10.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/1

---

UREDBA (EU) št. 1257/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. novembra 2013

o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ladje, ki predstavljajo odpadek in pri katerih je za recikliranje potreben prehod preko meja, urejata Baselska konvencija z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (v nadaljnjem besedilu: Baselska konvencija) ter Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Z Uredbo (ES) št. 1013/2006 se izvajata Baselska konvencija in sprememba (4) navedene Konvencije, sprejeta leta 1995, ki na mednarodni ravni še ni začela veljati in ki prepoveduje izvoz nevarnih odpadkov v države, ki niso članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Take ladje so na splošno opredeljene kot nevarni odpadki, ker vsebujejo nevarne materiale, in se ne smejo izvažati iz Unije za recikliranje v obrate v državah, ki niso članice OECD.

(2)

Mehanizmi za nadzor uporabe in izvrševanje veljavnega prava Unije in mednarodnega prava niso prilagojeni posebnostim ladij in mednarodnega pomorskega prometa. Prizadevanja za sodelovanje med Mednarodno organizacijo dela (MOD), Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) in sekretariatom Baselske konvencije glede dogovora o uvedbi obveznih zahtev na globalni ravni za zagotovitev učinkovite in uspešne rešitve v zvezi z nevarnimi in škodljivimi praksami recikliranja ladij v obliki Mednarodne konvencije iz Hongkonga o varnem in okolju prijaznem recikliranju ladij (v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz Hongkonga) so bila uspešna.

(3)

V državah OECD je sedanja zmogljivost recikliranja ladij, ki je pravno dostopna za ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, premajhna. Varna in okolju prijazna zmogljivost recikliranja ladij, ki je trenutno na voljo v državah, ki niso članice OECD, je zadostna za predelavo vseh ladij, ki plujejo pod zastavo države članice, in naj bi se do leta 2015 zaradi ukrepov, ki so jih države recikliranja sprejele za izpolnjevanje zahtev iz Konvencije iz Hongkonga, predvidoma še povečala.

(4)

Konvencija iz Hongkonga je bila sprejeta 15. maja 2009 pod okriljem Mednarodne pomorske organizacije. Konvencija iz Hongkonga bo začela veljati šele 24 mesecev po datumu, ko jo bo ratificiralo najmanj 15 držav, katerih skupno trgovsko ladjevje predstavlja najmanj 40 odstotkov bruto tonaže svetovnega trgovskega ladjevja in katerih skupni največji letni obseg recikliranja ladij v predhodnih 10 letih predstavlja najmanj tri odstotke bruto tonaže skupnega trgovskega ladjevja zadevnih držav.. Navedena konvencija obravnava načrtovanje, gradnjo, delovanje in pripravo ladij, ki omogočajo varno in okolju prijazno recikliranje ter ne vplivajo na varnost ladje in učinkovitost njenega delovanja. Obravnava tudi varno in okolju prijazno delovanje obratov za recikliranje ladij ter vzpostavitev ustreznega izvedbenega mehanizma za recikliranje ladij.

(5)	Cilj te uredbe je pospešitev ratifikacije Konvencije iz Hongkonga tako v Uniji kot v tretjih državah, in sicer z uporabo sorazmernega nadzora ladij ter obratov za recikliranje na podlagi navedene konvencije.

(6)

V Konvenciji iz Hongkonga je izrecno določeno, da lahko njene pogodbenice v skladu z mednarodnim pravom sprejmejo strožje ukrepe v zvezi z varnim in okolju prijaznim recikliranjem ladij, da se preprečijo, zmanjšajo ali čim bolj omejijo škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje. Zaradi upoštevanja navedenega bi morala ta uredba preprečevati morebitne škodljive učinke nevarnih materialov na krovu vseh ladij, ki pristanejo v pristanišču ali sidrišču države članice, obenem pa zagotavljati skladnost z določbami, ki se po mednarodnem pravu uporabljajo za te materiale. Države članice bi morale zaradi zagotovitve spremljanja skladnosti z zahtevami v zvezi z nevarnimi materiali iz te uredbe uporabljati nacionalne določbe za izvajanje Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Trenutno so pomorski inšpektorji v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (Konvencija SOLAS) zadolženi za inšpekcijske preglede priprave potrdil in aktivno analizo obstoja nevarnih materialov, med drugim tudi azbesta. Pariški memorandum o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, zagotavlja usklajen pristop k tem dejavnostim.

(7)

Namen te uredbe je tudi zmanjšati razlike med upravljavci ladij v Uniji, državah OECD in ustreznih tretjih državah glede zdravja in varnosti pri delu in okoljskih standardov ter usmerjati ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, k obratom za recikliranje ladij, ki uporabljajo varne in okolju prijazne metode za razstavljanje ladij, namesto k podstandardnim obratom, kar je trenutno praksa. S tem bi tudi povečali konkurenčnost varnega in okolju prijaznega recikliranja in ravnanja z ladjami v obratih za recikliranje ladij, ki se nahajajo v državi članici. Priprava evropskega seznama obratov za recikliranje ladij (v nadaljnjem besedilu: evropski seznam), ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, bo prispevala k doseganju navedenih ciljev in k boljšemu izvrševanju zaradi lažjega nadzora ladij, poslanih v recikliranje, s strani države članice, pod zastavo katere ladja pluje. Navedene zahteve za obrate za recikliranje ladij morajo temeljiti na zahtevah iz Konvencije iz Hongkonga. V zvezi s tem bi morali obrati za recikliranje ladij, odobreni v skladu s to uredbo, izpolnjevati potrebne zahteve, da se zagotovi varstvo okolja, varovanje zdravja delavcev in njihova varnost ter okolju prijazno ravnanje z odpadki, nastalimi v postopku predelave recikliranih ladij. Zahteve za obrate za recikliranje ladij, ki se nahajajo v tretjih državah, bi morale zagotovili visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva okolja, ki je na splošno enakovredna ravni v Uniji. Obrati za recikliranje ladij, ki ne izpolnjujejo teh minimalnih zahtev, zato ne bi smeli biti vključeni na evropski seznam.

(8)

V zvezi z obrati za recikliranje ladij, ki se nahajajo v državi članici, in tistimi, ki se nahajajo v tretji državi, in ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, bi bilo treba uporabljati načelo enakosti v pravu Unije in spremljati njegovo uporabo, zlasti pri pripravi in posodabljanju evropskega seznama obratov za recikliranje ladij.

(9)	Države članice naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ladje, izvzete iz področja uporabe te uredbe, ravnajo na način, ki je v skladu s to uredbo, v kolikor je to smiselno in praktično.

(10)

Da bi se izognili podvajanju, je treba izvzeti ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, za katere se uporablja ta uredba, iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 1013/2006 oziroma iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6). Uredba (ES) št. 1013/2006 se uporablja za pošiljke odpadkov iz Unije, pri čemer so določene kategorije odpadkov, za katere se uporablja alternativna ureditev, izvzete iz nje. V skladu s to uredbo se na ladjah, ki spadajo v njeno področje uporabe, opravlja nadzor skozi njihov celotni življenjski cikel in njen namen je zagotoviti recikliranje teh ladij na okolju prijazen način. Zato je treba ustrezno opredeliti, da se za ladje, za katere se po tej uredbi uporablja alternativna nadzorna ureditev skozi njihov celotni življenjski cikel, ne bi smela uporabljati Uredba (ES) št. 1013/2006. Za ladje, ki niso zajete v področje uporabe Konvencije iz Hongkonga in te uredbe, ter vse odpadke na krovu ladje, razen odpadkov, ki nastanejo pri delovanju, bi še naprej morali uporabljati Uredbo (ES) št. 1013/2006 in direktivi 2008/98/ES oziroma 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(11)

Priznava se tudi dejstvo, da se za ladje še naprej uporabljajo druge mednarodne konvencije, da se zagotovi njihovo varno delovanje na morju med operativnim delom njihovega življenjskega cikla; od ladij se tudi zahteva, da vnaprej napovejo svoj vstop v pristanišče, četudi lahko imajo nekatere navigacijske pravice in svoboščine. Države članice bi se lahko odločile za uporabo nadaljnjih kontrol v skladu z drugimi mednarodnimi pogodbami. Dodatne prehodne kontrole torej v skladu s to uredbo niso potrebne.

(12)	Pri razlagi zahtev iz te uredbe bi bilo treba upoštevati smernice h Konvenciji iz Hongkonga, ki jih je pripravila IMO (v nadaljnjem besedilu: smernice IMO).

(13)	Za namene te uredbe se pomen pojma „recikliranje“ razlikuje od opredelitve iz Direktive 2008/98/ES. Ta uredba bi zato morala uvesti posebno opredelitev pojma“recikliranje ladij“.

(14)

Globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij se na ravni Unije izvaja z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Navedena uredba skupaj z Direktivo Sveta 67/548/EGS (9) in Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) zagotavlja koristne smernice za opredelitev nevarnega materiala.

(15)

Popis nevarnih materialov na krovu ladje skozi njen celotni življenjski cikel je ključna zahteva iz Konvencije iz Hongkonga in te uredbe. V skladu s pravilom 8(2) Konvencije iz Hongkonga bi morala ladja, namenjena za recikliranje, v obdobju pred vstopom v obrat za recikliranje ladij čim bolj zmanjšati količino odpadkov, ki nastanejo pri delovanju. Če se namerava odpadke, ki nastanejo pri delovanju, skupaj z ladjo izročiti obratu za recikliranje ladij, bi morale biti približna količina in lokacije navedene v delu II popisa.

(16)

Države članice bi morale sprejeti ukrepe za preprečevanje izogibanja pravilom o recikliranju ladij in povečanje preglednosti recikliranja ladij. Države članice bi morale v skladu s Konvencijo iz Hongkonga poslati informacije o ladjah, za katere je izdano potrdilo o popisu, in o ladjah, za katere je prejeta izjava o dokončanju, ter informacije o nezakonitem recikliranju ladij in nadaljnjih ukrepih, ki so jih sprejele.

(17)	Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za primere kršitev te uredbe in zagotoviti uporabo teh kazni, da se prepreči izogibanje pravilom o recikliranju ladij. Kazni, ki so lahko civilne ali upravne narave, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(18)	V skladu s sodno prakso Sodišča morajo sodišča držav članic čim bolj obrazložiti postopkovna pravila v zvezi s pogoji, ki jih je treba izpolniti, da bi bili upravni ali sodni postopki v skladu s cilji člena 9(3) Aarhuške konvencije.

(19)

Komisija bi morala zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja ter ob upoštevanju načela odgovornosti povzročitelja oceniti izvedljivost vzpostavitve finančnega mehanizma za vse ladje, ki pristanejo v pristanišču in sidrišču države članice, ne glede na zastavo, pod katero plujejo, s katerim bi ustvarjali vire, ki bi pospešili okolju prijazno recikliranje in obdelavo ladij, ne da bi pri tem spodbujali odločanje za plovbo pod drugo zastavo.

(20)

Da se upošteva napredek v zvezi s Konvencijo iz Hongkonga, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s posodabljanjem prilog I in II k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(21)	Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(22)

Ker cilja te uredbe, in sicer preprečiti, zmanjšati ali odpraviti škodljive učinke recikliranja, delovanja in vzdrževanja ladij pod zastavo države članice na zdravje ljudi in okolje države članice zaradi mednarodnega značaja pomorskega prometa in recikliranja ladij ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in namen

Namen te uredbe je preprečiti, zmanjšati, čim bolj omejiti in v izvedljivem obsegu odpraviti nesreče, poškodbe in druge škodljive učinke recikliranja ladij na zdravje ljudi in okolje. Namen te uredbe je izboljšati varnost, varovanje zdravja ljudi in varstvo morskega okolja Unije skozi življenjski cikel ladje in zlasti zagotovila okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki, ki nastanejo pri takšnem recikliranju ladij.

Ta uredba določa tudi pravila za zagotovitev ustreznega ravnanja z nevarnimi materiali na ladjah.

Namen te uredbe je tudi pospešitev ratifikacije Mednarodne konvencije iz Hongkonga o varnem in okolju prijaznem recikliranju ladij iz leta 2009 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz Hongkonga).

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se z izjemo člena 12 uporablja za ladje, ki plujejo pod zastavo države članice.

Člen 12 se uporablja za ladje, ki plujejo pod zastavo tretje države in pristanejo v pristanišču ali sidrišču države članice.

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	vojne ladje, vojaške pomožne ladje ali druge ladje, ki so v lasti ali upravljanju države članice in dokler se uporabljajo le za nekomercialne vladne namene;

(b)	ladje, katerih bruto tonaža (BT) je manjša od 500;

(c)	ladje, ki vso življenjsko dobo delujejo v vodah pod suverenostjo ali pristojnostjo države članice, pod zastavo katere ladja pluje.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„ladja“ pomeni katero koli plovilo, ki deluje ali je delovalo v morskem okolju, vključno s podvodnimi in plavajočimi plovili, plavajočimi ploščadmi, samodvižnimi plavajočimi ploščadmi, plavajočimi skladiščnimi enotami (FSU) ter plavajočimi proizvodnimi, skladiščnimi in pretovornimi enotami (FPSO), in plovilo z odstranjeno opremo ali v vleki;

2.

„nova ladja“ pomeni ladjo, pri kateri je: (a) datum pogodbe o gradnji datum začetka uporabe te uredbe ali poznejši datum, ali (b) šest mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe ali pozneje, če ni sklenjena pogodba o gradnji, položen gredelj oziroma je ladja v podobni fazi gradnje, ali (c) izročitev ladje trideset mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe ali pozneje;

3.	„tanker“ pomeni tanker za prevoz nafte, kakor je opredeljen v Prilogi I h Konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (v nadaljnjem besedilu: konvencija MARPOL), ali tanker za prevoz škodljivih tekočih snovi, kakor je opredeljen v Prilogi II k navedeni konvenciji;

4.	„nevarni material“ pomeni kakršen koli material ali snov, zaradi katere je lahko ogroženo zdravje ljudi in/ali okolje;

5.	„odpadki, ki nastanejo pri delovanju“ pomeni odpadno vodo in ostanke, ki nastanejo pri normalnem delovanju ladij, za katere veljajo zahteve iz konvencije MARPOL;

6.

„recikliranje ladij“ pomeni dejavnost popolnega ali delnega razstavljanja ladje v obratu za recikliranje ladij, namenjeno pridobitvi sestavnih delov in materialov za predelavo, za pripravo za ponovno uporabo ali za ponovno uporabo, ki vključuje ustrezno ravnanje z nevarnimi in drugimi materiali ter s tem povezane postopke, kot sta skladiščenje ter ravnanje s sestavnimi deli in materiali na kraju samem, vendar ne vključuje njihove nadaljnje obdelave ali odstranjevanja v ločenih obratih;

7.	„obrat za recikliranje ladij“ pomeni opredeljeno območje, in sicer delovišče ali obrat, ki je v državi članici ali tretji državi in se uporablja za recikliranje ladij;

8.	„podjetje za recikliranje ladij“ pomeni lastnika obrata za recikliranje ladij ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, ki je od lastnika obrata za recikliranje ladij prevzela odgovornost za izvajanje dejavnosti recikliranja ladij;

9.	„uprava“ pomeni vladni organ, za katerega država članica določi, da je odgovoren za naloge, povezane z ladjami, ki plujejo pod njeno zastavo, ali ladjami, ki delujejo pod njeno pristojnostjo;

10.	„priznana organizacija“ pomeni organizacijo, priznano v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

11.	„pristojni organ“ pomeni vladni organ ali vladne organe, za katere država ali tretja država določi, da so na opredeljenem geografskem območju ali strokovnem področju odgovorni za obrate za recikliranje ladij v zvezi z vsemi dejavnostmi na območju v pristojnosti navedene države;

12.	„bruto tonaža“ pomeni bruto tonažo (BT), izračunano v skladu s pravili o izmeri tonaže iz Priloge I k Mednarodni konvenciji o izmeritvi ladij iz leta 1969 ali katere koli naslednje konvencije;

13.	„pristojna oseba“ pomeni primerno izobraženo in usposobljeno osebo, ki ima ustrezno znanje, izkušnje in spretnosti za opravljanje posameznega dela;

14.

„lastnik ladje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je v ladijski register vpisana kot lastnik ladje, vključno s fizično ali pravno osebo, ki ima ladjo v lasti omejeno obdobje do njene prodaje ali predaje obratu za recikliranje ladij, ali, če vpisa ni, fizično ali pravno osebo, ki ima ladjo v lasti, ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec ali zakupnik, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za delovanje ladje, in pravno osebo, ki upravlja ladjo v državni lasti;

15.	„nova namestitev“ pomeni namestitev sistemov, opreme, izolacije ali drugega materiala na ladji po datumu začetka uporabe te uredbe;

16.	„načrt za recikliranje ladje“ pomeni načrt, ki ga upravljavec obrata za recikliranje ladij pripravi za vsako posamezno ladjo, ki bo reciklirana pod njegovo odgovornostjo, pri čemer upošteva ustrezne smernice in resolucije Mednarodne pomorske organizacije (IMO);

17.

„načrt za obrat za recikliranje ladij“ pomeni načrt, ki ga pripravi upravljavec obrata za recikliranje ladij in sprejme odbor ali ustrezni upravljavski organ podjetja za recikliranje ladij ter v katerem so opisani operativni postopki, ki se izvajajo pri recikliranju ladij v obratu za recikliranje ladij, in ki zajema predvsem varnost in usposabljanje delavcev, varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja, vlogo in odgovornost osebja, pripravljenost na nujne primere in ukrepanje v takšnih primerih ter sisteme spremljanja, poročanja in evidentiranja, ob upoštevanju ustreznih smernic in resolucij IMO;

18.

„varno za vstop“ pomeni prostor, ki izpolnjuje naslednja merila: (a) vsebnost kisika v ozračju in koncentracija vnetljivih hlapov sta v varnih mejah; (b) koncentracija strupenih materialov v ozračju je dopustna; (c) ostanki ali materiali, povezani z delom, ki ga odobri pristojna oseba, ne povzročajo nenadzorovanega sproščanja strupenih materialov ali nevarne koncentracije vnetljivih hlapov v obstoječih atmosferskih pogojih, kadar se vzdržujejo po navodilih;

19.

„varno za delo z vročino“ pomeni prostor, ki izpolnjuje vsa naslednja merila: (a) vzpostavljeni so varni pogoji, ki ne predstavljajo tveganja eksplozij, vključno s stanjem brez plina, za uporabo opreme za elektroobločno ali plinsko varjenje, opreme za rezanje ali sežiganje ali drugih oblik odprtega plamena ter postopke segrevanja ali mletja ali vžigalne postopke; (b) izpolnjena so merila glede varnosti za vstop iz točke 18; (c) zaradi dela z vročino se ne spremenijo obstoječi atmosferski pogoji; (d) vsi sosednji prostori v bližini so očiščeni, zagotovljena je njihova inertnost ali pa so obdelani tako, da se prepreči vžig ali širjenje ognja;

20.	„izjava o dokončanju“ pomeni potrdilo, ki ga izda upravljavec obrata za recikliranje ladij in v katerem je navedeno, da je recikliranje ladje končano v skladu s to uredbo;

21.	„potrdilo o popisu“ pomeni potrdilo za posamezno ladjo, ki se izda ladjam, ki plujejo pod zastavo države članice v skladu s členom 9 in ki je dopolnjeno s popisom nevarnih materialov v skladu s členom 5;

22.	„potrdilo o pripravljenosti za recikliranje“ pomeni potrdilo za posamezno ladjo, ki se izda ladjam, ki plujejo pod zastavo države članice v skladu s členom 9(9) in ki je dopolnjeno s popisom nevarnih materialov v skladu s členom 5(7) in odobrenim načrtom za recikliranje ladje v skladu s členom 7;

23.	„izjava o skladnosti“ pomeni potrdilo za posamezno ladjo, ki se izda ladjam, ki plujejo pod zastavo tretje države in ki je dopolnjeno s popisom nevarnih materialov v skladu s členom 12;

24.	„tone lahkega izpodriva (LDT)“ pomeni težo ladij v tonah brez tovora, goriva, mazalnega olja v rezervoarjih, balastne vode, sveže vode, pitne vode, uporabne preskrbe ter potnikov, posadke in njihovega imetja in predstavlja vsoto teže trupa, konstrukcije, strojne in druge opreme in delov ladje.

2.   V členu 7(2)(d) in členih 13, 15 in 16:

(a)	„odpadki“, „nevarni odpadki“, „obdelava“ in „ravnanje z odpadki“ pomeni enako kot v členu 3 Direktive 2008/98/ES;

(b)	„inšpekcijski pregled na terenu“ pomeni inšpekcijski pregled obrata za recikliranje ladij, pri katerem se oceni, ali je stanje na terenu skladno s tistim, ki je opisano v kateri koli predloženi dokumentaciji;

(c)	„delavec“ pomeni osebo, ki stalno ali začasno opravlja delo v okviru delovnega razmerja, vključno z osebjem, ki dela za izvajalce in podizvajalce;

(d)	„okolju prijazno ravnanje“ pomeni sprejetje vseh izvedljivih ukrepov za zagotovitev, da se z odpadki in nevarnimi materiali ravna na način, ki varuje zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi učinki, ki jih lahko povzročijo taki nevarni materiali in odpadki.

3.   Pristojna oseba iz točke 13 odstavka 1 je lahko usposobljen delavec ali vodstveni delavec, ki lahko prepozna in oceni nevarnosti pri delu, tveganja in izpostavljenost delavcev potencialno nevarnim materialom ali nevarnim razmeram v obratu za recikliranje ladij in opredeli potrebne zaščitne in preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo ali zmanjšanje navedenih nevarnosti, tveganj ali izpostavljenosti.

Brez poseganja v Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES (13) lahko pristojni organ opredeli ustrezna merila za imenovanje takšnih oseb in določi naloge, ki se jim dodelijo.

NASLOV II

LADJE

Člen 4

Nadzor nad nevarnimi materiali

Namestitev ali uporaba nevarnih materialov iz Priloge I na ladjah je prepovedana ali omejena, kakor je opredeljeno v Prilogi I, brez poseganja v druge zahteve ustreznega prava Unije, na podlagi katere so lahko potrebni nadaljnji ukrepi.

Člen 5

Popis nevarnih materialov

1.   Vsaka nova ladja ima na krovu popis nevarnih materialov, v katerem bodo navedeni vsaj nevarni materiali iz Priloge II, vsebovani v konstrukciji ali opremi ladje, njihova lokacija in približna količina.

2.   Ob upoštevanju točke (b) člena 32(2) so obstoječe ladje v izvedljivem obsegu skladne z odstavkom 1.

V primeru ladij, poslanih v recikliranje, so te v izvedljivem obsegu skladne z odstavkom 1 tega člena od datuma objave evropskega seznama obratov za recikliranje ladij (v nadaljnjem besedilu: evropski seznam), kakor je določeno v členu 16(2).

Ob upoštevanju točke (b) člena 32(2) se pri pripravi popisa nevarnih materialov določijo vsaj nevarni materiali iz Priloge I.

3.   Popis nevarnih materialov:

(a)	je pripravljen za posamezno ladjo;

(b)	dokazuje, da ladja izpolnjuje prepovedi ali omejitve glede namestitve ali uporabe nevarnih materialov v skladu s členom 4;

(c)	se pripravi ob upoštevanju ustreznih smernic IMO;

(d)	preveri uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti.

4.   Poleg odstavka 3 se za obstoječe ladje pripravi načrt, v katerem je opisan vizualni pregled ali pregled z vzorčenjem, na podlagi katerega je pripravljen popis nevarnih materialov, ob upoštevanju ustreznih smernic IMO.

5.   Popis nevarnih materialov je sestavljen iz treh delov:

(a)	seznama nevarnih materialov iz prilog I in II, v skladu z določbami odstavkov 1 in2 tega člena, ki jih vsebuje konstrukcija ali oprema ladje, z navedbo njihove lokacije in približne količine (del I);

(b)	seznama odpadkov na krovu ladje, ki nastanejo pri delovanju (del II);

(c)	seznama zalog na krovu ladje (del III).

6.   Del I popisa nevarnih materialov se med celotno obratovalno dobo ladje ustrezno vodi in posodablja, pri čemer so v njem navedene nove namestitve, ki vsebujejo nevarne materiale iz Priloge II, ter ustrezne spremembe konstrukcije in opreme ladje.

7.   Poleg ustrezno vodenega in posodobljenega dela I se v popis pred recikliranjem in ob upoštevanju ustreznih smernic IMO vključi del II za odpadke, ki nastanejo pri delovanju, in del III za zaloge, pri čemer popis preveri uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi s posodobitvijo seznama točk popisa nevarnih materialov iz prilog I in II zaradi zagotovitve, da seznami vsebujejo najmanj snovi, naštete v dodatkih I in II h Konvenciji iz Hongkonga.

Komisija sprejme ločen delegirani akt za vsako snov, ki se doda v Prilogo I ali v Prilogo II ali črta iz ene od njiju.

Člen 6

Splošne zahteve za lastnike ladij

1.   Lastniki ladij pri pripravi na pošiljanje ladje za recikliranje:

(a)	upravljavcu obrata za recikliranje predložijo vse informacije o ladji, potrebne za pripravo načrta za recikliranje ladje v skladu s členom 7;

(b)	ustrezno upravo pisno in v roku, ki ga določi ta uprava, uradno obvestijo o nameri o recikliranju ladje v opredeljenem obratu ali opredeljenih obratih za recikliranje ladij. To uradno obvestilo obsega vsaj: (i) popis nevarnih materialov in (ii) vse informacije o ladji iz točke (a).

2.   Lastniki ladij zagotovijo, da (so) ladje, namenjene za recikliranje:

(a)	reciklirane izključno v obratih za recikliranje ladij, ki so navedeni na evropskem seznamu;

(b)	v obdobju pred vstopom v obrat za recikliranje ladij izvajajo dejavnosti tako, da se čim bolj zmanjša količina ostankov tovora, preostalega kurilnega olja in ladijskih odpadkov, ki ostanejo na krovu;

(c)	imajo pred recikliranjem ladje in po prejetju načrta za recikliranje ladje, odobrenega v skladu s členom 7(3), potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ki ga izda uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti.

3.   Lastniki ladij zagotovijo, da stanje prostorov za tovor in črpalnih postaj tankerjev ob prihodu v obrat za recikliranje ladij omogoča potrditev, da je tanker varen za delo z vročino.

4.   Lastniki ladij upravljavcu obrata za recikliranje ladij predložijo izvod potrdila o pripravljenosti za recikliranje, izdanega v skladu s členom 9.

5.   Lastniki ladij so odgovorni za ladjo in ravnajo tako, da ladjo ohranjajo v stanju, ki ustreza zahtevam uprave države članice, pod katere zastavo pluje ladja, vse dokler upravljavec obrata za recikliranje ladij ne sprejme odgovornosti za navedeno ladjo. Upravljavec obrata za recikliranje ladij se lahko odloči, da ladje ne bo recikliral, če se stanje ladje bistveno razlikuje od podatkov iz potrdila o popisu, vključno kadar del I popisa nevarnih materialov ni ustrezno voden in posodobljen ter v njem niso upoštevane spremembe konstrukcije in opreme ladje. V takšnih primerih ohrani odgovornost za to ladjo in o tem nemudoma obvesti upravo.

Člen 7

Načrt za recikliranje ladje

1.   Pred vsakim recikliranjem ladje se za posamezno ladjo pripravi načrt za recikliranje ladje. V tem načrtu so obravnavani vsi pomisleki v zvezi s posamezno ladjo, ki niso zajeti v načrtu za obrat za recikliranje ladij ali zaradi katerih so potrebni posebni postopki.

2.   Načrt za recikliranje ladje:

(a)

pripravi upravljavec obrata za recikliranje ladij v skladu z ustreznimi določbami Konvencije iz Hongkonga ter ob upoštevanju ustreznih smernic Mednarodne pomorske organizacije in informacij o ladji, ki jih predloži lastnik ladje v skladu s členom 6(1)(a), tako da je vsebina informacij skladna z informacijami iz popisa nevarnih materialov;

(b)

vsebuje pojasnilo, ali in v kolikšni meri se bodo izvajala pripravljalna dela – kot so predpriprave, opredelitev morebitnih nevarnosti in odstranitev zalog – na lokaciji, ki ni obrat za recikliranje ladij, opredeljen v načrtu za recikliranje ladje. Načrt za recikliranje ladje bi moral vsebovati lokacijo, na kateri se bo nahajala ladja med dejavnostmi recikliranja, in natančen načrt za vplutje in varno namestitev posamezne ladje, ki bo reciklirana;

(c)	vsebuje informacije o vzpostavitvi, vzdrževanju in spremljanju pogojev za varnost za vstop in varnost za delo z vročino za posamezno ladjo, ob upoštevanju njene konstrukcije, oblike, prejšnjega tovora ipd., ter druge potrebne informacije o tem, kako izpolnjevati načrt za recikliranje ladje;

(d)

vsebuje informacije o vrsti in količini nevarnih materialov in odpadkov, ki nastanejo pri recikliranju posamezne ladje, vključno z materiali in odpadki, opredeljenimi v popisu nevarnih materialov, ter informacije o načinu ravnanja z njimi ter načinu hrambe v obratu za recikliranje ladij in tudi v naknadnih obratih, in

(e)	kadar se uporabi več kot en obrat za recikliranje ladij, ga vsak udeleženi obrat za recikliranje ladij načeloma pripravi ločeno ter v njem opredeli zaporedje uporabe in odobrene dejavnosti, ki se bodo izvajale v teh obratih.

3.   Po potrebi pristojni organ v skladu z zahtevami države, v kateri je obrat za recikliranje ladij, tiho ali izrecno odobri načrt za recikliranje ladje.

Načrt je izrecno odobren, ko pristojni organ upravljavcu obrata za recikliranje ladij, lastniku ladje in upravi pošlje pisno uradno obvestilo o svoji odločitvi o načrtu za recikliranje ladje.

Predvideva se, da je načrt tiho odobren, če pristojni organ upravljavcu obrata za recikliranje ladij, lastniku ladje in upravi v obdobju pregleda, po potrebi določenem v skladu z zahtevami države, v kateri je obrat za recikliranje ladij, in navedenem v skladu s členom 15(2)(b), ne sporoči pisnega ugovora glede načrta za recikliranje ladje

4.   Države članice lahko od svoje uprave zahtevajo, naj pristojnemu organu države, v kateri je obrat za recikliranje ladij, pošlje informacije, ki jih je v skladu s členom 6(1)(b) predložil lastnik ladje, in naslednje podrobnosti:

(i)	datum registracije ladje s strani države, pod katere zastavo pluje ladja;

(ii)	identifikacijsko številko ladje (številko IMO);

(iii)

številko trupa pri izročitvi novega plovila;

(iv)	ime in vrsto ladje;

(v)	pristanišče, v katerem je ladja registrirana;

(vi)	ime in naslov lastnika ladje ter identifikacijsko številko IMO registriranega lastnika ladje;

(vii)

ime in naslov podjetja;

(viii)

ime vseh klasifikacijskih zavodov, pri katerih je ladja razvrščena;

(ix)	glavne podatke o ladji (skupna dolžina (LOA), širina (konstrukcijska), globina (prostora), tone lahkega izpodriva (LDT), bruto in neto tonaža ter vrsta motorja in nazivno število vrtljajev motorja);

Člen 8

Pregledi

1.   Preglede ladij izvajajo uradne osebe v upravi ali priznani organizaciji, ki jo ta uprava pooblasti, ob upoštevanju ustreznih smernic IMO.

2.   Kadar uprava za izvajanje pregledov uporablja priznane organizacije, kot je opisano v odstavku 1, pooblasti takšne priznane organizacije vsaj za to, da:

—	zahtevajo, da je ladja, ki jo pregledujejo, skladna s to uredbo, in

—	na zahtevo ustreznih organov države članice izvajajo preglede.

3.   Na ladjah se opravijo naslednji pregledi:

(a)	prvi pregled;

(b)	redni pregled;

(c)	dodatni pregled;

(d)	končni pregled.

4.   Prvi pregled nove ladje se opravi, preden začne ladja delovati ali preden se izda potrdilo o popisu. Prvi pregled obstoječih ladij se opravi do 31. decembra 2020. V navedenem pregledu se preveri, ali del I popisa nevarnih materialov izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

5.   Redni pregled se izvaja v časovnih presledkih, ki jih določi uprava in niso daljši od pet let. V rednem pregledu se preveri, ali del I popisa nevarnih materialov izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

6.   Dodatni splošni ali delni pregled, odvisno od okoliščin, se na zahtevo lastnika opravi po spremembi, zamenjavi ali večjem popravilu konstrukcije, opreme, sistemov, delov, naprav in materiala, kar vpliva na popis nevarnih materialov. Pregled je takšen, da se zagotovi, da so vse spremembe, zamenjave ali večja popravila izvedeni na način, ki zagotavlja, da ladja še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe, in da je del I popisa nevarnih materialov ustrezno spremenjen.

7.   Končni pregled se opravi, preden se ladja preneha uporabljati in preden se začne njeno recikliranje.

V navedenem pregledu se preveri, ali:

(a)	popis nevarnih materialov izpolnjuje zahteve iz člena 5;

(b)	so v načrtu za recikliranje ladje ustrezno upoštevane informacije iz popisa nevarnih materialov in izpolnjene zahteve člena 7;

(c)	je obrat za recikliranje ladij, v katerem bo ladja reciklirana, vključen na evropski seznam.

8.   Za obstoječe ladje, namenjene za recikliranje, se prvi in končni pregled lahko opravita hkrati.

Člen 9

Izdaja potrdil in vnašanje zaznamkov v potrdila

1.   Po uspešnem zaključku prvega ali rednega pregleda uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, izda potrdilo o popisu. Temu potrdilu se priloži del I popisa nevarnih materialov iz člena 5(5)(a).

Kadar se prvi in končni pregled opravita hkrati, kot je določeno v členu 8(8), se izda le potrdilo o pripravljenosti za recikliranje iz odstavka 9 tega člena.

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblike potrdila o popisu, da se zagotovi njegova skladnost z Dodatkom 3 h Konvenciji iz Hongkonga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25 te uredbe.

2.   Po uspešnem zaključku dodatnega pregleda, opravljenega v skladu s členom 8(6), uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, na zahtevo lastnika ladje odobri potrdilo o pregledu.

3.   Po uspešnem zaključku rednega pregleda uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, ob upoštevanju odstavka 4 izda oziroma odobri, kot je ustrezno, potrdilo o popisu:

(a)	v obdobju treh mesecev pred iztekom veljavnosti obstoječega potrdila o popisu, novo potrdilo pa je veljavno od datuma zaključka rednega pregleda do datuma, ki ne presega pet let od datuma izteka veljavnosti obstoječega;

(b)	po izteku veljavnosti obstoječega potrdila o popisu, novo potrdilo pa je veljavno od datuma zaključka rednega pregleda do datuma, ki ne presega pet let od datuma izteka veljavnosti obstoječega;

(c)	več kot tri mesece pred iztekom veljavnosti obstoječega potrdila o popisu, novo potrdilo pa je veljavno od datuma zaključka rednega pregleda do datuma, ki ne presega pet let od datuma zaključka rednega pregleda.

4.   Po uspešnem zaključku rednega pregleda in če novega potrdila o popisu ni mogoče izdati ali dostaviti na krov pred iztekom veljavnosti obstoječega potrdila, uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, odobri obstoječe potrdilo in tako potrdilo šteje za veljavno za nadaljnje obdobje, ki ne presega pet mesecev od datuma izteka njegove veljavnosti.

5.   V primeru potrdila o popisu, ki se izda za obdobje, krajše od pet let, lahko uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, podaljša veljavnost obstoječega potrdila za nadaljnje obdobje, ki ne presega pet let.

6.   V posebnih okoliščinah, ki jih opredeli uprava, ni potrebno, da ima novo potrdilo o popisu datum izteka veljavnosti obstoječega potrdila, kot se to zahteva v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3 ter odstavkov 7 in 8. V teh okoliščinah je novo potrdilo veljavno za obdobje, ki ne presega pet let od datuma zaključka rednega pregleda.

7.   Kadar ladje ob izteku veljavnosti potrdila o popisu ni v pristanišču ali sidrišču, kjer naj bi bila pregledana, lahko uprava po potrebi podaljša obdobje veljavnosti potrdila o popisu za obdobje, ki ne presega tri mesece, da bi lahko ladja dokončala svoje potovanje do pristanišča, v katerem naj bi bila pregledana. Taka odobritev podaljšanja je odvisna od zaključka pregleda v zadevnem pristanišču pred odhodom ladje. Ladja, ki ji je podaljšanje odobreno, ob vplutju v pristanišče, v katerem naj bi bila pregledana, nima pravice na podlagi takšnega podaljšanja zapustiti pristanišče brez novega potrdila. Po opravljenem rednem pregledu novo potrdilo velja za obdobje, ki ne presega pet let od datuma izteka veljavnosti obstoječega potrdila še pred odobritvijo podaljšanja.

8.   Potrdilo o popisu za ladjo, ki opravlja kratka potovanja, ki ni bilo podaljšano v skladu s pogoji iz odstavka 7, lahko uprava podaljša za obdobje odloga, in sicer največ en mesec po izteku njegove veljavnosti. Po opravljenem rednem pregledu novo potrdilo o popisu velja za obdobje, ki ne presega pet let od datuma izteka veljavnosti obstoječega potrdila še pred odobritvijo podaljšanja.

9.   Po uspešnem zaključku končnega pregleda v skladu s členom 8(7) uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, izda potrdilo o pripravljenosti za recikliranje. Temu potrdilu se priložita popis nevarnih materialov in načrt za recikliranje ladje.

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblike potrdila o popisu, da se zagotovi njegova skladnost z Dodatkom 4 h Konvenciji iz Hongkonga. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25 te uredbe. Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ki se izda po končnem pregledu v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, sprejmejo druge države članice, pri čemer ima to potrdilo za namene te uredbe enako veljavnost kot potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ki ga izdajo same.

Člen 10

Trajanje in veljavnost potrdil

1.   Ob upoštevanju člena 9 se potrdilo o popisu izda za obdobje, ki ga določi uprava in ni daljše od pet let.

2.   Potrdilo o popisu, izdano ali odobreno v skladu s členom 9, preneha veljati v naslednjih primerih:

(a)	če se stanje ladje bistveno razlikuje od tistega, prikazanega v podatkih iz potrdila o popisu, med drugim tudi, kadar del I popisa nevarnih materialov ni ustrezno voden in posodobljen ter v njem niso upoštevane spremembe konstrukcije in opreme ladje, ob upoštevanju ustreznih smernic IMO;

(b)	kadar redni pregled ni zaključen v časovnih presledkih, določenih v členu 8(5).

3.   Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje izda uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev.

4.   Potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, izdano v skladu s členom 9(9), preneha veljati, če se stanje ladje bistveno razlikuje od tistega, prikazanega v podatkih iz potrdila o popisu.

5.   Z odstopanjem od odstavka 3, lahko potrdilo o pripravljenosti za recikliranje uprava ali priznana organizacija, ki jo uprava pooblasti, podaljša za enkratno plovbo ladje do obrata za recikliranje ladij.

Člen 11

Pomorska inšpekcija

1.   Države članice uporabljajo določbe o nadzoru ladij v skladu s svojim nacionalnim pravom in pri tem upoštevajo Direktivo 2009/16/ES. Ob upoštevanju odstavka 2 so takšni inšpekcijski pregledi omejeni na preverjanje, ali se na krovu nahaja potrdilo o popisu ali potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ki se, če je veljavno, šteje za zadostno za odobritev inšpekcije.

2.   Ustrezni organ, pristojen za pomorsko inšpekcijo, lahko opravi podroben inšpekcijski pregled ob upoštevanju ustreznih smernic IMO, če ladja nima veljavnega potrdila ali obstajajo upravičeni razlogi za sum, da:

(a)	stanje ladje ali njene opreme v glavnem ne ustreza podatkom na tem potrdilu ali delu I popisa nevarnih materialov oziroma nobenemu od teh dveh, ali

(b)	se na krovu ladje ne izvaja postopek za vodenje dela I popisa nevarnih materialov.

3.   Ladjo je mogoče po potrebi ali na zahtevo pristojnih organov države članice opozoriti, pridržati, odsloviti ali izključiti iz pristanišč ali priobalnih terminalov v pristojnosti te države članice, če navedenim pristojnim organom ne predloži izvoda potrdila o popisu ali potrdila o pripravljenosti za recikliranje, brez poseganja v člen 9. Država članica, ki sprejme tak ukrep, o tem nemudoma obvesti zadevno upravo. Neposodobljen popis nevarnih materialov ne velja za pomanjkljivost, zaradi katere bi ladjo pridržali, vendar je treba o nedoslednostih v popisu teh materialov poročati zadevni upravi in jih ponovno preveriti med naslednjim pregledom.

4.   Ustrezni pristojni organ države članice lahko dovoli dostop do določenega pristanišča ali sidrišča v primeru višje sile, prevladujočih varnostnih razlogov, da zmanjša ali omili nevarnost onesnaženja ali da se odpravijo pomanjkljivosti, pod pogojem, da lastnik, upravljavec ali poveljnik ladje izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega vplutja, ki jih pristojni organ te države članice sprejme kot zadostne.

Člen 12

Zahteve za ladje, ki plujejo pod zastavo tretje države

1.   Ob upoštevanju točke (b) člena 32(2) mora imeti ladja, ki pluje pod zastavo tretje države, ob pristanku v pristanišču ali sidrišču države članice, na krovu popis nevarnih materialov v skladu z določbo iz člena 5(2)

Ne glede na prvi pododstavek ustrezni organ države članice lahko dovoli dostop do določenega pristanišča ali sidrišča v primeru višje sile, prevladujočih varnostnih razlogov, da zmanjša ali omili nevarnost onesnaženja ali da se odpravijo pomanjkljivosti, pod pogojem, da lastnik, upravljavec ali poveljnik ladje izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega vplutja, ki jih ustrezni organ te države članice sprejme kot zadostne.

2.   Namestitev nevarnih materialov iz Priloge I na ladjah, ki plujejo pod zastavo tretje države in pristanejo v pristanišču države članice, je prepovedana ali omejena, kot je določeno v Prilogi I.

Uporaba nevarnih materialov iz Priloge I na ladjah, ki plujejo pod zastavo tretje države in pristanejo v pristanišču ali sidrišču države članice, je prepovedana ali omejena, kot je določeno v Prilogi I; to ne vpliva na veljavne dogovore o izjemah in prehodne dogovore, ki se uporabljajo za te materiale v skladu z mednarodnim pravom.

3.   Popis nevarnih materialov se pripravi za vsako ladjo posebej v skladu z ustreznimi smernicami IMO in je namenjen pojasnilu, da je ladja v skladu s odstavkom 2 tega člena. Pri pripravi popisa nevarnih materialov se navedejo vsaj nevarni materiali iz Priloge I. Ladja, ki pluje pod zastavo tretje države, pripravi načrt, v katerem opiše vizualni pregled/pregled z vzorčenjem, na podlagi katerega je pripravljen popis nevarnih materialov, ob upoštevanju ustreznih smernic IMO.

4.   Popis nevarnih materialov mora biti ustrezno voden in posodobljen v celotni obratovalni dobi ladje, vključevati mora vse nove naprave, ki vsebujejo nevarne materiale iz Priloge II ter zadevne spremembe strukture in opreme ladje, ob upoštevanju dogovorov o izjemah in prehodnih dogovorov, ki se uporabljajo za te materiale v skladu z mednarodno zakonodajo.

5.   Ladjo, ki pluje pod zastavo tretje države, je mogoče po potrebi ali na zahtevo ustreznih organov države članice opozoriti, pridržati, odsloviti ali izključiti iz pristanišč ali priobalnih terminalov v pristojnosti te države članice, če navedenim ustreznim organom ne predloži izvoda izjave o skladnosti, v skladu z odstavkoma 6 in 7, skupaj s popisom nevarnih materialov. Država članica, ki sprejme tak ukrep, o tem nemudoma obvesti ustrezne organe tretje države, pod katere zastavo zadevna ladja pluje. Neposodobljen popis nevarnih materialov ne velja za pomanjkljivost, zaradi katere bi ladjo pridržali, vendar je treba o nedoslednostih v popisu teh materialov poročati ustreznim organom tretje države, pod katere zastavo navedena ladja pluje.

6.   Izjava o skladnosti se izda, ko ustrezni organi tretje države, pod katere zastavo pluje ladja, ali organizacije, ki jih ti organi pooblastijo, v skladu z nacionalnimi zahtevami preverijo popis nevarnih materialov. Izjava o skladnosti se lahko oblikuje na podlagi Dodatka 3 h Konvenciji iz Hongkonga.

7.   Potrdilo o skladnosti in popis nevarnih materialov sta pripravljena v uradnem jeziku ustreznih organov tretje države, pod katere zastavo pluje ladja, ki so ju izdali, če pa jezik, ki se uporablja, ni angleščina, francoščina ali španščina, se potrdili prevedeta v enega od navedenih jezikov.

8.   Ob upoštevanju točke (b) člena 32(2) ladja, ki pluje pod zastavo tretje države in je predložila vlogo za registracijo pod zastavo države članice, zagotovi, da se, kakor je določeno v členu 5(2), na krovu vodi popis nevarnih materialov ali da bo ta popis pripravljen v šestih mesecih po registraciji pod zastavo navedene države članice oziroma med katerim koli sledečim pregledom v skladu s členom 8(3), pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

NASLOV III

OBRATI ZA RECIKLIRANJE LADIJ

Člen 13

Potrebne zahteve za obrate za recikliranje ladij, da se vključijo na evropski seznam

1.   Obrat za recikliranje ladij je vključen na evropski seznam, če izpolnjuje naslednje zahteve, v skladu z ustreznimi določbami Konvencije iz Hongkonga in ob upoštevanju ustreznih smernic IMO, MOD, Baselske konvencije in Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih in drugih mednarodnih smernic:

(a)	ima odobritev pristojnih organov za opravljanje dejavnosti recikliranja ladij;

(b)	je zasnovan, zgrajen in deluje na varen in okolju prijazen način;

(c)	obratuje iz objektov;

(d)

vzpostavi sisteme, postopke in tehnike upravljanja in spremljanja, katerih namen je preprečevanje, zmanjševanje, čim večje omejevanje in v izvedljivem obsegu dejansko odpravljanje: (i) nevarnosti za zdravje zadevnih delavcev in prebivalstva v bližini obrata za recikliranje ladij in (ii) škodljive učinke na okolje zaradi recikliranja ladij;

(e)	pripravi načrt za obrat za recikliranje ladij;

(f)	preprečuje škodljive učinke na zdravje ljudi in okolje in med drugim dokaže nadzor uhajanja, zlasti v bibavični pas;

(g)

zagotavlja varno in okolju prijazno ravnanje z nevarnimi materiali in njihovo skladiščenje, in sicer med drugim: (i) zagotavlja zadrževanje vseh nevarnih materialov na krovu med celotnim postopkom recikliranja ladje, da se prepreči sproščanje navedenih materialov v okolje, in poleg tega ravna z nevarnimi materiali in z odpadki, nastalimi med postopkom recikliranja ladje, le na neprepustnih tleh z učinkovitimi osuševalnimi sistemi; (ii) zagotavlja, da se vsi odpadki, nastali pri recikliranju ladje, in njihova količina zabeležijo in da se premestijo le v obrate za ravnanje z odpadki, vključno z obrati za recikliranje odpadkov, ki so odobreni za ravnanje z njimi brez ogrožanja zdravja ljudi in na okolju prijazen način;

(h)	pripravi in vzdržuje načrt pripravljenosti in ukrepanja v nujnih primerih; zagotovi hiter dostop za opremo za ukrepanje ob nesrečah, kot je oprema in vozila za gašenje požarov, reševalna vozila in žerjave do vseh delov obrata za recikliranje ladij;

(i)	zagotovi varnost delavcev in njihovo usposabljanje, vključno z zagotovitvijo uporabe osebne zaščitne opreme za postopke, pri katerih je takšna uporaba potrebna;

(j)	vzpostavi evidence o incidentih, nesrečah, poklicnih boleznih in kroničnih učinkih ter, če to zahtevajo pristojni organi, poroča o vseh incidentih, nesrečah, poklicnih boleznih ali kroničnih učinkih, ki povzročajo ali bi lahko povzročili nevarnosti za varnost delavcev, zdravje ljudi in okolje;

(k)	soglaša glede skladnosti z zahtevami iz odstavka 2.

2.   Upravljavec objekta za recikliranje ladij mora:

(a)	poslati načrt za recikliranje ladje, ko je potrjen v skladu s členom 7(3), lastniku ladje in upravi ali priznani organizaciji, ki jo uprava pooblasti:

(b)	poročati upravi, da je obrat za recikliranje ladij v vseh vidikih pripravljen na začetek recikliranja;

(c)

ko je popolno ali delno recikliranje ladje zaključeno v skladu s to uredbo, v 14 dneh po datumu zaključka popolnega ali delnega recikliranja v skladu z načrtom za recikliranje, poslati izjavo o zaključku upravi, ki je izdala potrdilo o pripravljenosti za recikliranje. Izjava o zaključku recikliranja vsebuje poročilo o morebitnih incidentih in nesrečah, ki so škodovale zdravju ljudi in/ali okolju.

3.   Komisija sprejme delegirane akte za določitev oblike:

(a)	poročila iz točke (b) odstavka 2 tega člena, da se zagotovi njegova skladnost z Dodatkom 6 h Konvenciji iz Hongkonga, in

(b)	poročila iz točke (c) odstavka 2 tega člena, da se zagotovi njegova skladnost z Dodatkom 7 h Konvenciji iz Hongkonga.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25 te uredbe.

Člen 14

Izdaja dovoljenj obratom za recikliranje ladij v državi članici

1.   Brez poseganja v druge ustrezne določbe prava Unije, pristojni organi izdajo obratom za recikliranje ladij na svojem ozemlju, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 13, dovoljenje za izvajanje recikliranja ladij. Navedeno dovoljenje se lahko izda zadevnim obratom za recikliranje ladij za največ pet let in se lahko ustrezno podaljša.

Vsa dovoljenja, izdana na podlagi drugih ustreznih določb nacionalnega prava ali prava Unije, ki izpolnjujejo vse zahteve te uredbe, se lahko združijo z dovoljenjem iz tega člena v eno samo dovoljenje, če se s takšno obliko upravljavec obrata za recikliranje ladij oziroma podjetje za recikliranje ladij ali pristojni organ izogne odvečnemu podvajanju informacij in dvojnemu delu. V teh primerih se dovoljenje lahko podaljša v skladu s sistemom dovoljenj iz prvega odstavka, vendar le do največ pet let.

2.   Države članice pripravijo in posodabljajo seznam obratov za recikliranje ladij, ki so jim izdale dovoljenje v skladu z odstavkom 1.

3.   Komisija je o seznamu iz odstavka 2 obveščena takoj in najpozneje 31. marca 2015.

4.   Kadar obrat za recikliranje ladij ne izpolnjuje več zahtev iz člena 13, država članica, kjer se nahaja obrat za recikliranje ladij, začasno razveljavi ali prekliče dovoljenje zadevnega obrata ali od zadevnega podjetja za recikliranje ladij zahteva korektivne ukrepe in o tem nemudoma obvesti Komisijo.

5.   Kadar se obratu za recikliranje ladij izda dovoljenje v skladu z odstavkom 1, zadevna država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo.

Člen 15

Obrati za recikliranje ladij iz tretjih držav

1.   Podjetje za recikliranje ladij, ki ima obrat za recikliranje v tretji državi in želi reciklirati ladje pod zastavo države članice, Komisiji predloži vlogo za vključitev navedenega obrata za recikliranje ladij na evropski seznam.

2.   Vlogi iz odstavka 1 se priložijo dokazila, da zadevni obrat za recikliranje ladij izpolnjuje zahteve iz člena 13, ki so potrebna za izvajanje recikliranja ladij in vključitev na evropski seznam v skladu s členom 16.

Obrat za recikliranje ladij zlasti:

(a)

opredeli odobritev, licenco ali dovoljenje, ki so jih podelili pristojni organi za izvajanje recikliranja ladij, in po potrebi odobritev, licenco ali dovoljenje, ki so jih podelili pristojni organi vsem izvajalcem in podizvajalcem, ki so neposredno vključeni v postopek recikliranja ladje, in navede vse informacije iz člena 16(2);

(b)	navede, ali bo pristojni organ potrdil načrt za recikliranje po tihem ali izrecnem postopku, in po potrebi določi obdobje za pregled v primeru tihega postopka, v skladu z nacionalnimi zahtevami;

(c)	potrdi, da bo za recikliranje sprejel le ladjo, ki pluje pod zastavo države članice, v skladu s to uredbo;

(d)	predloži dokazila, da lahko obrat za recikliranje ladij med celotnim postopkom recikliranja ladje vzpostavi, vzdržuje in spremlja merila varnosti za delo z vročino in glede varnosti za vstop;

(e)	priloži zemljevid meje obrata za recikliranje ladij in lokacije izvajanja postopkov recikliranja ladij v njem;

(f)

za vsak nevarni material iz Priloge I in dodatni nevarni material, ki je lahko del konstrukcije ladje, določi: (i) ali je obrat za recikliranje ladij pooblaščen za odstranjevanje nevarnega materiala. V primeru takega pooblastila se zagotovi zadevno osebje, pooblaščeno za odstranjevanje, in predložijo dokazila o njegovi usposobljenosti; (ii) kateri postopek ravnanja z odpadki se bo uporabljal v obratu za recikliranje ladij ali zunaj njega, tj. sežiganje, odlaganje ali druga metoda obdelave odpadkov, ime in naslov obrata za obdelavo odpadkov, če se ta razlikuje od obrata za recikliranje ladij, in zagotovi dokaze, da se bo uporabljeni postopek izvajal tako, da ne bo ogrožal zdravja ljudi in na okolju prijazen način;

(g)	potrdi, da je podjetje sprejelo načrt za recikliranje ladje in pri tem upoštevalo ustrezne smernice IMO;

(h)	zagotovi informacije, potrebne za identifikacijo obrata za recikliranje ladij.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev oblike informacij, potrebnih za identifikacijo obrata za recikliranje ladij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25.

4.   Pred vključitvijo obratov za recikliranje ladij, ki se nahajajo v tretjih državah, na evropski seznam, je treba potrditi izpolnjevanje zahtev iz člena 13, in sicer na podlagi inšpekcijskega pregleda na terenu, ki ga opravi ustrezno usposobljeni neodvisni preglednik. Podjetje za recikliranje ladij predloži potrdilo Komisiji, ko vloži zahtevek za vključitev na evropski seznam in nato vsakih pet let, pri podaljšanju vključitve na ta seznam. Začetno vključitev na seznam in njeno podaljšanje mora dopolnjevati vmesni pregled, da se potrdi izpolnjevanje zahtev iz člena 13.

Vložitev zahtevka za vključitev na evropski seznam pomeni, da se podjetja za recikliranje ladij strinjajo z možnostjo, da Komisija ali zastopniki v njenem imenu pred vključitvijo obratov na evropski seznam ali po njej izvedejo inšpekcijski pregled teh obratov na terenu, da se preveri izpolnjevanje zahtev iz člena 13. Neodvisni preglednik, Komisija ali zastopniki v njenem imenu pri izvedbi teh inšpekcijskih pregledov na terenu sodelujejo s pristojnimi organi tretje države, kjer se nahaja obrat za recikliranje ladij.

Komisija lahko izda tehničnih smernice za poenostavitev tega postopka potrditve.

5.   Za namene iz člena 13 se v zvezi z zadevnim postopkom za predelavo odpadkov ali njihovo odstranjevanje domneva, da gre za okolju prijazno ravnanje le, kadar lahko podjetje za recikliranje ladij dokaže, da bo obrat za recikliranje ladij, ki prejme odpadke, deloval v skladu s standardi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja, ki so na splošno enakovredni ustreznim mednarodnim standardom in standardom Unije.

6.   V primeru sprememb informacij, poslanih Komisiji, podjetje za recikliranje ladij nemudoma predloži nove dokaze in v vsakem primeru tri mesece pred iztekom posameznega petletnega obdobja vključitve na evropski seznam izjavi, da:

(a)	so dokazi, ki jih je predložilo, popolni in najnovejši;

(b)	obrat za recikliranje ladij še naprej izpolnjuje in bo izpolnjeval zahteve iz člena 13.

Člen 16

Priprava in posodabljanje evropskega seznama

1.   Komisija sprejme izvedbene akte za pripravo evropskega seznama obratov za recikliranje ladij, ki:

(a)	se nahajajo v Evropski uniji in so jih države članice sporočile v skladu s členom 14(3);

(b)	se nahajajo v tretji državi in katerih vključitev temelji na podlagi ocene informacij in predloženih ali zbranih priloženih dokazov v skladu s členom 15.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25.

2.   Evropski seznam se objavi v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Komisije najpozneje 31. decembra 2016. Razdeljen je na dva dela, tj. podseznama obratov za recikliranje ladij, ki se nahajajo v državi članici, in obratov za recikliranje ladij, ki se nahajajo v tretji državi.

Evropski seznam vključuje naslednje informacije o obratu za recikliranje ladij:

(a)	metodo recikliranja;

(b)	vrsto in velikost ladij, ki jih je mogoče reciklirati;

(c)	vse omejitve in pogoje, pod katerimi lahko deluje obrat za recikliranje ladij, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ravnanje z nevarnimi odpadki;

(d)	podrobnosti v zvezi s tihim ali izrecnim postopkom iz člena 7(3) za odobritev načrta za recikliranje ladje s strani pristojnega organa, in

(e)	največji letni obseg recikliranja ladij.

3.   V evropskem seznamu se navede datum prenehanja vključitve obrata za recikliranje ladij na seznam. Vključitev velja največ pet let in se lahko podaljša.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte za redno posodabljanje evropskega seznama, da se:

(a)	obrat za recikliranje ladij vključi na evropski seznam, kadar je: (i) izdano dovoljenje v skladu s členom 14, ali (ii) o njegovi vključitvi na evropski seznam odločeno v skladu z odstavkom 1(b) tega člena;

(b)	obrat za recikliranje ladij odstrani z evropskega seznama kadar: (i) obrat za recikliranje ladij ne izpolnjuje več zahtev iz člena 13, ali (ii) vsaj tri mesece pred iztekom petletnega obdobja iz odstavka 3 tega člena niso predloženi najnovejši dokazi.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25.

5.   Pri pripravi in posodabljanju evropskega seznama Komisija deluje v skladu z načeli iz Pogodb in v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

6.   Države članice Komisiji sporočijo vse informacije, ki so lahko pomembne za posodabljanje evropskega seznama. Komisija vse pomembne podatke posreduje drugim državam članicam.

NASLOV IV

SPLOŠNE UPRAVNE DOLOČBE

Člen 17

Jezik

1.   Načrt za recikliranje ladje iz člena 7 se pripravi v jeziku, ki ga sprejme država, ki je obratu za recikliranje ladij izdala dovoljenje. Kadar uporabljeni jezik ni angleščina, francoščina ali španščina, se načrt za recikliranje ladij prevede v enega od navedenih jezikov, razen če uprava meni, da to ni potrebno.

2.   Potrdilo o popisu in potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, izdana v skladu s členom 9, se pripravita v uradnem jeziku uprave, ki ju izda. Kadar uporabljeni jezik ni angleščina, francoščina ali španščina, besedilo vključuje prevod v enega od navedenih jezikov.

Člen 18

Imenovanje pristojnih organov in uprav

1.   Države članice imenujejo pristojne organe in uprave, odgovorne za izvajanje te uredbe, in o navedenih imenovanjih obvestijo Komisijo. Če se te informacije kakor koli spremenijo, države članice o tem takoj obvestijo Komisijo.

2.   Komisija na svoji spletni strani objavi seznam imenovanih organov in uprav in jih po potrebi posodablja.

Člen 19

Imenovanje kontaktnih oseb

1.   Države članice in Komisija vsaka posebej imenujejo eno ali več kontaktnih oseb, odgovornih za obveščanje fizičnih ali pravnih oseb, ki povprašujejo po informacijah, ali svetovanje tem osebam. Kontaktna oseba Komisije posreduje kontaktnim osebam držav članic vsa prejeta vprašanja, povezana z državo članico, in obratno.

2.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenovanju kontaktnih oseb. Če se te informacije kakor koli spremenijo, države članice o tem takoj obvestijo Komisijo.

3.   Komisija na svoji spletni strani objavi seznam imenovanih kontaktnih oseb in ga po potrebi posodablja.

Člen 20

Srečanje kontaktnih oseb

Komisija redno organizira srečanja kontaktnih oseb, ki so namenjena obravnavi vprašanj v zvezi z izvajanjem te uredbe, če to zahtevajo države članice ali če je po njenem mnenju to primerno. Na ta srečanja ali dele srečanj so povabljene tudi ustrezne zainteresirane strani, če se vse države članice in Komisija strinjajo, da je to ustrezno.

NASLOV V

POROČANJE IN IZVRŠEVANJE

Člen 21

Poročila držav članic

1.   Vsaka država članica Komisiji predloži poročilo, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)	seznam ladij pod njeno zastavo, ki jim je izdano potrdilo o pripravljenosti za recikliranje, ter ime podjetja za recikliranje ladij in lokacijo obrata za recikliranje ladij, ki sta navedena na potrdilu o pripravljenosti za recikliranje;

(b)	seznam ladij pod njeno zastavo, za katere je prejeta izjava o dokončanju;

(c)	informacije o nezakonitem recikliranju ladij, kaznih in nadaljnjih ukrepih, ki jih sprejme država članica.

2.   Države članice po elektronski poti predložijo poročilo Komisiji najpozneje devet mesecev po zaključku triletnega obdobja, na katerega se nanaša.

Prvo po elektronski poti predloženo poročilo se nanaša na obdobje od začetka uporabe te uredbe do konca prvega rednega triletnega obdobja poročanja, kot je določeno v členu 5 Direktive Sveta 91/692/EGS (14), ki sledi začetnemu datumu prvega obdobja poročanja.

Komisija objavi poročilo o izvajanju te uredbe najpozneje devet mesecev po prejemu poročil držav članic.

3.   Komisija vključi te informacije v elektronsko zbirko podatkov, ki je ves čas na voljo javnosti.

Člen 22

Izvrševanje v državah članicah

1.   Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi njihova uporaba. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Države članice dvostransko ali večstransko sodelujejo, da bi olajšale preprečevanje in odkrivanje morebitnega izogibanja tej uredbi in njenih kršitev.

3.   Države članice imenujejo člane stalnega osebja, odgovorne za sodelovanje iz odstavka 2. Navedene informacije se pošljejo Komisiji, ki sestavi seznam in ga pošlje navedenim članom.

4.   Države članice sporočijo Komisiji določbe nacionalnega prava v zvezi z izvrševanjem te uredbe in kaznimi, ki se uporabljajo.

Člen 23

Zahteva za ukrepanje

1.   Fizične ali pravne osebe, ki imajo ali bi lahko imele škodo zaradi kršitve člena 13 v povezavi s členom 15 in členom 16(1)(b) te uredbe ali imajo zadosten interes pri okoljskem odločanju v zvezi s kršitvijo člena 13 v povezavi s členom 15 in členom 16(1)(b) te uredbe, lahko pošljejo Komisiji zahtevo za ukrepanje v skladu s to uredbo v zvezi s takšno kršitvijo ali neposredno grožnjo za takšno kršitev.

Za namen prvega pododstavka velja kot zadosten interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

2.   Zahtevi za ukrepanje je treba priložiti ustrezne informacije in podatke, na katerih temelji navedena zahteva.

3.   Kadar zahteva za ukrepanje in priložene informacije in podatki prepričljivo dokazujejo kršitev člena 13 v povezavi s členom 15 in členom 16(1)(b) ali da taka kršitev neposredno grozi, Komisija preuči takšne zahteve za ukrepanje ter informacije in podatke. V takšnih okoliščinah Komisija zadevnemu podjetju za recikliranje ladij omogoči, da predstavi svoja stališča v zvezi z zahtevo za ukrepanje in priloženimi informacijami in podatki.

4.   Komisija takoj in v skladu z ustreznimi določbami prava Unije obvesti osebe, ki so vložile zahtevo v skladu z odstavkom 1, o svoji odločitvi glede soglašanja z zahtevo ali njeno zavrnitvijo in navede razloge zanjo.

NASLOV VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(8) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 30. decembra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 5(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi.. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegiran akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(8), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 25

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 26

Prehodna določba

Od datuma objave evropskega seznama dalje smejo države članice pred datumom začetka uporabe te uredbe izdati dovoljenje za recikliranje ladij v obratih za recikliranje ladij, ki so na evropskem seznamu. V teh okoliščinah se Uredba (ES) št. 1013/2006 ne uporablja.

Člen 27

Sprememba Uredbe (ES) št. 1013/2006

V členu 1(3) Uredbe (ES) št. 1013/2006 se doda naslednja točka:

„(i)	ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, za katere se uporablja Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

Člen 28

Sprememba Direktive 2009/16/ES

V Prilogi IV se doda naslednja točka:

„49.	Potrdilo o popisu nevarnih materialov ali izjava o skladnosti, kakor se uporablja v skladu z Uredbo (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

Člen 29

Finančne spodbude

Komisija do 31. decembra 2016 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvedljivosti vzpostavitve finančnega instrumenta, s katerim bi spodbujali varno in dobro premišljeno recikliranje ladij, in svojemu poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 30

Pregled

1.   Komisija oceni, katere kršitve te uredbe bi lahko spadale v področje uporabe Direktive 2008/99/ES, da bi zagotovili enakovredno obravnavo določb glede kršitev v tej uredbi in Uredbi (ES) št. 1013/2006. Komisija do 31. decembra 2014 poroča o svojih ugotovitvah Evropskemu parlamentu in Svetu in svojemu poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.   Komisija pregleda to uredbo najpozneje 18 mesecev pred začetkom veljavnosti Konvencije iz Hongkonga in hkrati po potrebi predloži ustrezne zakonodajne predloge. V ta pregled bi lahko vključili obrate za recikliranje ladij, pooblaščene s Konvencijo iz Hongkonga, na evropski seznam, da bi preprečili dvojno delo in upravne obremenitve.

3.   Komisija pregleduje to uredbo in po potrebi pravočasno pripravi predloge v odziv na najnovejša dogajanja v zvezi z mednarodnimi konvencijami, med drugim z Baselsko konvencijo, če bi bilo to potrebno.

4.   Ne glede na odstavek 2 Komisija pet let po začetku uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe in mu po potrebi predloži zakonodajne predloge, da se zagotovi uresničevanje njenih ciljev ter njenega utemeljenega učinka.

Člen 31

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 32

Uporaba

1.   Datum začetka uporabe te uredbe je eden od navedenih, in sicer tisti, ki bo prej, vsekakor pa ne prej kot 31. decembra 2015:

(a)

šest mesecev po datumu, ko skupni največji letni obseg recikliranja ladij obratov za recikliranje ladij, ki so navedeni na evropskem seznamu, predstavlja najmanj 2,5 milijona ton lahkega izpodriva (LDT). Letni obseg recikliranja ladij obratov za recikliranje ladij je vsota teže ladij, ki so bile reciklirane v določenem letu v zadevnem obratu, izražena v LTD. Največji letni obseg recikliranja ladij se določi z izbiro najvišje vrednosti v preteklem desetletnem obdobju za vsak obrat za recikliranje ladij ali, če gre za novi obrat za recikliranje ladij, najvišje letne vrednosti, dosežene v tem obratu v preteklem letu, ali

(b)	31. december 2018.

2.   Vendar se sledeče določbe uporabljajo od naslednjih datumov:

(a)	člen 2, drugi pododstavek člena 5(2), členi 13, 14, 15, 16, 25 in 26 od 31. decembra 2014;

(b)	prvi in tretji pododstavek člena 5(2) ter člen 12(1) in (8) od 31. decembra 2020.

3.   Ko so izpolnjeni pogoji iz točke (a) odstavka 1, Komisija objavi obvestilo o začetku uporabe te uredbe v Uradnem listu Evropske unije.

4.   Če je država članica zaključila nacionalni register ladij ali če v treh letih ni bila registrirana nobena ladja pod njeno zastavo, lahko ta država članica v času, ko nobena ladja ni registrirana pod njeno zastavo, odstopa od določb te uredbe, razen od členov 4, 5, 11, 12, 13, 14, 16(6), 18, 19, 20, 21 in 22. Kadar namerava država članica uporabiti to odstopanje, o tem obvesti Komisijo najpozneje na dan začetka uporabe te uredbe. Sporoči ji tudi vse ostale naknadne spremembe.

---

(1)  UL C 299, 4.10.2012, str. 158.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. novembra 2013.

(3)  Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

(4)  Sprememba Baselske konvencije (v nadaljnjem besedilu: sprememba o prepovedi), sprejeta s Sklepom III/1 pogodbenic Baselske konvencije.

(5)  Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

(6)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(7)  Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).

(8)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(9)  Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL 196, 16.8.1967, str. 1).

(10)  Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L 200, 30.7.1999, str. 1).

(11)  Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(12)  Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L 131, 28.5.2009, str. 11).

(13)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(14)  Direktiva Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

(15)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

(16)  Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (OJ L 330, 10.12.2013, str. 1).“

(17)  Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (OJ L 330, 10.12.2013, str. 1).“

---

---

---