih prilagoditev Akta o pristopu je bilo logično odločeno, da se črta navedba novih držav članic v Prilogi II k Uredbi št. 539/2001.

[11] Izjava o imetnikih potnih listov za tujce in potnih listov nedržavljanov: „Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj predloži spremembe v okviru revizije Uredbe (ES) št. 539/2001, da bi se iz vizumske obveznosti izvzeli imetniki potnih listov za tujce in potnih listov nedržavljanov, ki prebivajo v državi članici“.

[12] COM(2005) 56 konč.

[13] UL C […], […], str. […].

[14] UL C […], […], str. […].

[15] UL L .. ..

[16] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[17] UL L 368, 15.12.2004, str. 26.

[18] Dokument Sveta 13054/04, na voljo na http://register.consilium.eu.int

[19] UL L 370, 17.12.2004, str. 78.