EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32024R0982

Uredba (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o avtomatiziranem iskanju in izmenjavi podatkov za policijsko sodelovanje ter spremembi sklepov Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ ter uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba Prüm II)

PE/75/2023/REV/1

UL L, 2024/982, 5.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/982/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/982/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2024/982

5.4.2024

UREDBA (EU) 2024/982 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. marca 2024

o avtomatiziranem iskanju in izmenjavi podatkov za policijsko sodelovanje ter spremembi sklepov Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ ter uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba Prüm II)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16(2), člena 87(2), točka (a), in člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija si je zastavila cilj, da za svoje državljane vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Ta cilj je treba med drugim doseči z ustreznimi ukrepi za preprečevanje kriminala in drugih groženj javni varnosti ter boj proti njim, vključno z organiziranim kriminalom in terorizmom, v skladu s sporočilom Komisije z dne 24. julija 2020 o strategiji EU za varnostno unijo. Za ta cilj si morajo organi kazenskega pregona učinkovito in pravočasno izmenjevati podatke, da bi uspešno preprečevali, odkrivali in preiskovali kazniva dejanja.

(2)

Cilj te uredbe je izboljšati, racionalizirati in olajšati izmenjavo informacij o kaznivih dejanjih in podatkov iz registrov vozil med pristojnimi organi držav članic ter med državami članicami in Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (3), za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ob polnem upoštevanju temeljnih pravic in pravil o varstvu podatkov.

(3)

Sklepa Sveta 2008/615/PNZ (4) in 2008/616/PNZ (5), ki določata pravila za izmenjavo informacij med organi, pristojnimi za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj, in sicer z avtomatiziranim prenosom profilov DNK, daktiloskopskih podatkov in določenih podatkov iz registrov vozil, sta se izkazala za pomembna pri boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, s čimer sta zaščitila notranjo varnost Unije in varnost njenih državljanov.

(4)

Ta uredba na podlagi obstoječih postopkov za avtomatizirano iskanje podatkov določa pogoje in postopke za avtomatizirano iskanje in izmenjavo profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, določenih podatkov iz registrov vozil, podob obraza in policijskih evidenc. To ne bi smelo posegati v obdelavo tovrstnih podatkov v schengenskem informacijskem sistemu (SIS), v izmenjavo dopolnilnih informacij, povezanih s tovrstnimi podatki, prek uradov SIRENE na podlagi Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ali v pravice posameznikov, katerih podatki se v njem obdelujejo.

(5)

Ta uredba vzpostavlja okvir za izmenjavo informacij med organi, pristojnimi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: okvir Prüm II). V skladu s členom 87(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) zajema vse pristojne organe držav članic, vključno s policijo, carino in drugimi specializiranimi službami preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. Zato bi bilo treba v okviru te uredbe za vsak organ, ki je odgovoren za upravljanje nacionalne podatkovne zbirke, ki jo zajema ta uredba, ali ki izda sodno odobritev za posredovanje kakršnih koli podatkov, šteti, da spada na področje uporabe te uredbe, če se informacije izmenjajo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

(6)

Nobena obdelava ali izmenjava osebnih podatkov za namene te uredbe ne bi smela povzročiti diskriminacije oseb na kakršni koli podlagi. V celoti bi morala spoštovati človekovo dostojanstvo in integriteto ter druge temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov, v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(7)

Vsaka obdelava ali izmenjava osebnih podatkov bi morala biti v skladu z določbami o varstvu podatkov iz poglavja 6 te uredbe ter, kadar je ustrezno, z Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ali Uredbo (EU) 2018/1725 (8), (EU) 2016/794 ali (EU) 2016/679 (9) Evropskega parlamenta in Sveta. Direktiva (EU) 2016/680 se uporablja za okvir Prüm II v zvezi z iskanjem pogrešanih oseb in identifikacijo neidentificiranih človeških ostankov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Uredba (EU) 2016/679 se uporablja za okvir Prüm II v zvezi z iskanjem pogrešanih oseb in identifikacijo neidentificiranih človeških ostankov za druge namene.

(8)

S tem ko ta uredba zagotavlja avtomatizirano iskanje profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, določenih podatkov iz registrov vozil, podob obraza in policijskih evidenc, je njen namen tudi omogočiti iskanje pogrešanih oseb in identifikacijo neidentificiranih človeških ostankov. Pri teh avtomatiziranih iskanjih bi bilo treba upoštevati pravila in postopke iz te uredbe. Ta avtomatizirana iskanja ne posegajo v vnos razpisov ukrepov v sistem SIS za pogrešane osebe in v izmenjavo dopolnilnih informacij o takih razpisih ukrepov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1862.

(9)

Kadar želijo države članice uporabiti okvir Prüm II za iskanje pogrešanih oseb in identifikacijo človeških ostankov, bi morale sprejeti nacionalne zakonodajne ukrepe, s katerimi bi določile nacionalne organe, pristojne za ta namen, ter določile posebne postopke, pogoje in merila za ta namen. Za iskanje pogrešanih oseb zunaj področja preiskav kaznivih dejanj bi bilo treba v nacionalnih zakonodajnih ukrepih jasno določiti humanitarne razloge, zaradi katerih se lahko izvede iskanje pogrešanih oseb. Taka iskanja bi morala upoštevati načelo sorazmernosti. Humanitarni razlogi bi morali vključevati naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ter druge enako utemeljene razloge, kot je sum na samomor.

(10)

Ta uredba določa pogoje in postopke za avtomatizirano iskanje profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, določenih podatkov iz registrov vozil, podob obraza in policijskih evidenc ter pravila v zvezi z izmenjavo osnovnih podatkov po potrjenem ujemanju biometričnih podatkov. Ne uporablja se za izmenjavo dodatnih informacij, ki presega to, kar je določeno v tej uredbi, pri čemer tako izmenjavo ureja Direktiva (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(11)

Direktiva (EU) 2023/977 zagotavlja skladen pravni okvir Unije, da se pristojnim organom države članice zagotovi enakovreden dostop do informacij, ki jih hranijo druge države članice, ko take informacije potrebujejo za boj proti kriminalu in terorizmu. Za boljšo izmenjavo informacij navedena direktiva formalizira in pojasnjuje pravila in postopke za izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic, zlasti za namene preiskav, vključno z vlogo „enotne kontaktne točke“ vsake države članice pri takih izmenjavah.

(12)

Namen izmenjave profilov DNK na podlagi te uredbe ne posega v izključno pristojnost držav članic za odločanje o namenu svojih nacionalnih podatkovnih zbirk DNK, vključno s preprečevanjem ali odkrivanjem kaznivih dejanj.

(13)

Države članice bi morale ob prvi povezavi z usmerjevalnikom, vzpostavljenim s to uredbo, opraviti avtomatizirana iskanja profilov DNK s primerjavo vseh profilov DNK, shranjenih v svojih podatkovnih zbirkah, z vsemi profili DNK, shranjenimi v podatkovnih zbirkah vseh drugih držav članic in podatkih Europola. Namen tega začetnega avtomatiziranega iskanja je preprečiti morebitne vrzeli v ujemanju med profili DNK, shranjenimi v podatkovni zbirki države članice, in profili DNK, shranjenimi v podatkovnih zbirkah vseh drugih držav članic in podatkih Europola. Začetno avtomatizirano iskanje bi moralo potekati dvostransko in ga ne bi bilo treba nujno izvajati s podatkovnimi zbirkami vseh drugih držav članic in podatki Europola naenkrat. Ureditve za izvajanje takih iskanj, vključno s časovnim razporedom in količino po serijah, bi morale biti dogovorjene dvostransko v skladu s pravili in postopki iz te uredbe.

(14)

Po začetnem avtomatiziranem iskanju profilov DNK bi morale države članice izvajati avtomatizirana iskanja s primerjavo vseh novih profilov DNK, dodanih v njihove podatkovne zbirke DNK, z vsemi profili DNK, shranjenimi v podatkovnih zbirkah drugih držav članic in podatkih Europola. Ta avtomatizirana iskanja novih profilov DNK bi se morala izvajati redno. Kadar takih iskanj ni bilo mogoče opraviti, bi morala imeti zadevna država članica možnost, da jih opravi pozneje, da se zagotovi, da ne bi zgrešili ujemanja. Ureditve za opravljanje takih poznejših iskanj, vključno s časovnim razporedom in količino po serijah, bi morale biti dogovorjene dvostransko v skladu s pravili in postopki iz te uredbe.

(15)

Države članice in Europol bi morali za avtomatizirano iskanje podatkov iz registrov vozil uporabljati evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris), vzpostavljen s Pogodbo o evropskem informacijskem sistemu za prometna in vozniška dovoljenja (EUCARIS) in v ta namen oblikovan, ki povezuje vse sodelujoče države članice v mrežo. Za vzpostavitev komunikacije ni potrebna centralna komponenta, saj vsaka država članica komunicira neposredno z drugimi povezanimi državami članicami, Europol pa komunicira neposredno s povezanimi podatkovnimi zbirkami.

(16)

Identifikacija storilcev kaznivih dejanj je bistvena za uspešno preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Avtomatizirano iskanje podob obraza oseb, ki so bile obsojene za kaznivo dejanje ali za katere obstaja sum, da so storile kaznivo dejanje, ali žrtev, kadar to dovoljuje nacionalno pravo zaprošene države članice, zbranih v skladu z nacionalnim pravom, bi lahko zagotovilo dodatne informacije za uspešno identifikacijo storilcev kaznivih dejanj in boj proti kriminalu. Glede na občutljivost zadevnih podatkov bi moralo biti mogoče avtomatizirana iskanja izvajati le za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja kaznivega dejanja, za katero na podlagi prava države članice prosilke zagrožena najvišja zaporna kazen najmanj enega leta.

(17)

Avtomatizirano iskanje biometričnih podatkov s strani pristojnih organov držav članic, ki so odgovorni za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v skladu s to uredbo, bi se moralo nanašati le na podatke v podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

(18)

Sodelovanje pri avtomatiziranem iskanju in izmenjavi policijskih evidenc bi moralo ostati prostovoljno. Kadar se države članice odločijo za sodelovanje, bi morale imeti možnost, da v duhu vzajemnosti poizvedujejo v podatkovnih zbirkah drugih držav članic le, če dajo svoje podatkovne zbirke na voljo za poizvedbe drugih držav članic. Sodelujoče države članice bi morale vzpostaviti nacionalne indekse policijskih evidenc. Države članice bi morale odločiti, katere nacionalne podatkovne zbirke, vzpostavljene za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, uporabiti za oblikovanje nacionalnih indeksov policijskih evidenc. Ti indeksi vključujejo podatke iz nacionalnih podatkovnih zbirk, ki jih policija običajno preveri, ko prejme zahteve za informacije od drugih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Ta uredba vzpostavlja Evropski indeksni sistem policijskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: sistem EPRIS) v skladu z načelom vgrajene zasebnosti. Zaščitni ukrepi za varstvo podatkov vključujejo psevdonimizacijo, ker indeksi in poizvedbe ne vsebujejo jasnih osebnih podatkov, temveč alfanumerične nize. Pomembno je, da sistem EPRIS državam članicam ali Europolu prepreči, da vzpostavijo stanje pred psevdonimizacijo in razkrijejo identifikacijske podatke, ki so privedli do ujemanja. Glede na občutljivost zadevnih podatkov bi se morala izmenjava nacionalnih indeksov policijskih evidenc v skladu s to uredbo nanašati le na podatke oseb, ki so bile obsojene ali so osumljene storitve kaznivega dejanja. Poleg tega bi moralo biti mogoče avtomatizirana iskanja indeksov nacionalnih policijskih evidenc opravljati le za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja kaznivega dejanja, za katero je na podlagi prava države članice prosilke zagrožena najvišja zaporna kazen najmanj enega leta.

(19)

Izmenjava policijskih evidenc na podlagi te uredbe ne vpliva na izmenjavo kazenskih evidenc v okviru obstoječega evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS), vzpostavljenega z Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ (11).

(20)

V zadnjih letih je Europol v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 prejel veliko količino biometričnih podatkov oseb, osumljenih in obsojenih zaradi terorizma in kaznivih dejanj, od organov tretjih držav, tudi kar zadeva podatke z bojišč iz vojnih območjih. V številnih primerih takih podatkov ni bilo mogoče v celoti izkoristiti, ker niso vedno na voljo pristojnim organom držav članic. Vključitev podatkov, ki jih predložijo tretje države in jih hrani Europol, v okvir Prüm II, zaradi česar bi bili ti podatki na voljo pristojnim organom držav članic, v skladu z vlogo Europola kot osrednjega kriminalističnega informacijskega vozlišča Unije, je potrebna za boljše preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje hudih kaznivih dejanj. Prispeva tudi k ustvarjanju sinergij med različnimi orodji na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in zagotavlja, da se podatki uporabljajo na najučinkovitejši način.

(21)

Europol bi moral imeti na podlagi okvira Prüm II možnost iskanja v podatkovnih zbirkah držav članic s podatki, ki jih prejme od organov tretjih držav, ob polnem upoštevanju pravil in pogojev iz Uredbe (EU) 2016/794, da bi vzpostavil čezmejne povezave med kazenskimi zadevami, za katere je pristojen. Možnost uporabe podatkov iz prümskega okvira skupaj z drugimi podatkovnimi zbirkami, ki jih ima Europol na voljo, bi omogočila izvedbo popolnejše in bolj informirane analize, s tem pa bi Europol lahko pristojnim organom v državah članicah zagotavljal boljšo podporo pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.

(22)

Europol bi moral poskrbeti, da njegova zaprosila za iskanje ne presežejo zmogljivosti držav članic za iskanje daktiloskopskih podatkov in podob obraza. V primeru ujemanja med podatki, ki se uporabljajo za iskanje, in podatki, shranjenimi v podatkovnih zbirkah držav članic, bi se morale države članice same odločiti, ali bodo Europolu posredovale informacije, ki jih potrebuje za izpolnitev svojih nalog.

(23)

Uredba (EU) 2016/794 se v celoti uporablja za sodelovanje Europola v okviru Prüm II. Vsako uporabo podatkov, prejetih od tretjih držav, s strani Europola ureja člen 19 Uredbe (EU) 2016/794. Europol lahko podatke, pridobljene z avtomatiziranimi iskanji na podlagi okvira Prüm II, uporablja s soglasjem države članice, ki je podatke predložila, in v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2016/794, kadar se podatki prenesejo v tretje države.

(24)

Sklepa 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ zagotavljata mrežo dvostranskih povezav med nacionalnimi podatkovnimi zbirkami držav članic. Zaradi te tehnične arhitekture je morala vsaka država članica vzpostaviti povezavo z vsako državo članico, ki sodeluje pri izmenjavah, kar pomeni vsaj 26 povezav na državo članico na kategorijo podatkov. Usmerjevalnik in sistem EPRIS bosta poenostavila tehnično arhitekturo prümskega okvira in se uporabljata kot povezovalni točki med vsemi državami članicami. Za usmerjevalnik bi morala biti potrebna ena sama povezava na državo članico v zvezi z biometričnimi podatki.Za sistem EPRIS bi morala biti potrebna ena sama povezava na sodelujočo državo članico v zvezi s policijskimi evidencami.

(25)

Usmerjevalnik bi moral biti povezan z evropskim iskalnim portalom, vzpostavljenim z uredbama (EU) 2019/817 (12) in (EU) 2019/818 (13) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se pristojnim organom držav članic in Europolu omogočilo izvajanje poizvedb v nacionalnih podatkovnih zbirkah v skladu s to uredbo istočasno s poizvedbami v skupnem odložišču podatkov o identiteti, vzpostavljenem z navedenima uredbama za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v skladu z navedenima uredbama. Navedeni uredbi bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Poleg tega bi bilo treba Uredbo (EU) 2019/818 spremeniti tako, da bi omogočili shranjevanje poročil in statističnih podatkov usmerjevalnika v centralnem registru za poročanje in statistične podatke.

(26)

Omogočiti bi bilo treba, da je referenčna številka za biometrične podatke lahko začasna referenčna številka ali kontrolna številka prenosa.

(27)

Sistemi za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov in sistemi za prepoznavanje podob obraza uporabljajo biometrične predloge, ki zajemajo podatke, pridobljene z ekstrakcijo značilnosti dejanskih biometričnih vzorcev. Biometrične predloge bi morale biti pridobljene iz biometričnih podatkov, ne bi pa smelo biti mogoče iz teh biometričnih predlog pridobiti iste biometrične podatke.

(28)

Usmerjevalnik bi moral, kadar tako odloči država članica prosilka in kadar je to ustrezno glede na vrsto biometričnih podatkov, razvrstiti odgovore zaprošene države članice ali držav članic ali Europola, tako da primerja biometrične podatke, uporabljene za poizvedbo, in biometrične podatke, poslane v odgovorih zaprošene države članice ali držav članic ali Europola.

(29)

V primeru ujemanja med podatki, uporabljenimi za iskanje, in podatki, shranjenimi v nacionalnih podatkovnih zbirkah zaprošene države članice ali zaprošenih držav članic, po tem, ko ujemanje ročno potrdi kvalificiran uslužbenec države članice prosilke, ter po posredovanju opisa dejstev in navedbe zadevnega kaznivega dejanja z uporabo skupne razpredelnice kategorij kaznivih dejanj, določenih v izvedbenem aktu, ki se sprejme na podlagi Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ, bi morala zaprošena država članica vrniti omejen sklop osnovnih podatkov, v kolikor so ti podatki na voljo. Omejen sklop osnovnih podatkov bi bilo treba vrniti prek usmerjevalnika v 48 urah po izpolnitvi ustreznih pogojev, razen kadar se na podlagi nacionalnega prava zahteva sodna odobritev. Navedeni rok bo zagotovil hitro izmenjavo komunikacij med pristojnimi organi držav članic. Države članice bi morale ohraniti nadzor nad posredovanjem tega omejenega sklopa osnovnih podatkov. Pri ključnih točkah v postopku bi se moral ohraniti človeški nadzor, vključno z odločitvijo o izvedbi poizvedovanja, odločitvijo o potrditvi ujemanja, odločitvijo o pošiljanju zaprosila za prejem sklopa osnovnih podatkov po potrjenem ujemanju in odločitvijo o posredovanju osebnih podatkov državi članici prosilki, s čimer bi se zagotovilo, da ne bi prišlo do avtomatizirane izmenjave osnovnih podatkov.

(30)

V posebnem primeru DNK bi morala zaprošena država članica imeti tudi možnost, da potrdi ujemanje dveh profilov DNK, kadar je to pomembno za preiskovanje kaznivih dejanj. Po tem, ko zaprošena država članica tako ujemanje potrdi, in po posredovanju opisa dejstev in navedbe zadevnega kaznivega dejanja z uporabo skupne razpredelnice kategorij kaznivih dejanj, določenih v izvedbenem aktu, ki se sprejme na podlagi Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ, bi morala država članica prosilka prek usmerjevalnika vrniti omejen sklop osnovnih podatkov v 48 urah in po izpolnitvi ustreznih pogojev, razen kadar se na podlagi nacionalnega prava zahteva sodna odobritev.

(31)

Za podatke, ki so bili zakonito poslani in prejeti na podlagi te uredbe, veljajo roki za hrambo in pregled, določeni na podlagi Direktive (EU) 2016/680.

(32)

Pri razvoju usmerjevalnika in sistema EPRIS bi bilo treba uporabljati standard univerzalnega formata sporočil (UMF), kolikor je to izvedljivo. Pri vsaki avtomatizirani izmenjavi podatkov na podlagi te uredbe bi bilo treba uporabljati standard UMF, kolikor je to izvedljivo. Pristojni organi držav članic in Europol so pozvani tudi, naj standard UMF uporabljajo v zvezi z vso nadaljnjo izmenjavo podatkov med seboj na podlagi okvira Prüm II. Standard UMF bi se moral uporabljati kot standard za strukturirano čezmejno izmenjavo informacij med informacijskimi sistemi, organi ali organizacijami na področju pravosodja in notranjih zadev.

(33)

Prek okvira Prüm II bi se lahko izmenjevali le podatki, ki niso tajni.

(34)

Vsaka država članica bi morala uradno obvestiti druge države članice, Komisijo, Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta (14), in Europol o vsebini svojih nacionalnih podatkovnih zbirk, ki so na voljo prek okvira Prüm II, in pogojih za avtomatizirana iskanja.

(35)

Določeni vidiki okvira Prüm II ne morejo biti izčrpno zajeti v tej uredbi zaradi njihove tehnične, izredno podrobne in pogosto spremenljive narave. Ti vidiki vključujejo na primer tehnične ureditve in specifikacije za avtomatizirane postopke iskanja, standarde za izmenjavo podatkov, vključno z minimalnimi standardi kakovosti, in elemente podatkov, ki se izmenjujejo. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi z navedenimi vidiki bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(36)

Kakovost podatkov je izjemno pomembna kot zaščitni ukrep in bistven predpogoj za zagotovitev učinkovitosti te uredbe. V okviru avtomatiziranih iskanj biometričnih podatkov in za zagotovitev zadostne kakovosti posredovanih podatkov ter zmanjšanje tveganja lažno pozitivnih zadetkov bi bilo treba določiti in redno pregledovati minimalni standard kakovosti.

(37)

Glede na obseg in občutljivost osebnih podatkov, ki se izmenjujejo za namene te uredbe, ter obstoj različnih nacionalnih pravil za shranjevanje informacij o posameznikih v nacionalnih podatkovnih zbirkah je pomembno zagotoviti, da so podatkovne zbirke, ki se uporabljajo za avtomatizirano iskanje na podlagi te uredbe, vzpostavljene v skladu z nacionalnim pravom in Direktivo (EU) 2016/680. Zato bi morale države članice pred povezavo svojih nacionalnih podatkovnih zbirk z usmerjevalnikom ali sistemom EPRIS izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov iz Direktive (EU) 2016/680 in se po potrebi posvetovati z nadzornim organom, kot je določeno v navedeni direktivi.

(38)

Države članice in Europol bi morali zagotoviti pravilnost in aktualnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo na podlagi te uredbe. Kadar država članica ali Europol izve, da so bili poslani podatki nepravilni ali neažurni ali da ne bi smeli biti poslani, bi morala o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestiti državo članico, ki je podatke prejela, ali Europol. Vse zadevne države članice ali Europol, odvisno od primera, bi morale podatke brez nepotrebnega odlašanja ustrezno popraviti ali izbrisati. Kadar država članica, ki je prejela podatke, ali Europol utemeljeno domneva, da so poslani podatki nepravilni ali da jih je treba izbrisati, bi morala o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestiti državo članico, ki je podatke predložila.

(39)

Izjemno pomembno je, da se izvajanje te uredbe natančno spremlja. Zlasti bi morali upravljavci podatkov, nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, kot je ustrezno, za skladnost s pravili za obdelavo osebnih podatkov zagotoviti učinkovite zaščitne ukrepe ter redno spremljanje in revizije. Vzpostaviti bi bilo treba določbe, ki omogočajo redno preverjanje dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov.

(40)

Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi morali zagotoviti usklajen nadzor uporabe te uredbe v okviru svojih pristojnosti, zlasti kadar ugotovijo večje razlike med praksami držav članic ali morebitno nezakonite prenose.

(41)

Pri izvajanju te uredbe je bistveno, da se države članice in Europol seznanijo s sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z izmenjavo biometričnih podatkov.

(42)

Komisija bi morala tri leta po začetku delovanja usmerjevalnika in sistema EPRIS ter nato vsaka štiri leta pripraviti poročilo o oceni, ki bi zajemalo oceno, kako države članice in Europol uporabljajo to uredbo, zlasti v kolikšni meri izvajajo ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Poročila o oceni bi morala vključevati tudi pregled rezultatov pri doseganju ciljev te uredbe, in njenega učinka na temeljne pravice. V teh poročilih o oceni bi se moral oceniti tudi učinek, delovanje, uspešnost, učinkovitost, varnost in delovne prakse okvira Prüm II.

(43)

Ker ta uredba določa vzpostavitev novega prümskega okvira, bi bilo treba črtati določbe sklepov 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ, ki niso več ustrezni. Navedena sklepa bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(44)

Ker bo usmerjevalnik razvila in upravljala eu-LISA, bi bilo treba Uredbo (EU) 2018/1726 spremeniti tako, da se to doda k nalogam eu-LISA.

(45)

Ker ciljev te uredbe, in sicer okrepitve čezmejnega policijskega sodelovanja in omogočanja iskanja pogrešanih oseb in identifikacije neidentificiranih človeških ostankov pristojnim organom držav članic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(47)

V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(48)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 2. marca 2022 (16) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja okvir za iskanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic (v nadaljnjem besedilu: okvir Prüm II), pri čemer določa:

(a)

pogoje in postopke za avtomatizirano iskanje profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, določenih podatkov iz registrov vozil, podob obraza in policijskih evidenc ter

(b)

pravila v zvezi z izmenjavo osnovnih podatkov po potrjenem ujemanju biometričnih podatkov.

Člen 2

Namen

Namen okvira Prüm II je poglobiti čezmejno sodelovanje v zadevah, ki jih zajema del III, naslov V, poglavji 4 in 5, Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti olajšati izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic, pri čemer je treba v celoti spoštovati temeljne pravice fizičnih oseb, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov, v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Namen okvira Prüm II je tudi, da se pristojnim organom držav članic omogoči iskanje pogrešanih oseb v okviru preiskav kaznivih dejanj ali iz humanitarnih razlogov ter identifikacija človeških ostankov, v skladu s členom 29, če so ti organi na podlagi nacionalnega prava pooblaščeni za izvajanje tovrstnih poizvedb in identifikacij.

Člen 3

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za podatkovne zbirke, vzpostavljene v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporabljajo za avtomatizirani prenos profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, določenih podatkov iz registrov vozil, podob obraza in policijskih evidenc, ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 ali Uredbe (EU) 2018/1725, (EU) 2016/794 ali (EU) 2016/679, kot je ustrezno.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„lokusi“ (ednina: „lokus“) pomeni mesta v DNK z razločevalnimi značilnostmi analiziranega vzorca človeške DNK;

(2)

„profil DNK“ pomeni črkovno ali številčno kodo, ki predstavlja niz lokusov ali posebno molekularno strukturo na različnih lokusih;

(3)

„referenčni podatki o DNK“ pomeni profil DNK in referenčno številko iz člena 7;

(4)

„znan profil DNK“ pomeni profil DNK identificirane osebe;

(5)

„neznan profil DNK“ pomeni profil DNK še neidentificirane osebe, zbran pri preiskovanju kaznivih dejanj, vključno s profilom DNK, pridobljenim iz sledi;

(6)

„daktiloskopski podatki“ pomeni prstne odtise, sledi prstnih odtisov, odtise dlani, sledi odtisov dlani in vzorce takih podob (kodirane minucije), ki so shranjeni in se obdelujejo v avtomatizirani podatkovni zbirki;

(7)

„daktiloskopski referenčni podatki“ pomeni daktiloskopske podatke in referenčno številko iz člena 12;

(8)

„neznani daktiloskopski podatki“ pomeni daktiloskopske podatke še neidentificirane osebe, zbrane pri preiskovanju kaznivega dejanja, vključno z daktiloskopskimi podatki, pridobljenimi iz sledi;

(9)

„znani daktiloskopski podatki“ pomeni daktiloskopske podatke identificirane osebe;

(10)

„posamezen primer“ pomeni en sam spis, povezan s preprečevanjem, odkrivanjem ali preiskovanjem kaznivega dejanja, iskanjem pogrešane osebe ali identifikacijo neidentificiranih človeških ostankov;

(11)

„podoba obraza“ pomeni digitalno sliko obraza;

(12)

„referenčni podatki o podobi obraza“ pomeni podobo obraza in referenčno številko iz člena 21;

(13)

„neznana podoba obraza“ pomeni podobo obraza še neidentificirane osebe, zbrano pri preiskovanju kaznivega dejanja, vključno s podobo obraza, pridobljeno iz sledi;

(14)

„znana podoba obraza“ pomeni podobo obraza identificirane osebe;

(15)

„biometrični podatki“ pomeni profile DNK, daktiloskopske podatke ali podobe obraza;

(16)

„alfanumerični podatki“ pomeni podatke, ki so predstavljeni s črkami, številkami, posebnimi znaki, razmiki med znaki in ločili;

(17)

„ujemanje“ pomeni obstoj povezave, ugotovljene z avtomatizirano primerjavo osebnih podatkov, ki so shranjeni v podatkovni zbirki;

(18)

„kandidat“ pomeni podatke, ki so privedli do ujemanja;

(19)

„država članica prosilka“ pomeni državo članico, ki izvaja iskanje s pomočjo okvira Prüm II;

(20)

„zaprošena država članica“ pomeni državo članico, v podatkovnih zbirkah katere država članica prosilka s pomočjo okvira Prüm II izvaja iskanje;

(21)

„policijske evidence“ pomeni biografske podatke osumljencev in obsojenih oseb, ki so na voljo v nacionalnih podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj;

(22)

„psevdonimizacija“ pomeni psevdonimizacijo, kot je opredeljena v členu 3, točka 5, Direktive (EU) 2016/680;

(23)

„osumljenec“ pomeni osebo iz člena 6, točka (a), Uredbe (EU) 2016/680;

(24)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kot so opredeljeni v členu 3, točka 1, Direktive (EU) 2016/680;

(25)

„podatki Europola“ pomeni vse operativne osebne podatke, ki jih Europol obdeluje v skladu z Uredbo (EU) 2016/794;

(26)

„pristojni organ“ pomeni kateri koli javni organ, ki je pristojen za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje kaznivih dejanj, ali kateri koli drug organ ali subjekt, ki lahko na podlagi prava države članice opravlja javne funkcije in izvaja javna pooblastila za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje kaznivih dejanj;

(27)

„nadzorni organ“ pomeni neodvisen javni organ, ki ga vzpostavi država članica na podlagi člena 41 Direktive (EU) 2016/680;

(28)

„SIENA“ pomeni mrežno aplikacijo za varno izmenjavo informacij, ki jo upravlja in razvija Europol v skladu z Uredbo (EU) 2016/794;

(29)

„incident“ pomeni incident, kot je opredeljen v členu 6, točka 6, Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(30)

„pomemben incident“ pomeni incident, razen če ima ta incident omejen učinek in obstaja verjetnost, da je z vidika metode ali tehnologije že dobro razumljen;

(31)

„pomembna kibernetska grožnja“ pomeni kibernetsko grožnjo s priložnostjo in zmožnostjo, katere namen je povzročiti pomemben incident;

(32)

„pomembno tveganje“ pomeni tveganje, ki bo, če bo izkoriščeno, po vsej verjetnosti privedlo do pomembnega incidenta.

POGLAVJE 2

Izmenjava podatkov

Oddelek 1

Profili DNK

Člen 5

Referenčni podatki o DNK

1.   Države članice zagotovijo razpoložljivost referenčnih podatkov o DNK iz svojih nacionalnih zbirk podatkov o DNK za namene avtomatiziranih iskanj s strani drugih držav članic in Europola na podlagi te uredbe.

Referenčni podatki o DNK ne smejo vsebovati nobenih dodatnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno identificirati posameznika.

Neznani profili DNK morajo biti razpoznavni kot taki.

2.   Referenčni podatki o DNK se obdelujejo v skladu s to uredbo in ob upoštevanju nacionalnega prava, ki se uporablja za obdelavo teh podatkov.

3.   Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem določi identifikacijske značilnosti profila DNK za izmenjavo. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 6

Avtomatizirano iskanje profilov DNK¤

1.   Države članice za preiskovanje kaznivih dejanj ob prvi povezavi z usmerjevalnikom prek svojih nacionalnih kontaktnih točk izvedejo avtomatizirano iskanje s primerjavo vseh profilov DNK, shranjenih v svojih podatkovnih zbirkah DNK, z vsemi profili DNK, shranjenimi v podatkovnih zbirkah DNK vseh drugih držav članic in podatkih Europola. Vsaka država članica se dvostransko dogovori z vsako drugo državo članico in z Europolom o ureditvah za ta avtomatizirana iskanja v skladu s pravili in postopki iz te uredbe.

2.   Za preiskovanje kaznivih dejanj države članice prek svojih nacionalnih kontaktnih točk izvedejo avtomatizirana iskanja s primerjavo vseh novih profilov DNK, dodanih v njihove podatkovne zbirke DNK, z vsemi profili DNK, shranjenimi v podatkovnih zbirkah DNK drugih držav članic in podatkih Europola.

3.   Kadar iskanj iz odstavka 2 ni bilo mogoče opraviti, se zadevna država članica lahko dvostransko dogovori z vsako drugo državo članico in Europolom, da bodo iskanja opravile pozneje s primerjavo profilov DNK z vsemi profili DNK, shranjenimi v podatkovnih zbirkah DNK vseh drugih držav članic in podatkih Europola. Zadevna država članica se dvostransko dogovori z vsako drugo državo članico in Europolom o ureditvah za ta avtomatizirana iskanja v skladu s pravili in postopki iz te uredbe.

4.   Iskanja iz odstavkov 1, 2 in 3 se izvajajo le v okviru posameznih primerov in v skladu z nacionalnim pravom države članice prosilke.

5.   Kadar je bilo z avtomatiziranim iskanjem ugotovljeno ujemanje poslanega profila DNK s profili DNK, shranjenimi v podatkovni zbirki ali zbirkah zaprošene države članice, se nacionalna kontaktna točka države članice prosilke samodejno obvesti o referenčnih podatkih o DNK, s katerimi je bilo ugotovljeno ujemanje.

6.   Nacionalna kontaktna točka države članice prosilke se lahko odloči potrditi ujemanje dveh profilov DNK. Kadar se odloči potrditi ujemanje dveh profilov DNK, obvesti zaprošeno državo članico in poskrbi za to, da vsaj en usposobljen član osebja ročno pregleda in potrdi to ujemanje z referenčnimi podatki DNK, prejetimi od zaprošene države članice.

7.   Kadar je to pomembno za preiskovanje kaznivih dejanj, se lahko nacionalna kontaktna točka zaprošene države članice odloči potrditi ujemanje dveh profilov DNK. Kadar se odloči potrditi ujemanje dveh profilov DNK, obvesti državo članico prosilko in poskrbi za to, da vsaj en usposobljen član osebja ročno pregleda in potrdi to ujemanje z referenčnimi podatki DNK, prejetimi od države članice prosilke.

Člen 7

Referenčne številke za profile DNK

Referenčne številke za profile DNK so kombinacija naslednjega:

(a)

referenčne številke, ki državam članicam v primeru ujemanja omogoča, da iz svojih nacionalnih podatkovnih zbirk DNK pridobijo dodatne podatke in druge informacije, da bi jih posredovale drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu s členom 47 ali Europolu v skladu s členom 49(6);

(b)

referenčne številke, ki Europolu v primeru ujemanja omogoča, da pridobi dodatne podatke in druge informacije za namene iz člena 48(1) te uredbe, da bi jih posredoval drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu z Uredbo (EU) 2016/794;

(c)

kode, ki označuje državo članico, ki hrani profil DNK;

(d)

kode, ki označuje, ali je profil DNK znani profil DNK ali neznani profil DNK.

Člen 8

Načela pri izmenjavi profilov DNK

1.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zaupnosti in celovitosti referenčnih podatkov o DNK, poslanih drugim državam članicam ali Europolu, vključno z njihovim šifriranjem. Europol sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev zaupnosti in celovitosti referenčnih podatkov o DNK, poslanih državam članicam, vključno z njihovim šifriranjem.

2.   Vsaka država članica in Europol zagotovijo, da so posredovani profili DNK dovolj kakovostni za avtomatizirano primerjavo. Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi minimalni standard kakovosti, ki omogoča primerjavo profilov DNK.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi relevantne evropske ali mednarodne standarde, ki jih morajo države članice in Europol uporabljati pri izmenjavi referenčnih podatkov DNK.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 2 in 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 9

Pravila za zaprosila in odgovore v zvezi s profili DNK

1.   Zaprosilo za avtomatizirano iskanje profilov DNK vsebuje le naslednje informacije:

(a)

kodo države članice prosilke;

(b)

datum in čas zaprosila ter številko zaprosila;

(c)

referenčne podatke o DNK;

(d)

ali so posredovani profili DNK neznani profili DNK ali znani profili DNK.

2.   Odgovor na zaprosilo iz odstavka 1 vsebuje le naslednje informacije:

(a)

podatek o tem, ali je bilo ugotovljeno eno ali več ujemanj ali da ujemanja ni;

(b)

datum in čas zaprosila ter številko zaprosila;

(c)

datum in čas odgovora ter številko odgovora;

(d)

kodo države članice prosilke in zaprošene države članice;

(e)

referenčne številke za profile DNK države članice prosilke in zaprošene države članice;

(f)

ali so posredovani profili DNK neznani profili DNK ali znani profili DNK;

(g)

ujemajoče se profile DNK.

3.   Avtomatizirano obvestilo o ujemanju se pojavi le, kadar je bilo pri avtomatiziranem iskanju ugotovljeno ujemanje določenega minimalnega števila lokusov. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi minimalno število lokusov v ta namen, v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

4.   Kadar je pri iskanju neznanih profilov DNK ugotovljeno ujemanje, lahko vsaka zaprošena država članica z ujemajočimi se podatki v svojo nacionalno podatkovno zbirko vnese opombo, da je bilo na podlagi iskanja, ki ga je izvedla druga država članica, ugotovljeno ujemanje za ta profil DNK. Opomba vsebuje referenčno številko profila DNK države članice prosilke.

5.   Države članice zagotovijo, da so zaprosila iz odstavka 1 tega člena skladna z uradnimi obvestili, poslanimi na podlagi člena 74. Ta uradna obvestila so navedena v praktičnem priročniku iz člena 79.

Oddelek 2

Daktiloskopski podatki

Člen 10

Daktiloskopski referenčni podatki

1.   Države članice zagotovijo daktiloskopske referenčne podatke iz svojih nacionalnih podatkovnih zbirk, vzpostavljenih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

2.   Daktiloskopski referenčni podatki ne smejo vsebovati nobenih dodatnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno identificirati posameznika.

3.   Neznani daktiloskopski podatki morajo biti razpoznavni kot taki.

Člen 11

Avtomatizirano iskanje daktiloskopskih podatkov

1.   Države članice nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic in Europolu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj omogočijo dostop do daktiloskopskih referenčnih podatkov v njihovih nacionalnih podatkovnih zbirkah, ki so jih vzpostavile v ta namen, za izvajanje avtomatiziranih iskanj s primerjavo daktiloskopskih referenčnih podatkov.

Iskanja iz prvega pododstavka se izvajajo le v okviru posameznih primerov in v skladu z nacionalnim pravom države članice prosilke.

2.   Nacionalna kontaktna točka države članice prosilke se lahko odloči potrditi ujemanje dveh nizov daktiloskopskih podatkov. Kadar se odloči potrditi ujemanje dveh nizov daktiloskopskih podatkov, obvesti zaprošeno državo članico in poskrbi za to, da vsaj en usposobljen član osebja ročno pregleda in potrdi to ujemanje z daktiloskopskimi referenčnimi podatki, prejetimi od zaprošene države članice.

Člen 12

Referenčne številke za daktiloskopske podatke

Referenčne številke za daktiloskopske podatke so kombinacija naslednjega:

(a)

referenčne številke, ki državam članicam v primeru ujemanja omogoča, da iz svojih podatkovnih zbirk iz člena 10 pridobijo dodatne podatke in druge informacije, da bi jih posredovale drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu s členom 47 ali Europolu v skladu s členom 49(6);

(b)

referenčne številke, ki Europolu v primeru ujemanja omogoča, da pridobi dodatne podatke in druge informacije za namene člena 48(1) te uredbe, da bi jih posredoval drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu z Uredbo (EU) 2016/794;

(c)

kode, ki označuje državo članico, ki hrani daktiloskopske podatke.

Člen 13

Načela pri izmenjavi daktiloskopskih podatkov

1.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zaupnosti in celovitosti daktiloskopskih podatkov, poslanih drugim državam članicam ali Europolu, vključno z njihovim šifriranjem. Europol sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev zaupnosti in celovitosti daktiloskopskih podatkov, poslanih državam članicam, vključno z njihovim šifriranjem.

2.   Vsaka država članica in Europol zagotovijo, da so posredovani daktiloskopski podatki dovolj kakovostni za avtomatizirano primerjavo. Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi minimalni standard kakovosti, ki omogoča primerjavo daktiloskopskih podatkov.

3.   Daktiloskopski podatki se digitalizirajo in pošljejo drugim državam članicam ali Europolu v skladu z evropskimi ali mednarodnimi standardi. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi relevantne evropske ali mednarodne standarde, ki jih morajo države članice in Europol uporabljati pri izmenjavi daktiloskopskih podatkov.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 2 in 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 14

Zmogljivosti za iskanje po daktiloskopskih podatkih

1.   Vsaka država članica zagotovi, da njena zaprosila za iskanje ne presegajo iskalnih zmogljivosti, ki jih določi zaprošena država članica ali Europol, da se zagotovi pripravljenost sistema in prepreči njegova preobremenitev. Za isti namen Europol zagotovi, da njegova zaprosila za iskanje ne presegajo iskalnih zmogljivosti, ki jih določi zaprošena država članica.

Države članice obvestijo druge države članice, Komisijo, eu-LISA in Europol o svojih največjih zmogljivostih za iskanje znanih in neznanih daktiloskopskih podatkov na dan. Europol obvesti države članice, Komisijo in eu-LISA o svojih največjih zmogljivostih za iskanje znanih in neznanih daktiloskopskih podatkov na dan. Države članice ali Europol lahko te zmogljivosti za iskanje kadar koli začasno ali trajno povečajo, tudi v nujnih primerih. Kadar država članica poveča te največje zmogljivosti iskanja, o novih največjih zmogljivostih iskanja uradno obvesti druge države članice, Komisijo, eu-LISA in Europol. Kadar Europol poveča te največje zmogljivosti, o novih največjih zmogljivostih iskanja uradno obvesti države članice, Komisijo in eu-LISA.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi največje število kandidatov, ki se lahko v okviru enega prenosa sprejmejo za primerjavo in porazdelitev neporabljenih zmogljivosti za iskanje med države članice, v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 15

Pravila za zaprosila in odgovore v zvezi z daktiloskopskimi podatki

1.   Zaprosilo za avtomatizirano iskanje daktiloskopskih podatkov vsebuje le naslednje informacije:

(a)

kodo države članice prosilke;

(b)

datum in čas zaprosila ter številko zaprosila;

(c)

daktiloskopske referenčne podatke.

2.   Odgovor na zaprosilo iz odstavka 1 vsebuje le naslednje informacije:

(a)

podatek o tem, ali je bilo ugotovljeno eno ali več ujemanj ali da ujemanja ni;

(b)

datum in čas zaprosila, ter številko zaprosila;

(c)

datum in čas odgovora ter številko odgovora;

(d)

kodo države članice prosilke in zaprošene države članice;

(e)

referenčne številke daktiloskopskih podatkov države članice prosilke in zaprošene države članice;

(f)

ujemajoče se daktiloskopske podatke.

3.   Države članice zagotovijo, da so zaprosila iz odstavka 1 tega člena skladna z uradnimi obvestili, poslanimi na podlagi člena 74. Ta uradna obvestila so navedena v praktičnem priročniku iz člena 79.

Oddelek 3

Podatki iz registrov vozil

Člen 16

Avtomatizirano iskanje podatkov iz registrov vozil

1.   Za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj države članice nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic in Europolu omogočijo dostop do naslednjih podatkov iz nacionalnih registrov vozil za izvajanje avtomatiziranih iskanj v posameznih primerih:

(a)

podatkov o lastniku ali imetniku vozila;

(b)

podatkov o vozilu.

2.   Iskanja iz odstavka 1 se izvajajo le z naslednjimi podatki:

(a)

celotno številko šasije,

(b)

celotno registrsko številko ali

(c)

kadar to dovoljuje nacionalno pravo zaprošene države članice, s podatki, ki se nanašajo na lastnika ali imetnika vozila.

3.   Iskanja iz odstavka 1 opravljena s podatki, ki se nanašajo na lastnika ali imetnika vozila, se izvajajo samo v primerih osumljencev ali obsojenih oseb. Za namene takih iskanj se uporabljajo vsi naslednji identifikacijski podatki:

(a)

kadar je lastnik ali imetnik vozila fizična oseba:

(i)

ime ali imena fizične osebe;

(ii)

priimek ali priimki fizične osebe; in

(iii)

datum rojstva fizične osebe;

(b)

kadar je lastnik ali imetnik vozila pravna oseba, firma te pravne osebe;

4.   Iskanja iz odstavka 1 se lahko izvajajo le v skladu z nacionalnim pravom države članice prosilke.

Člen 17

Načela pri avtomatiziranem iskanju podatkov iz registrov vozil

1.   Države članice za avtomatizirano iskanje podatkov iz registrov vozil uporabljajo evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris).

2.   Informacije, ki se izmenjujejo prek sistema Eucaris, se posredujejo v šifrirani obliki.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podatke iz registrov vozil, ki se lahko izmenjujejo in tehnični postopek, s katerim Eucaris izvede poizvedbo v podatkovnih zbirkah držav članic. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 18

Vodenje dnevnikov

1.   Vsaka država članica vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi osebje njenih pristojnih organov, ustrezno pooblaščeno za izmenjavo podatkov iz registrov vozil, in dnevnike o poizvedbah, za katere zaprosijo druge države članice. Europol vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi njegovo ustrezno pooblaščeno osebje.

Vsaka država članica in Europol vodijo dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v zvezi s podatki iz registrov vozil. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)

ali je zaprosilo za poizvedbo poslala država članica ali Europol; kadar je zaprosilo za poizvedbo poslala država članica, navedbo zadevne države članice;

(b)

datum in čas zaprosila;

(c)

datum in čas odgovora;

(d)

nacionalne podatkovne zbirke, ki jim je bilo poslano zaprosilo za poizvedbo;

(e)

nacionalne podatkovne zbirke, ki so posredovale pozitiven odgovor.

2.   Dnevniki iz odstavka 1 se uporabljajo le za zbiranje statističnih podatkov in za spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedbe in zakonitosti obdelave podatkov, ter za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov. Ti dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo tri leta po njihovem nastanku. Če so dnevniki potrebni za že začete postopke spremljanja, se izbrišejo, ko za postopke spremljanja niso več potrebni.

3.   Za namene spremljanja varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, imajo upravljavci podatkov dostop do dnevnikov za notranje spremljanje, kot je določeno v členu 55.

Oddelek 4

Podobe obraza

Člen 19

Referenčni podatki o podobi obraza

1.   Države članice zagotovijo razpoložljivost referenčnih podatkov o podobi obraza za osumljence in obsojene osebe, in, kadar to dovoljuje nacionalno pravo, žrtve iz svojih nacionalnih podatkovnih zbirk, vzpostavljenih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

2.   Referenčni podatki o podobi obraza ne smejo vsebovati nobenih dodatnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno identificirati posameznika.

3.   Neznane podobe obraza morajo biti razpoznavne kot take.

Člen 20

Avtomatizirano iskanje podob obraza

1.   Za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, za katera je na podlagi prava države članice prosilke najvišja zagrožena zaporna kazen najmanj eno leto, države članice nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic in Europolu omogočijo dostop do referenčnih podatkov o podobi obraza, shranjeni v njihovih nacionalnih podatkovnih zbirkah, za izvajanje avtomatiziranih iskanj.

Iskanja iz prvega pododstavka se izvajajo le v okviru posameznih primerov in v skladu z nacionalnim pravom države članice prosilke.

Profiliranje iz člena 11(3) Direktive (EU) 2016/680 je prepovedano.

2.   Nacionalna kontaktna točka države članice prosilke se lahko odloči potrditi ujemanje dveh podob obrazov. Kadar se odloči potrditi ujemanje dveh podob obrazov, obvesti zaprošeno državo članico in poskrbi za to, da vsaj en usposobljen član osebja seznam ročno pregleda in tako potrdi to ujemanje z referenčnimi podatki o podobi obraza, prejetimi od zaprošene države članice.

Člen 21

Referenčne številke za podobe obraza

Referenčne številke za podobe obraza so kombinacija naslednjega:

(a)

referenčne številke, ki državam članicam v primeru ujemanja omogoča, da iz svojih podatkovnih zbirk iz člena 19 pridobijo dodatne podatke in druge informacije, da bi jih lahko posredovale drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu s členom 47 ali Europolu v skladu s členom 49(6);

(b)

referenčne številke, ki Europolu v primeru ujemanja omogoča, da pridobi dodatne podatke in druge informacije za namene člena 48(1) te uredbe, da bi jih posredoval drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu z Uredbo (EU) 2016/794;

(c)

kode, ki označuje državo članico, ki hrani podobe obraza.

Člen 22

Načela pri izmenjavi podob obraza

1.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zaupnosti in celovitosti podob obraza, poslanih drugim državam članicam ali Europolu, vključno z njihovim šifriranjem. Europol sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev zaupnosti in celovitosti podob obraza, poslanih državam članicam, vključno z njihovim šifriranjem.

2.   Vsaka država članica in Europol zagotovijo, da so posredovane podobe obraza dovolj kakovostne za avtomatizirano primerjavo. Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi minimalni standard kakovosti, ki omogoča primerjavo podob obraza. Kadar poročilo iz člena 80(7) pokaže visoko tveganje lažnih ujemanj, Komisija te izvedbene akte pregleda.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi relevantne evropske ali mednarodne standarde, ki jih morajo države članice ali Europol uporabljati pri izmenjavi podob obraza.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 2 in 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 23

Zmogljivosti za iskanje podob obraza

1.   Vsaka država članica zagotovi, da njena zaprosila za iskanje ne presegajo iskalnih zmogljivosti, ki jih določi zaprošena država članica ali Europol, da se zagotovi pripravljenost sistema in prepreči njegova preobremenitev. Za isti namen Europol zagotovi, da njegova zaprosila za iskanje ne presegajo iskalnih zmogljivosti, ki jih določi zaprošena država članica.

Države članice obvestijo druge države članice, Komisijo, eu-LISA in Europol o svojih največjih zmogljivostih za iskanje znanih in neznanih podob obraza na dan. Europol obvesti države članice, Komisijo in eu-LISA o svojih največjih zmogljivostih za iskanje znanih in neznanih podob obraza na dan. Države članice ali Europol lahko te zmogljivosti za iskanje kadar koli začasno ali trajno povečajo, tudi v nujnih primerih. Kadar država članica poveča te največje zmogljivosti iskanja, o novih največjih zmogljivosti iskanja uradno obvesti druge države članice, Komisijo, eu-LISA in Europol. Kadar Europol poveča te največje zmogljivosti, o novih največjih zmogljivostih iskanja uradno obvesti države članice, Komisijo in eu-LISA.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi največje število kandidatov, ki se lahko v okviru enega prenosa sprejmejo za primerjavo in porazdelitev neporabljenih zmogljivosti za iskanje med države članice, v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 24

Pravila za zaprosila in odgovore v zvezi s podobami obraza

1.   Zaprosilo za avtomatizirano iskanje podob obraza vsebuje le naslednje informacije:

(a)

kodo države članice prosilke;

(b)

datum in čas zaprosila ter številko zaprosila;

(c)

referenčne podatke o podobi obraza.

2.   Odgovor na zaprosilo iz odstavka 1 vsebuje le naslednje informacije:

(a)

podatek o tem, ali je bilo ugotovljeno eno ali več ujemanj ali da ujemanja ni;

(b)

datum in čas zaprosila ter številko zaprosila;

(c)

datum in čas odgovora ter številko odgovora;

(d)

kodo države članice prosilke in zaprošene države članice;

(e)

referenčne številke podob obraza iz države članice prosilke in zaprošene države članice;

(f)

ujemajoče se podobe obraza.

3.   Države članice zagotovijo, da so zaprosila iz odstavka 1 tega člena skladna z uradnimi obvestili, poslanimi na podlagi člena 74. Ta uradna obvestila so navedena v praktičnem priročniku iz člena 79.

Oddelek 5

Policijske evidence

Člen 25

Policijske evidence

1.   Države članice lahko sodelujejo pri avtomatizirani izmenjavi policijskih evidenc. Za namene teh izmenjav sodelujoče države članice zagotovijo razpoložljivost nacionalnih indeksov policijskih evidenc, ki vsebujejo sklope biografskih podatkov osumljencev in obsojenih oseb iz nacionalnih podatkovnih zbirk, vzpostavljenih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Ti sklopi podatkov vsebujejo le naslednje podatke, kolikor so na voljo:

(a)

ime ali imena;

(b)

priimek ali priimke;

(c)

privzeto ime ali privzeta imena in prej uporabljano ime ali imena;

(d)

datum rojstva;

(e)

državljanstvo ali državljanstva;

(f)

državo rojstva;

(g)

spol.

2.   Podatki iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c) se psevdonimizirajo.

Člen 26

Avtomatizirano iskanje po indeksih nacionalnih policijskih evidenc

Države članice, ki sodelujejo v avtomatizirani izmenjavi policijskih evidenc, nacionalnim kontaktnim točkam drugih sodelujočih držav članic in Europolu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, za katera je na podlagi prava države članice prosilke najvišja zagrožena zaporna kazen najmanj eno leto, omogočijo dostop do podatkov iz nacionalnih indeksov policijskih evidenc za izvajanje avtomatiziranih iskanj.

Iskanja iz prvega pododstavka se izvajajo le v okviru posameznih primerov in v skladu z nacionalnim pravom države članice prosilke.

Člen 27

Referenčne številke za policijske evidence

Referenčne številke za policijske evidence so kombinacija naslednjega:

(a)

referenčne številke, ki državam članicam v primeru ujemanja omogočajo, da iz svojih indeksov nacionalnih policijskih evidenc iz člena 25 pridobijo biografske podatke in druge informacije, da bi jih lahko posredovale drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu s členom 44;

(b)

kode, ki označuje državo članico, ki hrani policijske evidence.

Člen 28

Pravila za zaprosila in odgovore v zvezi s policijskimi evidencami

1.   Zaprosilo za avtomatizirano iskanje po indeksih nacionalnih policijskih evidenc vsebuje le naslednje informacije:

(a)

kodo države članice prosilke;

(b)

datum in čas zaprosila ter številko zaprosila;

(c)

podatke iz člena 25, kolikor so na voljo.

2.   Odgovor na zaprosilo iz odstavka 1 vsebuje le naslednje informacije:

(a)

podatek o številu ujemanj;

(b)

datum in čas zaprosila ter številko zaprosila;

(c)

datum in čas odgovora ter številko odgovora;

(d)

kodo države članice prosilke in zaprošene države članice;

(e)

referenčne številke policijskih evidenc zaprošene države članice.

3.   Države članice zagotovijo, da so zaprosila iz odstavka 1 tega člena skladna z uradnimi obvestili, poslanimi na podlagi člena 74. Ta uradna obvestila so navedena v praktičnem priročniku iz člena 79.

Oddelek 6

Skupne določbe

Člen 29

Pogrešane osebe in neidentificirani človeški ostanki

1.   Kadar je nacionalni organ z nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi iz odstavka 2 za to pooblaščen, lahko prek okvira Prüm II izvaja avtomatizirana iskanja le za spodaj navedene namene:

(a)

iskanje pogrešanih oseb v okviru kazenskih preiskav ali iz humanitarnih razlogov;

(b)

identifikacija človeških ostankov.

2.   Države članice, ki želijo izkoristiti možnost iz odstavka 1, z nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi imenujejo nacionalne organe, pristojne za namene iz odstavka 1, ter določijo postopke, pogoje in merila, vključno s humanitarnimi razlogi, na podlagi katerih je dovoljeno izvajati avtomatizirana iskanja pogrešanih oseb iz odstavka 1, točka (a).

Člen 30

Nacionalne kontaktne točke

Vsaka država članica določi eno ali več nacionalnih kontaktnih točk za namene členov 6, 11, 16, 20 in 26.

Člen 31

Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične ureditve, ki jih morajo države članice izvesti v zvezi s postopki iz členov 6, 11, 16, 20 in 26. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 32

Razpoložljivost avtomatizirane izmenjave podatkov na nacionalni ravni

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da je avtomatizirano iskanje profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, določenih podatkov iz registrov vozil, podob obraza in policijskih evidenc mogoče 24 ur na dan vse dni v tednu.

2.   Nacionalne kontaktne točke nemudoma obvestijo druga drugo, Komisijo, eu-LISA in Europol o kakršni koli nerazpoložljivosti avtomatizirane izmenjave podatkov, vključno s, kadar je ustrezno, tehničnimi napakami, zaradi katerih avtomatizirana izmenjava podatkov ni na voljo.

Nacionalne kontaktne točke se v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom dogovorijo o začasnih alternativnih rešitvah za izmenjavo informacij, ki se uporablja, kadar avtomatizirana izmenjava podatkov ni na voljo.

3.   Kadar avtomatizirana izmenjava podatkov ni na voljo, nacionalne kontaktne točke zagotovijo, da se z vsemi potrebnimi sredstvi brez odlašanja ponovno vzpostavi.

Člen 33

Utemeljitev za obdelavo podatkov

1.   Vsaka država članica vodi evidenco o utemeljitvah za poizvedbe, ki jih izvedejo njeni pristojni organi.

Europol vodi evidenco o utemeljitvah za poizvedbe, ki jih izvede.

2.   Utemeljitve iz odstavka 1 vključujejo:

(a)

namen poizvedbe, vključno s sklicem na konkreten primer ali preiskavo, in kaznivo dejanje, kadar je ustrezno;

(b)

navedbo, ali se poizvedba nanaša na osumljenca ali osebo, obsojeno za kaznivo dejanje, žrtev kaznivega dejanja, pogrešano osebo ali neidentificirane človeške ostanke;

(c)

navedbo, ali je cilj poizvedbe identificirati osebo ali pridobiti več podatkov o znani osebi.

3.   Utemeljitve iz odstavka 1 tega člena morajo biti sledljive do dnevnikov iz členov 18, 40 in 45. Te utemeljitve se uporabljajo izključno za oceno ali so iskanja sorazmerna in nujna za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja kaznivih dejanj, za spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedbe in zakonitosti obdelave podatkov, ter za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov. Te utemeljitve se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo tri leta po njihovem nastanku. Če so utemeljitve potrebne za že začete postopke spremljanja, se izbrišejo, ko za postopke spremljanja utemeljitev več ni potrebna.

4.   Za oceno sorazmernosti in nujnosti iskanj za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja kaznivih dejanj ali za namene spremljanja varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedbe in zakonitosti obdelave podatkov, imajo upravljavci podatkov dostop do teh utemeljitev za potrebe notranjega spremljanje iz člena 55.

Člen 34

Uporaba univerzalnega formata sporočil

1.   Pri razvoju usmerjevalnika iz člena 35 te uredbe in Evropskega indeksnega sistema policijskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: sistem EPRIS) se, kolikor je mogoče, uporablja standard univerzalnega formata sporočil (UMF), vzpostavljen s členom 38 Uredbe (EU) 2019/818.

2.   Pri vsaki avtomatizirani izmenjavi podatkov v skladu s to uredbo bi bilo treba uporabljati standard UMF, kolikor je mogoče.

POGLAVJE 3

Arhitektura

Oddelek 1

Usmerjevalnik

Člen 35

Usmerjevalnik

1.   Za namene lažjega vzpostavljanja povezav med državami članicami in med državami članicami in Europolom za poizvedovanje, pridobivanje in ocenjevanje biometričnih podatkov ter za pridobivanje alfanumeričnih podatkov v skladu s to uredbo se vzpostavi usmerjevalnik.

2.   Usmerjevalnik je sestavljen iz:

(a)

centralne infrastrukture, vključno z iskalnim orodjem, ki omogoča sočasne poizvedbe v nacionalnih podatkovnih zbirkah iz členov 5, 10 in 19 ter v podatkih Europola;

(b)

varnega komunikacijskega kanala med centralno infrastrukturo, pristojnimi organi, pooblaščenimi za uporabo usmerjevalnika na podlagi člena 36, in Europolom;

(c)

varne komunikacijske infrastrukture med centralno infrastrukturo in evropskim iskalnim portalom, vzpostavljenim s členom 6 Uredbe (EU) 2019/817 in členom 6 Uredbe (EU) 2019/818, za namene člena 39.

Člen 36

Uporaba usmerjevalnika

Uporaba usmerjevalnika je omejena na pristojne organe držav članic, ki so pooblaščeni za dostop in izmenjave profilov DNK, daktiloskopskih podatkov in podob obraza v skladu s to uredbo, ter Europol v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794.

Člen 37

Postopki

1.   Pristojni organi, pooblaščeni za uporabo usmerjevalnika na podlagi člena 36, ali Europol za poizvedbo zaprosijo tako, da v usmerjevalnik predložijo biometrične podatke. Usmerjevalnik zaprosilo za poizvedbo pošlje v podatkovne zbirke vseh ali določenih držav članic in v podatke Europola, sočasno s podatki, ki jih je predložil uporabnik v skladu z njegovimi pravicami dostopa.

2.   Vsaka zaprošena država članica po prejemu zaprosila za poizvedbo iz usmerjevalnika brez odlašanja izvede avtomatizirano poizvedovanje v svojih podatkovnih zbirkah. Europol po prejemu zaprosila za poizvedbo iz usmerjevalnika brez odlašanja izvede avtomatizirano poizvedovanje v svojih podatkovnih zbirkah.

3.   Vsa ujemanja, ki so rezultat poizvedb iz odstavka 2, se samodejno pošljejo nazaj v usmerjevalnik. Državo članico prosilko se samodejno uradno obvesti, kadar ni ujemanja.

4.   Usmerjevalnik razvrsti odgovore s primerjavo biometričnih podatkov, uporabljenih za poizvedbo, in biometričnih podatkov, poslanih v odgovorih zaprošene države članice ali zaprošenih držav članic ali Europola, kadar se tako odloči država članica prosilka in kadar je ustrezno.

5.   Usmerjevalnik pošlje seznam ujemajočih se biometričnih podatkov in njihovo stopnjo ujemanja uporabniku usmerjevalnika.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnični postopek, kako bo usmerjevalnik izvedel poizvedbo v podatkovnih zbirkah držav članic in podatkih Europola, obliko, v kateri usmerjevalnik odgovarja na take poizvedbe, ter tehnična pravila za primerjavo in razvrščanje ujemanja med biometričnimi podatki. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 38

Preverjanje kakovosti

Zaprošena država članica z avtomatiziranim postopkom preveri kakovost posredovanih podatkov.

Zaprošena država članica prek usmerjevalnika brez odlašanja obvesti državo članico prosilko, kadar podatki niso primerni za avtomatizirano primerjavo.

Člen 39

Interoperabilnost med usmerjevalnikom in skupnim odložiščem podatkov o identiteti za namene dostopa organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

1.   Kadar imajo imenovani organi, opredeljeni v členu 4, točka 20, Uredbe (EU) 2019/817 in členu 4, točka 20, Uredbe (EU) 2019/818, dovoljenje za uporabo usmerjevalnika na podlagi člena 36 te uredbe, lahko poizvedbo v podatkovnih zbirkah držav članic in podatkih Europola izvedejo sočasno s poizvedbo v skupnem odložišču podatkov o identiteti, vzpostavljenem s členom 17 Uredbe (EU) 2019/817 in členom 17 Uredbe (EU) 2019/818, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz prava Unije, in če je bila poizvedba poslana v skladu z njihovimi pravicami dostopa. V ta namen usmerjevalnik poizvedbo v skupnem odložišču podatkov o identiteti izvede prek evropskega iskalnega portala.

2.   Poizvedbe v skupnem odložišču podatkov o identiteti za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se izvedejo v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817 in členom 22 Uredbe (EU) 2019/818. Vsi rezultati takih poizvedb se posredujejo prek evropskega iskalnega portala.

Sočasne poizvedbe v podatkovnih zbirkah držav članic, podatkih Europola in skupnem odložišču podatkov o identiteti se izvajajo le, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so podatki o osumljencu, storilcu ali žrtvi terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja, kot sta opredeljeni v členu 4, točki 21 in 22, Uredbe (EU) 2019/817 in členu 4, točki 21 in 22, Uredbe (EU) 2019/818, shranjeni v skupnem odložišču podatkov o identiteti.

Člen 40

Vodenje dnevnikov

1.   eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v usmerjevalniku. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)

ali je zaprosilo za poizvedbo poslala država članica ali Europol; kadar je zaprosilo za poizvedbo poslala država članica, se navede zadevno državo članico;

(b)

datum in čas zaprosila;

(c)

datum in čas odgovora;

(d)

nacionalne podatkovne zbirke ali podatke Europola, ki jim je bilo poslano zaprosilo za poizvedbo;

(e)

nacionalne podatkovne zbirke ali podatke Europola, ki so poslali odgovor;

(f)

kadar je ustrezno, dejstvo, da je bila izvedena sočasna poizvedba v skupnem odložišču podatkov o identiteti.

2.   Vsaka država članica vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih izvede osebje njenih pristojnih organov, ustrezno pooblaščeno za uporabo usmerjevalnika, in dnevnike o poizvedbah, za katere zaprosijo druge države članice.

Europol vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi njegovo ustrezno pooblaščeno osebje.

3.   Dnevniki iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo le za zbiranje statističnih podatkov in spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, ter za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov. Ti dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo tri leta po njihovem nastanku. Če so dnevniki potrebni za že začete postopke spremljanja, se izbrišejo, ko za postopke spremljanja niso več potrebni.

4.   Za namene spremljanja varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, imajo upravljavci podatkov dostop do dnevnikov za potrebe notranjega spremljanja iz člena 55.

Člen 41

Postopki obveščanja, kadar usmerjevalnika tehnično ni mogoče uporabljati

1.   Kadar usmerjevalnika zaradi napake tehnično ni mogoče uporabljati za poizvedovanje v eni ali več nacionalnih podatkovnih zbirkah ali podatkih Europola, eu-LISA o tem na avtomatiziran način obvesti uporabnike usmerjevalnika iz člena 36. eu-LISA brez odlašanja sprejme ustrezne ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe usmerjevalnika.

2.   Kadar usmerjevalnika zaradi izpada delovanja nacionalne infrastrukture v državi članici tehnično ni mogoče uporabljati za poizvedovanje v eni ali več nacionalnih podatkovnih zbirkah, ta država članica o tem na avtomatiziran način obvesti druge države članice, Komisijo, eu-LISA in Europol. Zadevna država članica brez odlašanja sprejme ustrezne ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe usmerjevalnika.

3.   Kadar usmerjevalnika zaradi izpada delovanja infrastrukture Europola tehnično ni mogoče uporabljati za poizvedovanje v podatkih Europola, Europol o tem na avtomatiziran način obvesti države članice, Komisijo in eu-LISA. Europol brez odlašanja sprejme ustrezne ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe usmerjevalnika.

Oddelek 2

Sistem EPRIS

Člen 42

Sistem EPRIS

1.   Vzpostavi se Evropski indeksni sistem policijskih evidenc (sistem EPRIS). Države članice in Europol za avtomatizirano iskanje v nacionalnih indeksih policijskih evidenc iz člena 26 uporabljajo sistem EPRIS.

2.   Sistem EPRIS je sestavljen iz:

(a)

decentralizirane infrastrukture v državah članicah, vključno z iskalnim orodjem, ki omogoča sočasne poizvedbe v nacionalnih indeksih policijskih evidenc, ki temeljijo na nacionalnih podatkovnih zbirkah;

(b)

centralne infrastrukture, ki podpira iskalno orodje, ki omogoča sočasne poizvedbe v nacionalnih indeksih policijskih evidenc;

(c)

varnega komunikacijskega kanala med centralno infrastrukturo, državami članicami in Europolom.

Člen 43

Uporaba sistema EPRIS

1.   Za namene iskanja v nacionalnih indeksih policijskih evidenc prek sistema EPRIS se uporabljata vsaj dva od naslednjih sklopov podatkov:

(a)

ime ali imena;

(b)

priimek ali priimki;

(c)

datum rojstva.

2.   Kadar so na voljo, se lahko uporabijo tudi naslednji sklopi podatkov:

(a)

privzeto ime ali privzeta imena in prej uporabljano ime ali imena;

(b)

državljanstvo ali državljanstva;

(c)

država rojstva;

(d)

spol.

3.   Podatki iz odstavka 1, točki (a) in (b), ter odstavka 2, točka (a) se psevdonimizirajo.

Člen 44

Postopki

1.   Kadar država članica ali Europol zaprosi za poizvedbo, predloži podatke iz člena 43.

Sistem EPRIS zaprosilo za poizvedbo pošlje v nacionalne indekse policijskih evidenc držav članic skupaj s podatki države članice prosilke ali Europola in v skladu s to uredbo.

2.   Po prejemu zaprosila za poizvedbo od sistema EPRIS vsaka zaprošena država članica brez odlašanja izvede avtomatizirano poizvedovanje v svojem nacionalnem indeksu policijskih evidenc.

3.   Vsa ujemanja, ki so rezultat poizvedb iz odstavka 1 v indeksu policijskih evidenc vsake zaprošene države članice, se samodejno pošljejo nazaj v sistem EPRIS.

4.   Sistem EPRIS državi članici prosilki ali Europolu samodejno vrne seznam ujemanj. Seznam ujemanj navaja kakovost ujemanja in tudi državo članico ali države članice, katerih nacionalni indeks policijskih evidenc vsebuje podatke, ki so privedli do ujemanja ali ujemanj.

5.   Država članica prosilka se po prejemu seznama ujemanj odloči, za katera ujemanja je potrebno nadaljnje ukrepanje, in prek kanala SIENA zaprošeni državi članici ali zaprošenim državam članicam pošlje obrazloženo zaprosilo za nadaljnje ukrepanje, ki vsebuje podatke iz členov 25 in 27 ter vse relevantne dodatne informacije. Zaprošena država članica ali zaprošene države članice taka zaprosila brez odlašanja obdelajo, da bi se lahko odločile, ali bodo delile podatke, shranjene v svojih podatkovnih zbirkah.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnični postopek, po katerem sistem EPRIS poizveduje v indeksih policijskih evidenc držav članic, in obliko ter največje število odgovorov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 45

Vodenje dnevnikov

1.   Vsaka sodelujoča država članica in Europol vodijo dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v sistemu EPRIS. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)

ali je zaprosilo za poizvedbo poslala država članica ali Europol; kadar je zaprosilo za poizvedbo poslala država članica, navedbo zadevne države članice;

(b)

datum in čas zaprosila;

(c)

datum in čas odgovora;

(d)

nacionalne podatkovne zbirke, ki jim je bilo poslano zaprosilo za poizvedbo;

(e)

nacionalne podatkovne zbirke, ki so poslale odgovor.

2.   Vsaka sodelujoča država članica vodi dnevnike o zaprosilih za poizvedbe, ki jih izvede osebje njenih pristojnih organov, ustrezno pooblaščeno za uporabo sistema EPRIS. Europol vodi dnevnike o zaprosilih za poizvedbe, ki jih izvede njegovo ustrezno pooblaščeno osebje.

3.   Dnevniki iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo le za zbiranje statističnih podatkov, spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, in za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov. Ti dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo tri leta po njihovem nastanku. Če so dnevniki potrebni za že začete postopke spremljanja, se izbrišejo, ko za postopke spremljanja niso več potrebni.

4.   Za namene spremljanja varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, imajo upravljavci podatkov dostop do dnevnikov za potrebe notranjega spremljanja iz člena 55.

Člen 46

Postopki obveščanja, kadar sistema EPRIS tehnično ni mogoče uporabljati

1.   Kadar zaradi izpada delovanja infrastrukture Europola tehnično ni mogoče uporabljati sistema EPRIS za poizvedbe v eni ali več nacionalnih indeksih policijskih evidenc, Europol o tem na avtomatiziran način obvesti države članice. Europol brez odlašanja sprejme ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe sistema EPRIS.

2.   Kadar zaradi izpada delovanja nacionalne infrastrukture države članice tehnično ni mogoče uporabljati sistema EPRIS za poizvedbe v eni ali več nacionalnih indeksih policijskih evidenc, zadevna država članica o tem na avtomatiziran način obvesti druge države članice, Komisijo in Europol. Države članice brez odlašanja sprejmejo ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe sistema EPRIS.

POGLAVJE 4

Izmenjava podatkov po ujemanju

Člen 47

Izmenjava osnovnih podatkov

1.   Sklop osnovnih podatkov se prek usmerjevalnika vrne v 48 urah po izpolnitvi vseh naslednjih pogojev:

(a)

postopki iz členov 6, 11 ali 20 kažejo ujemanje med podatki, uporabljenimi za iskanje, in podatki, shranjenimi v podatkovni zbirki zaprošene države članice ali zaprošenih držav članic;

(b)

ujemanje iz točke (a) tega odstavka je bilo potrjeno ročno s strani usposobljenega člana osebja nacionalne kontaktne točke države članice prosilke iz člena 6(6), člena 11(2) in člena 20(2), ali, v primeru profilov DNK iz člena 6(7), s strani zaprošene države članice;

(c)

opis dejstev in navedba zadevnega kaznivega dejanja sta bila posredovana z uporabo skupne preglednice kategorij kaznivih dejanj iz izvedbenega akta, ki se sprejme na podlagi člena 11b(1), točka (a), Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ, s strani države članice prosilke ali, v primeru profilov DNK iz člena 6(7), s strani zaprošene države članice, da se oceni sorazmernost zaprosila, vključno s težo kaznivega dejanja, za katerega je bilo opravljeno iskanje, v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki zagotavlja sklop osnovnih podatkov.

2.   Kadar lahko država članica na podlagi svojega nacionalnega prava določen sklop osnovnih podatkov zagotovi šele po pridobitvi sodne odobritve, lahko ta država članica odstopa od rokov, določenih v odstavku 1, kolikor je to potrebno za pridobitev take odobritve.

3.   Sklop osnovnih podatkov iz odstavka 1 tega člena vrne zaprošena država članica ali, v primeru profilov DNK iz člena 6(7), država članica prosilka.

4.   Kadar se potrjeno ujemanje nanaša na znane podatke o osebi, sklop osnovnih podatkov iz odstavka 1, kolikor so na voljo, vsebuje naslednje podatke:

(a)

ime ali imena;

(b)

priimek ali priimke;

(c)

privzeto ime ali privzeta imena in prej uporabljano ime ali imena;

(d)

datum rojstva;

(e)

državljanstvo ali državljanstva;

(f)

kraj in državo rojstva;

(g)

spol;

(h)

datum in kraj pridobitve biometričnih podatkov;

(i)

kaznivo dejanje, za katero so bili pridobljeni biometrični podatki;

(j)

številko kazenske zadeve;

(k)

pristojni organ, odgovoren za kazensko zadevo.

5.   Kadar se potrjeno ujemanje nanaša na neznane podatke ali sledi, sklop osnovnih podatkov iz odstavka 1, kolikor so na voljo, vsebuje naslednje podatke:

(a)

datum in kraj pridobitve biometričnih podatkov;

(b)

kaznivo dejanje, za katero so bili pridobljeni biometrični podatki;

(c)

številka kazenske zadeve;

(d)

pristojni organ, odgovoren za kazensko zadevo.

6.   Odločitev, da zaprošena država članica, ali v primeru profilov DNK iz člena 6(7) država prosilka, vrne osnovne podatke, sprejme človek.

POGLAVJE 5

Europol

Člen 48

Dostop držav članic do biometričnih podatkov, ki jih predložijo tretje države in jih hrani Europol

1.   Države članice imajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 dostop do biometričnih podatkov, ki jih tretje države predložijo Europolu za namene člena 18(2), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2016/794, ter možnost iskanja po njih prek usmerjevalnika.

2.   Kadar iskanje iz odstavka 1 privede do ujemanja med podatki, uporabljenimi za iskanje, in podatki, ki jih predložijo tretje države in jih hrani Europol, sledi nadaljnje ukrepanje v skladu z Uredbo (EU) 2016/794.

Člen 49

Dostop Europola do podatkov, shranjenih v podatkovnih zbirkah držav članic, s podatki, ki jih predložijo tretje države

1.   Kadar je to potrebno za namen doseganja ciljev iz člena 3 Uredbe (EU) 2016/794, ima Europol v skladu z navedeno uredbo in to uredbo dostop do podatkov, ki jih imajo države članice shranjene v svojih nacionalnih podatkovnih zbirkah in indeksih policijskih evidenc.

2.   Poizvedbe Europola, izvedene z biometričnimi podatki kot iskalnim kriterijem, se izvedejo z uporabo usmerjevalnika.

3.   Poizvedbe Europola, izvedene s podatki iz registrov vozil kot iskalnim kriterijem, se izvedejo z uporabo sistema Eucaris.

4.   Poizvedbe Europola, izvedene z biografskimi podatki osumljencev in obsojenih oseb iz člena 25 kot iskalnim kriterijem, se izvedejo z uporabo sistema EPRIS.

5.   Europol izvaja iskanja s podatki, ki jih predložijo tretje države, v skladu z odstavki 1 do 4 tega člena le, kadar je to potrebno, da lahko opravlja svoje naloge za namene člena 18(2), točki (a) in (c), Uredbe (EU) 2016/794.

6.   Kadar postopki iz členov 6, 11 ali 20 pokažejo ujemanje med podatki, uporabljenimi za iskanje, in podatki, shranjenimi v nacionalnih podatkovnih zbirkah zaprošene države članice ali zaprošenih držav članic, Europol obvesti le vključeno državo članico ali vključene države članice.

Zaprošena država članica mora odločitev o tem, ali bo sklop osnovnih podatkov vrnila prek usmerjevalnika, sprejeti v 48 urah po izpolnitvi vseh naslednjih pogojev:

(a)

ujemanje iz prvega pododstavka je bilo potrjeno ročno s strani usposobljenega člana osebja Europola;

(b)

opis dejstev in navedba zadevnega kaznivega dejanja sta bila posredovana z uporabo skupne preglednice kategorij kaznivih dejanj iz izvedbenega akta, ki se sprejme na podlagi člena 11b(1), točka (a), Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ, s strani Europola, da se oceni sorazmernost zaprosila, vključno s težo kaznivega dejanja, za katerega je bilo opravljeno iskanje, v skladu z nacionalnim pravom države članice, ki zagotavlja sklop osnovnih podatkov;

(c)

ime tretje države, ki je podatke predložila, je bilo posredovano.

Kadar lahko država članica na podlagi svojega nacionalnega prava zagotovi določen sklop osnovnih podatkov šele po pridobitvi sodne odobritve, lahko ta država članica odstopa od rokov, določenih v drugem pododstavku, kolikor je to potrebno za pridobitev take odobritve.

Kadar se potrjeno ujemanje nanaša na znane podatke o osebi, sklop osnovnih podatkov iz drugega pododstavka vsebuje naslednje podatke, kolikor so na voljo:

(a)

ime ali imena;

(b)

priimek ali priimke;

(c)

privzeto ime ali privzeta imena in prej uporabljano ime ali imena;

(d)

datum rojstva;

(e)

državljanstvo ali državljanstva;

(f)

kraj in državo rojstva;

(g)

spol;

(h)

datum in kraj pridobitve biometričnih podatkov;

(i)

kaznivo dejanje, za katero so bili pridobljeni biometrični podatki;

(j)

številko kazenske zadeve;

(k)

pristojni organ, odgovoren za kazensko zadevo.

Kadar se potrjeno ujemanje nanaša na neznane podatke ali sledi, sklop osnovnih podatkov iz drugega pododstavka vsebuje naslednje podatke, kolikor so na voljo:

(a)

datum in kraj pridobitve biometričnih podatkov;

(b)

kaznivo dejanje, za katero so bili pridobljeni biometrični podatki;

(c)

številko kazenske zadeve;

(d)

pristojni organ, odgovoren za kazensko zadevo.

Odločitev, da zaprošena država članica vrne osnovne podatke, sprejme človek.

7.   Europol lahko informacije, pridobljene z iskanjem v skladu s tem členom in izmenjavo sklopa osnovnih podatkov v skladu z odstavkom 6, uporablja le s soglasjem države članice, v podatkovni zbirki katere je prišlo do ujemanja. Kadar država članica dovoli, da se take informacije uporabijo, ravnanje z njimi s strani Europola ureja Uredba (EU) 2016/794.

POGLAVJE 6

Varstvo podatkov

Člen 50

Namen obdelave podatkov

1.   Osebni podatki, ki jih je prejela država članica ali Europol, se lahko obdelujejo izključno za namene, za katere jih je država članica, ki je podatke predložila, posredovala v skladu s to uredbo. Obdelava v druge namene je mogoča izključno s predhodnim dovoljenjem države članice, ki je podatke predložila.

2.   Država članica ali Europol lahko podatke, poslane na podlagi členov 6, 11, 16, 20 ali 26, obdeluje izključno, kadar je to potrebno, da:

(a)

ugotovi, ali se primerjani profili DNK, daktiloskopski podatki, podatki iz registrov vozil, podobe obraza ali policijske evidence ujemajo;

(b)

izmenja sklop osnovnih podatkov v skladu s členom 47;

(c)

pripravi in predloži policijsko ali sodno zaprosilo za pravno pomoč, kadar se podatki ujemajo;

(d)

vodi dnevnike v smislu členov 18, 40 in 45.

3.   Po samodejnem odgovoru na iskanja se podatki, ki jih prejme država članica ali Europol, nemudoma izbrišejo, razen če je nadaljnja obdelava potrebna za namene iz odstavka 2 ali dovoljena v skladu z odstavkom 1.

4.   Države članice pred povezavo svojih nacionalnih podatkovnih zbirk z usmerjevalnikom ali sistemom EPRIS izvedejo oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov iz člena 27 Direktive (EU) 2016/680 in se po potrebi posvetujejo z nadzornim organom iz člena 28 navedene direktive. Nadzorni organ lahko uporabi katero koli pooblastilo, ki ga ima na podlagi člena 47 navedene direktive, v skladu s členom 28(5) navedene direktive.

Člen 51

Točnost, ustreznost in hramba podatkov

1.   Države članice in Europol zagotovijo točnost in ustreznost osebnih podatkov, ki se obdelujejo na podlagi te uredbe. Kadar zaprošena država članica ali Europol izve, da so podatki, ki so bili poslani, nepravilni ali neažurni ali podatki, ki ne bi smeli biti poslani, to dejstvo brez nepotrebnega odlašanja sporoči državi članici, ki je podatke prejela, ali Europolu. Vse zadevne države članice ali Europol take podatke brez nepotrebnega odlašanja ustrezno popravijo ali izbrišejo. Kadar država članica, ki je prejela podatke, ali Europol utemeljeno domneva, da so podatki, ki so bili poslani, nepravilni ali da bi jih bilo treba zbrisati, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti državo članico, ki je podatke predložila.

2.   Države članice in Europol sprejmejo ustrezne ukrepe za posodabljanje podatkov, pomembnih za namene te uredbe.

3.   Kadar oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, izpodbija točnost podatkov, ki jih hrani država članica ali Europol, kadar zadevna država članica ali Europol ne more zanesljivo ugotoviti točnosti podatkov in kadar to zahteva oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, se zadevni podatki označijo. Kadar obstaja taka označitev, jo lahko države članice ali Europol odstranijo le z dovoljenjem osebe, na katero se nanašajo osebni podatki, ali na podlagi odločbe pristojnega sodišča, nadzornega organa ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, kot je ustrezno.

4.   Podatke, ki ne bi smeli biti poslani ali prejeti, je treba izbrisati. Zakonito poslani in prejeti podatki se izbrišejo:

(a)

kadar niso oziroma niso več potrebni za namen, za katerega so bili poslani;

(b)

po preteku najdaljšega roka za hrambo podatkov, določenega v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke predložila, kadar je ta država članica ob pošiljanju podatkov o tem najdaljšem roku obvestila državo članico, ki je podatke prejela, ali Europol; ali

(c)

po preteku najdaljšega roka za hrambo podatkov, določenega v Uredbi (EU) 2016/794.

Kadar obstaja razlog za domnevo, da bi izbris podatkov škodoval interesom osebe, na katero se osebni podatki nanašajo, se obdelava teh podatkov namesto izbrisa omeji. Kadar je bila obdelava podatkov omejena, se ti obdelujejo le za namen, zaradi katerega je bil preprečen njihov izbris.

Člen 52

Obdelovalec podatkov

1.   eu-LISA je obdelovalec v smislu člena 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725 za obdelavo osebnih podatkov prek usmerjevalnika.

2.   Europol je obdelovalec v smislu člena 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725 za obdelavo osebnih podatkov prek sistema EPRIS.

Člen 53

Varnost obdelave

1.   Pristojni organi držav članic, eu-LISA in Europol zagotovijo, da je obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe varna. Pristojni organi držav članic, eu-LISA in Europol sodelujejo pri nalogah, povezanih z varnostjo.

2.   Brez poseganja v člen 33 Uredbe (EU) 2018/1725 in člen 32 Uredbe (EU) 2016/794 eu-LISA in Europol sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti usmerjevalnika oziroma sistema EPRIS in z njima povezane komunikacijske infrastrukture.

3.   eu-LISA sprejme potrebne ukrepe v zvezi z usmerjevalnikom in Europol sprejme potrebne ukrepe v zvezi s sistemom EPRIS za:

(a)

fizično zaščito podatkov, vključno z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito kritične infrastrukture ob nepredvidenih dogodkih;

(b)

zavrnitev dostopa nepooblaščenim osebam do opreme in objektov za obdelavo podatkov;

(c)

preprečevanje nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali odstranjevanja nosilcev podatkov;

(d)

preprečevanje nepooblaščenega vnosa podatkov in nedovoljenega preverjanja, spreminjanja ali brisanja zabeleženih osebnih podatkov;

(e)

preprečevanje nepooblaščene obdelave podatkov in kakršnega koli nepooblaščenega kopiranja, spreminjanja ali brisanja podatkov;

(f)

preprečevanje uporabe sistemov za avtomatizirano obdelavo podatkov s strani nepooblaščenih oseb z uporabo opreme za prenos podatkov;

(g)

zagotovitev, in sicer na podlagi individualne uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do usmerjevalnika oziroma sistema EPRIS dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop;

(h)

zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, katerim organom se lahko z uporabo opreme za prenos podatkov pošljejo osebni podatki;

(i)

zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili obdelani v usmerjevalniku oziroma sistemu EPRIS ter kdo jih je obdeloval, kdaj in za kakšen namen so bili obdelani;

(j)

preprečitev nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med njihovim prenosom v usmerjevalnik oziroma sistem EPRIS ali iz njiju ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja;

(k)

zagotovitev ponovne vzpostavitve normalnega delovanja nameščenih sistemov v primeru prekinitve;

(l)

zagotovitev zanesljivosti z ustreznim poročanjem o vsaki napaki v delovanju usmerjevalnika oziroma sistema EPRIS;

(m)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejetje potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo in da se ti varnostni ukrepi ocenijo ob upoštevanju novega tehnološkega razvoja.

Potrebni ukrepi iz prvega pododstavka vključujejo varnostni načrt, načrt neprekinjenega poslovanja in načrt ponovne vzpostavitve delovanja.

Člen 54

Varnostni incidenti

1.   Za varnostni incident se šteje vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost usmerjevalnika ali sistema EPRIS in bi lahko povzročil poškodovanje ali izgubo podatkov, shranjenih v usmerjevalniku ali sistemu EPRIS, zlasti v primeru morebitnega nepooblaščenega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.

2.   V primeru varnostnega incidenta v zvezi z usmerjevalnikom eu-LISA in zadevne države članice ali, kadar je ustrezno, Europol med seboj sodelujejo, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.

3.   V primeru varnostnega incidenta v zvezi s sistemom EPRIS, zadevne države članice in Europol med seboj sodelujejo, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.

4.   Države članice svoje pristojne organe brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o morebitnih varnostnih incidentih.

V primeru varnostnega incidenta v zvezi s centralno infrastrukturo usmerjevalnika eu-LISA brez poseganja v člen 92 Uredbe (EU) 2018/1725 brez nepotrebnega odlašanja obvesti Službo za kibernetsko varnost za institucije, organe, urade in agencije Unije (CERT-EU) o pomembnih kibernetskih grožnjah, pomembnih ranljivostih in pomembnih incidentih, vsekakor pa najpozneje 24 ur po seznanitvi z njimi. CERT-EU se brez nepotrebnega odlašanja razkrijejo ustrezne tehnične podrobnosti kibernetskih groženj, ranljivosti in incidentov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati in ki omogočajo proaktivno izvajanje ukrepov za odkrivanje, odzivanje na incidente ali blaženje.

V primeru varnostnega incidenta v zvezi s centralno infrastrukturo sistema EPRIS Europol brez poseganja v člen 34 Uredbe (EU) 2016/794 in člen 92 Uredbe (EU) 2018/1725 obvesti CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja o pomembnih kibernetskih grožnjah, pomembnih ranljivostih in pomembnih incidentih, vsekakor pa najpozneje 24 ur po seznanitvi z njimi. CERT-EU se brez nepotrebnega odlašanja razkrijejo ustrezne tehnične podrobnosti kibernetskih groženj, ranljivosti in incidentov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati in ki omogočajo proaktivno izvajanje ukrepov za odkrivanje, odzivanje na incidente ali blaženje.

5.   Zadevne države članice in agencije Unije informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje usmerjevalnika ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, brez odlašanja posredujejo državam članicam in Europolu ter o njih poročajo v skladu z načrtom za obvladovanje incidentov, ki ga zagotovi eu-LISA.

6.   Zadevne države članice in agencije Unije informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje sistema EPRIS ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, brez odlašanja posredujejo državam članicam ter o njih poročajo v skladu z načrtom za obvladovanje incidentov, ki ga zagotovi Europol.

Člen 55

Notranje spremljanje

1.   Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki ima pravico do uporabe okvira Prüm II, sprejme ukrepe, potrebne za spremljanje njegove skladnosti s to uredbo, in da po potrebi sodeluje z nadzornim organom. Europol sprejme potrebne ukrepe za spremljanje njegove skladnosti s to uredbo ter po potrebi sodeluje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

2.   Upravljavci podatkov izvajajo potrebne ukrepe za učinkovito spremljanje skladnosti obdelave podatkov s to uredbo, vključno s pogostim preverjanjem dnevnikov iz členov 18, 40 in 45.Po potrebi in, kadar je ustrezno, sodelujejo z nadzornimi organi ali Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Člen 56

Kazni

Države članice zagotovijo, da se vsaka zloraba podatkov, obdelava podatkov ali izmenjava podatkov, ki je v nasprotju s to uredbo, kaznuje v skladu z nacionalnim pravom. Kazni, ki se določijo, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 57

Odgovornost

Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe s strani države članice ali Europola pri poizvedbah v skladu s členom 49 povzroči škodo za usmerjevalnik ali sistem EPRIS, je ta država članica ali Europol odgovoren za to škodo, razen če in kolikor eu-LISA, Europol ali druga država članica, ki jo zavezuje ta uredba, ni sprejela razumnih ukrepov za preprečitev nastanka tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Člen 58

Revizije, ki jih izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta za namene te uredbe izvede revizija operacij eu-LISA in Europola v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z relevantnimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, državam članicam in zadevni agenciji Unije. eu-LISA in Europol imata možnost, da pred sprejetjem poročila podata pripombe.

2.   eu-LISA in Europol Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov posredujeta zahtevane informacije, mu omogočita dostop do vseh dokumentov, ki jih zahteva, in do svojih dnevnikov iz členov 40 in 45 ter mu kadar koli dovolita vstop v vse svoje prostore. Ta odstavek ne posega v pooblastila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov na podlagi člena 58 Uredbe (EU) 2018/1725 in v zvezi z Europolom na podlagi člena 43(3) Uredbe (EU) 2016/794.

Člen 59

Sodelovanje med nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.   Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov na področju svojih pristojnosti aktivno sodelujejo pri opravljanju svojih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad uporabo te uredbe, zlasti če Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nadzorni organ ugotovi večja neskladja med praksami držav članic ali morebitne nezakonite prenose z uporabo komunikacijskih kanalov okvira Prüm II.

2.   V primerih iz odstavka 1 tega člena se zagotovi usklajen nadzor v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

3.   Dve leti po začetku delovanja usmerjevalnika in sistema EPRIS in nato vsaki dve leti Evropski odbor za varstvo podatkov pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, eu-LISA in Europolu poročilo o svojih dejavnostih na podlagi tega člena. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nadzorni organ zadevne države članice.

Člen 60

Prenos osebnih podatkov v tretjo državo in mednarodno organizacijo

Država članica prenese osebne podatke, pridobljene na podlagi te uredbe, v tretjo državo ali mednarodno organizacijo le v skladu s poglavjem V Direktive (EU) 2016/680 in kadar je zaprošena država članica pred prenosom izdala dovoljenje.

Europol osebne podatke, ki jih je prejel na podlagi te uredbe, prenese v tretjo državo ali mednarodno organizacijo le, kadar so bili izpolnjeni pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2016/794 in kadar je zaprošena država članica pred prenosom izdala dovoljenje.

Člen 61

Razmerje do drugih pravnih aktov o varstvu podatkov

Vsaka obdelava osebnih podatkov za namen te uredbe se izvaja v skladu s tem poglavjem in Direktivo (EU) 2016/680 ali Uredbo (EU) 2018/1725, (EU) 2016/794 ali (EU) 2016/679, kot je ustrezno.

POGLAVJE 7

Pristojnosti

Člen 62

Dolžnost skrbnega ravnanja

Države članice in Europol ravnajo s potrebno skrbnostjo pri ocenjevanju, ali avtomatizirana izmenjava podatkov ustreza namenu okvira Prüm II iz člena 2, in ali je v skladu s tam določenimi pogoji, zlasti glede spoštovanja temeljnih pravic.

Člen 63

Usposabljanje

Pooblaščenemu osebju pristojnih organov držav članic, nadzornih organov in Europola se po potrebi zagotovijo ustrezni viri in usposabljanje, tudi o varstvu podatkov in natančnem pregledu ujemanj za opravljanje nalog iz te uredbe.

Člen 64

Pristojnosti držav članic

1.   Vsaka država članica je odgovorna za:

(a)

povezavo z infrastrukturo usmerjevalnika;

(b)

povezovanje svojih obstoječih nacionalnih sistemov in infrastruktur z usmerjevalnikom;

(c)

organizacijo, upravljanje, delovanje in vzdrževanje svoje obstoječe nacionalne infrastrukture in njene povezave z usmerjevalnikom;

(d)

povezavo z infrastrukturo sistema EPRIS;

(e)

povezovanje svojih obstoječih nacionalnih sistemov in infrastrukture s sistemom EPRIS;

(f)

organizacijo, upravljanje, delovanje in vzdrževanje svoje obstoječe nacionalne infrastrukture in njene povezave s sistemom EPRIS;

(g)

upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja svojih pristojnih organov do usmerjevalnika v skladu s to uredbo ter vzpostavitev in redno posodabljanje seznama tega osebja in njihovih profilov;

(h)

upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja svojih pristojnih organov do sistema EPRIS v skladu s to uredbo ter vzpostavitev in redno posodabljanje seznama tega osebja in njihovih profilov;

(i)

upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja svojih pristojnih organov do sistema Eucaris v skladu s to uredbo ter vzpostavitev in redno posodabljanje seznama tega osebja in njihovih profilov;

(j)

ročno potrditev ujemanja, ki jo opravi kvalificirano osebje, iz člena 6(6), člena 6(7), člena 11(2) in člena 20(2);

(k)

zagotavljanje razpoložljivosti podatkov, potrebnih za izmenjavo podatkov v skladu s členi 5, 10, 16, 19 in 25;

(l)

izmenjavo informacij v skladu s členi 6, 11, 16, 20 in 26;

(m)

popravek, posodobitev ali izbris podatkov, prejetih od zaprošene države članice, v 48 urah po obvestilu zaprošene države članice, da so bili poslani podatki nepravilni, neažurni ali nezakonito posredovani;

(n)

skladnost z zahtevami glede kakovosti podatkov iz te uredbe.

2.   Vsaka država članica je odgovorna za povezavo svojih pristojnih organov z usmerjevalnikom, sistemom EPRIS in sistemom Eucaris.

Člen 65

Pristojnosti Europola

1.   Europol je odgovoren za upravljanje in ureditev dostopa svojega ustrezno pooblaščenega osebja do usmerjevalnika, sistema EPRIS in sistema Eucaris v skladu s to uredbo.

2.   Europol je odgovoren za obdelavo zaprosil usmerjevalnika v podatkih Europola. Europol ustrezno prilagodi svoje informacijske sisteme.

3.   Europol je odgovoren za vse tehnične prilagoditve svoje infrastrukture, potrebne za vzpostavitev povezave do usmerjevalnika in sistema Eucaris.

4.   Brez poseganja v iskanja s strani Europola na podlagi člena 49 Europol nima dostopa do osebnih podatkov, obdelanih v sistemu EPRIS.

5.   Europol je odgovoren za razvoj sistema EPRIS v sodelovanju z državami članicami. Sistem EPRIS zagotavlja funkcionalnosti iz členov 42 do 46.

Europol je odgovoren za tehnično upravljanje sistema EPRIS. Tehnično upravljanje sistema EPRIS v skladu s to uredbo obsega vse naloge in tehnične rešitve, ki so potrebne za delovanje centralne infrastrukture sistema EPRIS in zagotavljanje neprekinjenih storitev državam članicam 24 ur na dan vse dni v tednu. Vključuje vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni tehnične kakovosti funkcij sistema EPRIS, zlasti glede odzivnega časa za predložitev zaprosil nacionalnim podatkovnim zbirkam v skladu s tehničnimi specifikacijami.

6.   Europol zagotovi usposabljanje za tehnično uporabo sistema EPRIS.

7.   Europol je odgovoren za postopke iz členov 48 in 49.

Člen 66

Pristojnosti eu-LISA med fazo zasnove in razvoja usmerjevalnika

1.   eu-LISA zagotovi, da centralna infrastruktura usmerjevalnika deluje v skladu s to uredbo.

2.   eu-LISA gosti usmerjevalnik na svojih tehničnih lokacijah in zagotavlja funkcionalnosti iz te uredbe v skladu s pogoji glede varnosti, razpoložljivosti, kakovosti in učinkovitosti iz člena 67(1).

3.   eu-LISA je odgovorna za razvoj usmerjevalnika in vse tehnične prilagoditve, potrebne za njegovo delovanje.

4.   eu-LISA nima dostopa do osebnih podatkov, ki se obdelujejo z usmerjevalnikom.

5.   eu-LISA določi zasnovo fizične arhitekture usmerjevalnika, vključno z njegovo varno komunikacijsko infrastrukturo, ter tehnične specifikacije in njihov razvoj glede centralne infrastrukture in varne komunikacijske infrastrukture. Upravni odbor eu-LISA sprejme zasnovo na podlagi pozitivnega mnenja Komisije. eu-LISA izvede tudi morebitne prilagoditve sestavnih delov interoperabilnosti, ki so potrebne zaradi vzpostavitve usmerjevalnika, kot določa ta uredba.

6.   eu-LISA razvije in vzpostavi usmerjevalnik čim prej po tem, ko Komisija sprejme ukrepe iz člena 37(6). Ta razvoj zajema pripravo in izvajanje tehničnih specifikacij, testiranje ter splošno vodenje in usklajevanje projektov.

7.   Med fazo zasnove in razvoja se Odbor za upravljanje programa iz člena 54 Uredbe (EU) 2019/817 in člena 54 Uredbe (EU) 2019/818 redno sestaja. Zagotovi ustrezno upravljanje faze zasnove in razvoja usmerjevalnika.

Odbor za upravljanje programa upravnemu odboru eu-LISA vsak mesec predloži pisno poročilo o napredku pri projektu. Odbor za upravljanje programa nima nobene pristojnosti za sprejemanje odločitev ali pooblastil za zastopanje članov upravnega odbora eu-LISA.

Svetovalna skupina za interoperabilnost iz člena 78 se do začetka delovanja usmerjevalnika redno sestaja. Po vsakem sestanku poroča Odboru za upravljanje programa. Zagotavlja tehnično znanje za pomoč pri nalogah Odbora za upravljanje programa in spremlja pripravljenost držav članic.

Člen 67

Pristojnosti eu-LISA po začetku delovanja usmerjevalnika

1.   Po začetku delovanja usmerjevalnika je eu-LISA odgovorna za tehnično upravljanje centralne infrastrukture usmerjevalnika, vključno z njegovim vzdrževanjem in tehnološkim razvojem. V sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija na podlagi analize stroškov in koristi. eu-LISA je odgovorna tudi za tehnično upravljanje potrebne komunikacijske infrastrukture.

Tehnično upravljanje usmerjevalnika v skladu s to uredbo obsega vse naloge in tehnične rešitve, ki so potrebne za delovanje usmerjevalnika in zagotavljanje neprekinjenih storitev državam članicam in Europolu 24 ur na dan vse dni v tednu. Vključuje vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni, da usmerjevalnik deluje na zadovoljivi ravni tehnične kakovosti, zlasti kar zadeva razpoložljivost in odzivni čas za predložitev zaprosil nacionalnim podatkovnim zbirkam in podatkom Europola v skladu s tehničnimi specifikacijami.

Usmerjevalnik se razvije in upravlja tako, da se zagotovijo hiter, učinkovit in nadzorovan dostop, popolna in neprekinjena razpoložljivost ter odzivni čas, ki ustreza operativnim potrebam pristojnih organov držav članic in Europola.

2.   Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (18), eu-LISA za svoje osebje, ki dela s podatki, shranjenimi v usmerjevalniku, uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti. Ta obveznost velja tudi po tem, ko zadevne osebe zapustijo delovno mesto ali prekinejo delovno razmerje, ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

eu-LISA nima dostopa do osebnih podatkov, ki se obdelujejo z usmerjevalnikom.

3.   eu-LISA izvaja naloge, povezane z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi usmerjevalnika.

POGLAVJE 8

Spremembe drugih obstoječih instrumentov

Člen 68

Spremembe sklepov 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ

1.   V Sklepu 2008/615/PNZ se člen 1, točka (a), in členi 2 do 6 ter oddelka 2 in 3 poglavja 2 v zvezi z državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, nadomestijo z dnem začetka uporabe določb te uredbe glede usmerjevalnika, kot je določeno v členu 75(1). Zato se členi 1, točka (a), in členi 2 do 6 ter oddelka 2 in 3 poglavja 2 Sklepa 2008/615/PNZ črtajo z dnem začetka uporabe določb te uredbe glede usmerjevalnika, kot je določeno v členu 75(1).

2.   V Sklepu 2008/616/PNZ se poglavja 2 do 5 ter členi 18, 20 in 21 nadomestijo v zvezi z državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, z dnem začetka uporabe določb te uredbe glede usmerjevalnika, kot je določeno v členu 75(1). Zato se poglavja 2 do 5 ter členi 18, 20 in 21 Sklepa 2008/616/PNZ črtajo z dnem začetka uporabe določb te uredbe glede usmerjevalnika, kot je določeno v členu 75(1).

Člen 69

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1726

Uredba (EU) 2018/1726 se spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8d

Naloge v zvezi z usmerjevalnikom Prüm II

V zvezi z usmerjevalnikom Prüm II Agencija opravlja naloge, ki so ji dodeljene z Uredbo (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta (*1).

(*1)  Uredba (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o avtomatiziranem iskanju in izmenjavi podatkov za policijsko sodelovanje ter spremembi sklepov Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ ter uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba Prüm II) (UL L, 2024/982, 5.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/982/oj).“;"

(2)

v členu 17(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Naloge, povezane z razvojem in operativnim upravljanjem iz člena 1(4) in (5), členov 3 do 8 ter členov 8d, 9 in 11 se opravljajo na tehnični lokaciji v Strasbourgu v Franciji.“;

(3)

člen 19(1) se spremeni:

(a)

vstavi se naslednja točka:

„(eeb)

sprejme poročila o napredku pri razvoju usmerjevalnika Prüm II na podlagi člena 80(2) Uredbe (EU) 2024/982;“;

(b)

točka (ff) se nadomesti z naslednjim:

„(ff)

sprejme poročila o tehničnem delovanju:

(i)

SIS na podlagi člena 60(7) Uredbe (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta (*2) in člena 74(8) Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta (*3);

(ii)

VIS na podlagi člena 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in člena 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ;

(iii)

SVI na podlagi člena 72(4) Uredbe (EU) 2017/2226;

(iv)

ETIAS na podlagi člena 92(4) Uredbe (EU) 2018/1240;

(v)

sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme za izvajanje sistema ECRIS na podlagi člena 36(8) Uredbe (EU) 2019/816

(vi)

sestavnih delov interoperabilnosti na podlagi člena 78(3) Uredbe (EU) 2019/817 in člena 74(3) Uredbe (EU) 2019/818;

(vii)

sistema e-CODEX na podlagi člena 16(1) Uredbe (EU) 2022/850;

(viii)

platforme za sodelovanje JIT na podlagi člena 26(6) Uredbe (EU) 2023/969;

(ix)

usmerjevalnika Prüm II na podlagi člena 80(5) Uredbe (EU) 2024/982;

(*2)  Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14)."

(*3)  Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).“;"

(c)

točka (hh) se nadomesti z naslednjim:

„(hh)

sprejme formalne pripombe na poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o njegovih revizijah, ki se izvajajo na podlagi člena 56(2) Uredbe (EU) 2018/1861, člena 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008, člena 31(2) Uredbe (EU) št. 603/2013, člena 56(2) Uredbe (EU) 2017/2226, člena 67 Uredbe (EU) 2018/1240, člena 29(2) Uredbe (EU) 2019/816, člena 52 uredb (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 ter člena 58(1) Uredbe (EU) 2024/982 in zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje po teh revizijah;“.

Člen 70

Sprememba Uredbe (EU) 2019/817

V členu 6(2) Uredbe (EU) 2019/817 se doda naslednja točka:

„(d)

varna komunikacijska infrastruktura med ESP in usmerjevalnikom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta (*4).

Člen 71

Spremembe Uredbe (EU) 2019/818

Uredba (EU) 2019/818 se spremeni:

(1)

v členu 6(2) se doda naslednja točka:

„(d)

varna komunikacijska infrastruktura med ESP in usmerjevalnikom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

(*5)  Uredba (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o avtomatiziranem iskanju in izmenjavi podatkov za policijsko sodelovanje ter spremembi sklepov Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ ter uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba Prüm II) (UL L, 2024/982, 5.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/982/oj).“;"

(2)

v členu 39 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.   Vzpostavi se centralni register za poročanje in statistične podatke (CRRS) za namene podpiranja ciljev SIS, sistema Eurodac in sistema ECRIS-TCN v skladu z zadevnimi pravnimi instrumenti, ki urejajo te sisteme, ter za zagotavljanje medsistemskih statističnih podatkov in analitičnega poročanja za namene politike, operativne namene in namene kakovosti podatkov. CRRS podpira tudi cilje Uredbe (EU) 2024/982.

2.   eu-LISA logično ločeno z informacijskim sistemom EU vzpostavi, izvaja in na svojih tehničnih lokacijah gosti CRRS, ki vsebuje podatke, vključno s statističnimi podatki, iz člena 74 Uredbe (EU) 2018/1862 in člena 32 Uredbe (EU) 2019/816. eu-LISA tudi zbira podatke, vključno s statističnimi podatki, iz usmerjevalnika iz člena 72(1) Uredbe (EU) 2024/982. Dostop do CRRS se izključno za namene poročanja in statistične namene dovoli organom iz člena 74 Uredbe (EU) 2018/1862, člena 32 Uredbe (EU) 2019/816 in člena 72(1) Uredbe (EU) 2024/982, in sicer prek nadzorovanega, varnega dostopa in posebnih uporabniških profilov.“

.

POGLAVJE 9

Končne določbe

Člen 72

Poročanje in statistični podatki

1.   Po potrebi ima ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije, eu-LISA in Europola dostop do naslednjih podatkov v zvezi z usmerjevalnikom izključno za namene poročanja in statistike:

(a)

število zaprosil na državo članico in število zaprosil na Europol po kategorijah podatkov;

(b)

število poizvedb v vsaki posamezni povezani podatkovni zbirki;

(c)

število ujemanj v vsaki podatkovni zbirki države članice po kategorijah podatkov;

(d)

število ujemanj v podatkih Europola po kategorijah podatkov;

(e)

število potrjenih ujemanj, pri katerih so bile izvedene izmenjave osnovnih podatkov;

(f)

število potrjenih ujemanj, pri katerih ni bilo izmenjav osnovnih podatkov;

(g)

število poizvedb v skupnem odložišču podatkov o identiteti prek usmerjevalnika in

(h)

število ujemanj po vrsti:

(i)

znani podatki (oseba) – neznani podatki (sledi);

(ii)

neznani podatki (sledi) – znani podatki (oseba);

(iii)

neznani podatki (sledi) – neznani podatki (sledi);

(iv)

znani podatki (oseba) – znani podatki (oseba).

Iz podatkov iz prvega pododstavka ne sme biti mogoče identificirati posameznikov.

2.   Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije in Europola ima dostop do naslednjih podatkov v zvezi s sistemom Eucaris izključno za namene poročanja in statistike:

(a)

število zaprosil na državo članico in število zaprosil na Europol;

(b)

število zaprosil v vsaki posamezni povezani podatkovni zbirki in

(c)

število ujemanj v vsaki podatkovni zbirki države članice.

Iz podatkov iz prvega pododstavka ne sme biti mogoče identificirati posameznikov.

3.   Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije in Europola ima izključno za namene poročanja in statistike dostop do naslednjih podatkov, povezanih s sistemom EPRIS:

(a)

število zaprosil na državo članico in število zaprosil na Europol;

(b)

število poizvedb v vsakem povezanem indeksu in

(c)

število ujemanj v vsaki podatkovni zbirki države članice.

Iz podatkov iz prvega pododstavka ne sme biti mogoče identificirati posameznikov.

4.   eu-LISA podatke iz odstavka 1 tega člena hrani v centralnem registru za poročanje in statistične podatke, vzpostavljenem s členom 39 Uredbe (EU) 2019/818. Europol hrani podatke iz odstavka 3. Ti podatki pristojnim organom držav članic, Komisiji, eu-LISA in Europolu omogočajo, da pridobijo prilagodljiva poročila in statistične podatke za izboljšanje učinkovitosti sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Člen 73

Stroški

1.   Stroški, ki nastanejo v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem usmerjevalnika in sistema EPRIS, se krijejo iz splošnega proračun Unije.

2.   Stroške, ki nastanejo v zvezi z integracijo obstoječe nacionalne infrastrukture in njeno povezavo z usmerjevalnikom in sistemom EPRIS, ter stroški, ki nastanejo v zvezi z vzpostavitvijo nacionalnih podatkovnih zbirk podob obraza in nacionalnih indeksov policijskih evidenc za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Izključeni so naslednji stroški:

(a)

pisarne držav članic za projektno vodenje (srečanja, službena potovanja, uradi);

(b)

gostitev nacionalnih informacijskih sistemov (prostor, izvajanje, električna energija, hlajenje);

(c)

delovanje nacionalnih informacijskih sistemov (operaterji in pogodbe za izvajanje podpornih storitev);

(d)

zasnova, razvoj, izvajanje, delovanje in vzdrževanje nacionalnih komunikacijskih omrežij.

3.   Vsaka država članica krije stroške, ki izhajajo iz upravljanja, uporabe in vzdrževanja sistema Eucaris.

4.   Vsaka država članica krije stroške, ki nastanejo v zvezi z upravljanjem, uporabo in vzdrževanjem njenih povezav z usmerjevalnikom in sistemom EPRIS.

Člen 74

Uradna obvestila

1.   Države članice eu-LISA uradno obvestijo o pristojnih organih iz člena 36. Ti organi lahko uporabljajo usmerjevalnik ali imajo dostop do njega.

2.   eu-LISA Komisijo uradno obvesti o uspešnem dokončanju preskusa iz člena 75(1), točka (b).

3.   Europol Komisijo uradno obvesti o uspešnem dokončanju preskusa iz člena 75(3), točka (b).

4.   Vsaka država članica obvesti druge države članice, Komisijo, eu-LISA in Europol o vsebini svojih nacionalnih podatkovnih zbirk DNK in pogojih za avtomatizirana iskanja, za katera se uporabljajo členi 5 in 6.

5.   Vsaka država članica obvesti druge države članice, Komisijo, eu-LISA in Europol o vsebini svojih nacionalnih zbirk daktiloskopskih podatkov in pogojih za avtomatizirana iskanja, za katera se uporabljata člena 10 in 11.

6.   Vsaka država članica obvesti druge države članice, Komisijo, eu-LISA in Europol o vsebini svojih nacionalnih podatkovnih zbirk podob obrazov in pogojih za avtomatizirana iskanja, za katera se uporabljata člena 19 in 20.

7.   Države članice, ki sodelujejo pri avtomatizirani izmenjavi policijskih evidenc na podlagi členov 25 in 26, druge države članice, Komisijo in Europol obvestijo o vsebini njihovih nacionalnih indeksov policijskih evidenc, nacionalnih podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo za določitev teh indeksov, ter o pogojih za avtomatizirana iskanja.

8.   Države članice Komisijo, eu-LISA in Europol uradno obvestijo o svojih nacionalnih kontaktnih točkah, določenih na podlagi člena 30. Komisija pripravi seznam nacionalnih kontaktnih točk, o katerih je obveščena, in ga da na voljo državam članicam.

Člen 75

Začetek delovanja

1.   Komisija z izvedbenim aktom določi datum, od katerega lahko države članice in Europol uporabljajo usmerjevalnik, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

sprejeti so ukrepi iz člena 5(3), člena 8(2) in (3), člena 13(2) in (3), člena 17(3), člena 22(2) in (3), člena 31 ter člena 37(6);

(b)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa usmerjevalnika, ki ga je izvedla skupaj s pristojnimi organi držav članic in Europolom.

Komisija v izvedbenem aktu iz prvega pododstavka določi tudi datum, ko morajo države članice in Europol začeti uporabljati usmerjevalnik. Ta datum je eno leto po datumu, določenem v skladu s prvim pododstavkom.

Komisija lahko datum, ko morajo države članice in Europol začeti uporabljati usmerjevalnik, preloži za največ eno leto, če ocena izvajanja usmerjevalnika pokaže, da je taka preložitev potrebna.

2.   Države članice dve leti po začetku delovanja usmerjevalnika zagotovijo razpoložljivost podob obraza iz člena 19 za namene avtomatiziranega iskanja podob obraza iz člena 20.

3.   Komisija z izvedbenim aktom določi datum, ko morajo države članice in Europol začeti uporabljati sistem EPRIS, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

sprejeti so ukrepi iz člena 44(6);

(b)

Europol objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa sistema EPRIS, ki ga je izvedel skupaj s pristojnimi organi držav članic.

4.   Komisija z izvedbenim aktom določi datum, ko mora Europol državam članicam v skladu s členom 48 dati na voljo biometrične podatke, pridobljene od tretjih držav, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

usmerjevalnik deluje;

(b)

Europol objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa svoje povezave z usmerjevalnikom, ki ga je izvedel skupaj s pristojnimi organi držav članic in eu-LISA.

5.   Komisija z izvedbenim aktom določi datum, od katerega mora Europol v skladu s členom 49 imeti dostop do podatkov, shranjenih v podatkovnih zbirkah držav članic, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

usmerjevalnik deluje;

(b)

Europol objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa svoje povezave z usmerjevalnikom, ki ga je izvedel skupaj s pristojnimi organi držav članic in eu-LISA.

6.   Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 76

Prehodne določbe in odstopanja

1.   Države članice in agencije Unije začnejo člene 19 do 22, člen 47 in člen 49(6) uporabljati z datumom, določenim v skladu s členom 75(1), prvi pododstavek, razen držav članic, ki usmerjevalnika niso začele uporabljati.

2.   Države članice in agencije Unije začnejo člene 25 do 28 in člen 49(4) uporabljati z datumom, določenim v skladu s členom 75(3).

3.   Države članice in agencije Unije začnejo člen 48 uporabljati z datumom, določenim v skladu s členom 75(4).

4.   Države članice in agencije Unije začnejo člen 49(1), (2), (3), (5) in (7) uporabljati z datumom, določenim v skladu s členom 75(5).

Člen 77

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 78

Svetovalna skupina za interoperabilnost

Pristojnosti svetovalne skupine za interoperabilnost, ustanovljene s členom 75 Uredbe (EU) 2019/817 in členom 71 Uredbe (EU) 2019/818 se razširijo na usmerjevalnik. Ta svetovalna skupina za interoperabilnost eu-LISA zagotavlja strokovno znanje v zvezi z usmerjevalnikom, zlasti v okviru priprave njenega letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih.

Člen 79

Praktični priročnik

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami, eu-LISA, Europolom in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice pripravi praktični priročnik za izvajanje in upravljanje te uredbe. Praktični priročnik določa tehnične in operativne smernice, priporočila in dobre prakse. Komisija sprejme praktični priročnik v obliki priporočila pred začetkom delovanja usmerjevalnika in sistema EPRIS. Komisija praktični priročnik redno in po potrebi posodablja.

Člen 80

Spremljanje in ocenjevanje

1.   eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja usmerjevalnika ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter za spremljanje njegovega delovanja ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

Europol zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja sistema EPRIS ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter za spremljanje njegovega delovanja ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.   eu-LISA do 26. aprila 2025 in nato vsako leto med razvojno fazo usmerjevalnika Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o trenutnem stanju razvoja usmerjevalnika. Ta poročila vsebujejo podrobne informacije o nastalih stroških in informacije o morebitnih tveganjih, ki bi lahko vplivala na skupne stroške, ki se na podlagi člena 73 krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Po končanem razvoju usmerjevalnika eu-LISA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno pojasni, kako so bili izpolnjeni cilji, zlasti v zvezi z načrtovanjem in stroški, ter utemelji morebitna odstopanja.

3.   Europol do 26. aprila 2025 in nato vsako leto med razvojno fazo sistema EPRIS Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o stanju razvoja sistema EPRIS. Ta poročila vsebujejo podrobne informacije o nastalih stroških in informacije o morebitnih tveganjih, ki bo lahko vplivala na skupne stroške, ki se na podlagi člena 73 krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Po končanem razvoju sistema EPRIS Europol Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno pojasni, kako so bili izpolnjeni cilji, zlasti v zvezi z načrtovanjem in stroški, ter utemelji morebitna odstopanja.

4.   eu-LISA ima za namene tehničnega vzdrževanja dostop do potrebnih informacij v zvezi s postopki obdelave podatkov, ki se izvajajo v usmerjevalniku. Europol ima za namene tehničnega vzdrževanja dostop do potrebnih informacij v zvezi s postopki obdelave podatkov, ki se izvajajo v sistemu EPRIS.

5.   eu-LISA dve leti po začetku delovanja usmerjevalnika in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju usmerjevalnika, vključno z njegovo varnostjo.

6.   Europol dve leti po začetku delovanja sistema EPRIS in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju sistema EPRIS, vključno z njegovo varnostjo.

7.   Komisija tri leta po začetku delovanja usmerjevalnika in sistema EPRIS, kot je navedeno v členu 75, in nato vsaka štiri leta pripravi poročilo o splošni oceni okvira Prüm II.

Komisija eno leto po začetku delovanja usmerjevalnika in nato vsaki dve leti pripravi poročilo, v katerem oceni uporabo podob obraza na podlagi te uredbe.

Poročili iz prvega in drugega pododstavka vsebujeta naslednje:

(a)

oceno uporabe te uredbe, tudi za vsako državo članico in Europol;

(b)

pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje te uredbe in njen učinek na temeljne pravice;

(c)

učinek, učinkovitost in uspešnost delovanja okvira Prüm II ter njegovih delovnih praks glede na cilje, pooblastila in naloge;

(d)

oceno varnosti okvira Prüm II.

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice predloži ta poročila.

8.   Komisija v poročilih iz prvega pododstavka odstavka 7 posebno pozornost nameni naslednjim novim kategorijam podatkov: podobam obraza in policijskim evidencam. Komisija v ta poročila vključi uporabo teh novih kategorij podatkov s strani vsake posamezne države članice in Europola, ter njihov učinek, uspešnost in učinkovitost. V poročilih iz drugega pododstavka odstavka 7 Komisija posebno pozornost nameni tveganju lažnih ujemanj in kakovosti podatkov.

9.   Države članice in Europol predložijo eu-LISA in Komisiji informacije, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 2 in 5. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali razkriti virov, članov osebja ali preiskav pristojnih organov držav članic.

10.   Države članice Komisiji in Europolu zagotovijo informacije, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3 in 6. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali razkriti virov, članov osebja ali preiskav pristojnih organov držav članic.

11.   Brez poseganja v zahteve glede zaupnosti države članice, eu-LISA in Europol Komisiji predložijo informacije, potrebne za pripravo poročil iz odstavka 7. Države članice Komisiji predložijo tudi število potrjenih ujemanj v podatkovnih zbirkah vsake države članice po kategorijah in po vrstah podatkov. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali razkriti virov, članov osebja ali preiskav pristojnih organov držav članic.

Člen 81

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 13. marca 2024

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

H. LAHBIB


(1)   UL C 323, 26.8.2022, str. 69.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 8. februarja 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 26. februarja 2024.

(3)  Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(4)  Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(5)  Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(6)  Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

(7)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(8)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(9)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(10)  Direktiva (EU) 2023/977 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o izmenjavi informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic ter razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ (UL L 134, 22.5.2023, str. 1).

(11)  Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 7.4.2009, str. 23).

(12)  Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).

(13)  Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85).

(14)  Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

(15)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(16)   UL C 225, 9.6.2022, str. 6.

(17)  Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80).

(18)   UL L 56, 4.3.1968, str. 1.


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/982/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)


Top