Powrót na stronę główną portalu EUR-Lex

EUR-Lex Baza aktów prawnych Unii Europejskiej

Powrót na stronę główną portalu EUR-Lex

Ten dokument pochodzi ze strony internetowej EUR-Lex

Aby wyszukać „konkretne wyrażenie”, umieść je w cudzysłowach. Dodaj gwiazdkę (*) w wyszukiwanym terminie, aby znaleźć jego warianty (np. transp*, 32019R*). Użyj pytajnika (?) zamiast konkretnego znaku w wyszukiwanym terminie, aby znaleźć jego warianty (np. „ka?a” umożliwia wyszukanie słów „kara”, „kasa”, „kawa” itp.)
Jak wyszukiwać?
Więcej opcji wyszukiwania znajdziesz Wyszukiwanie zaawansowane
Jesteś tutaj

Dokument 62014CN0416

Zadeva C-416/14: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione Tributaria Regionale di Mestre-Venezia (Italija) 3. septembra 2014 – Fratelli De Pra SpA, SAIV SpA/Agenzia Entrate – Direzione Provinciale Ufficio Controlli Belluno, Agenzia Entrate – Direzione Provinciale Ufficio Controlli Vicenza

UL C 431, 1.12.2014, str. 12—14 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

1.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 431/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione Tributaria Regionale di Mestre-Venezia (Italija) 3. septembra 2014 – Fratelli De Pra SpA, SAIV SpA/Agenzia Entrate – Direzione Provinciale Ufficio Controlli Belluno, Agenzia Entrate – Direzione Provinciale Ufficio Controlli Vicenza

(Zadeva C-416/14)

(2014/C 431/19)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione Tributaria Regionale di Mestre-Venezia

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Fratelli De Pra SpA, SAIV SpA

Toženi stranki: Agenzia Entrate – Direzione Provinciale Ufficio Controlli Belluno, Agenzia Entrate – Direzione Provinciale Ufficio Controlli Vicenza

Vprašanja za predhodno odločanje

1)

Ali je v zvezi s terminalsko opremo za storitve kopenskih radiomobilnih komunikacij nacionalna ureditev, in sicer:

—

člen 2(4) uredbe-zakona 4/2014, ki je bil nato preoblikovan v zakon 50/2014;

—

člen 160 zakonske uredbe 259/2003;

—

člen 21 tarife, priložene odloku predsednika republike 641/1972;

ki s tem, da terminalsko opremo enači z radioelektričnimi postajami, določa, da mora uporabnik pridobiti splošno dovoljenje, ter zahteva izdajo ustrezne licence radioelektrične postaje, kar se šteje za obdavčljivi dogodek, združljiva s pravom Skupnosti (Direktiva 1999/5 (1) ter Direktive 2002/19 (2), 2002/20 (3), 2002/21 (4) in 2002/22 (5))?

Ali je, posebej v zvezi z uporabo terminalske opreme, s pravom Skupnosti zato združljivo to, kar italijanska država določa v breme uporabnika, in sicer pridobitev splošnega dovoljenja in licence radijske postaje, čeprav so dajanje na trg, prost pretok in dajanje v uporabo terminalskih naprav v celoti urejeni v virih Skupnosti (Direktiva 1999/5) brez vsakršne določbe o splošnem dovoljenju in/ali licenci?

Ob tem pa sta splošno dovoljenje in licenca določena v nacionalni ureditvi:

—

čeprav je splošno dovoljenje ukrep, ki ne zadeva uporabnika terminalske opreme, ampak le podjetja, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem omrežij in storitev elektronske komunikacije (členi 1, 2 in 3 Direktive o odobritvi 2002/20);

—

čeprav je koncesija določena za individualne pravice do uporabe radijskih frekvenc in za pravice do uporabe številk, kar so položaji, ki zagotovo niso povezani z uporabo terminalske opreme;

—

čeprav ureditev Skupnosti ne določa nikakršne obveznosti pridobitve splošnega dovoljenja ali izdaje licence za terminalsko opremo;

—

čeprav člen 8 Direktive 1999/5 določa, da države članice „ne smejo na svojem ozemlju prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja na trg in dajanja v uporabo aparata z oznako CE“;

—

kljub bistveni in predpisani razliki ter nehomogenosti radioelektrične postaje in terminalske opreme za storitev kopenske radiomobilne komunikacije?

2)

Ali je s pravom Skupnosti (Direktiva 1999/5 in Direktiva 2002/20, zlasti člen 20) združljiva nacionalna ureditev, in sicer:

—

člen 2(4) uredbe-zakona 4/2014, ki je bil nato preoblikovan v zakon 50/2014;

—

člen 160 zakonske uredbe 259/2003;

—

člen 21 tarife, priložene odloku predsednika republike 641/1972;

—

člen 3 ministrskega odloka 33/1990,

na podlagi katere

—

lahko „sama“ pogodba iz člena 20 Direktive 2002/22 – ki jo skleneta ponudnik in naročnik in s katero je mogoče urejati poslovna razmerja med potrošniki in končnimi uporabniki z enim ali več podjetji, ki nudijo povezavo in s tem povezane storitve – velja kot nadomestni dokument za splošno dovoljenje in/ali licenco radijske postaje, ne da bi pri tem kakorkoli posredovala, delovala ali to nadzorovala javna uprava

—

mora pogodba vsebovati tudi podatke o vrsti terminalske naprave in njeni homologaciji (ki v členu 8 Direktive 1999/5 ni določena)?

3)

Ali so določbe člena 2(4) uredbe-zakona 4/2014, ki je bil nato preoblikovan v zakon 50/2014, ter člena 160 zakonske uredbe 259/2003 in člena 21 tarife, priložene odloku predsednika republike 641/1972, ki določajo obveznost splošne dovolitve in s tem licenco radijske postaje zgolj za neko skupino uporabnikov, ki so sklenili pogodbo s formalnim imenom naročnina, medtem ko za uporabnike storitev elektronskih komunikacij ni določeno nobeno splošno dovoljenje ali licenca na podlagi pogodbe zgolj zato, ker se ta pogodba imenuje drugače (predplačniška storitev), združljive z zgoraj navedenim pravom Skupnosti?

4)

Ali člen 8 Direktive 1999/5 nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršen je člen 2(4) uredbe-zakona 4/2014, ki je bil nato preoblikovan v zakon 50/2014, ter člen 160 zakonske uredbe 259/2003 in člen 21 tarife, priložene odloku predsednika republike 641/1972, ki določa:

—

upravno dejavnost, namenjeno izdaji splošnega dovoljenja ali licence radioelektrične postaje, in

—

plačilo pristojbine za vladno koncesijo za te dejavnosti,

ki lahko pomenita omejitev dajanja v uporabo, uporabe in prostega pretoka terminalskih naprav?

(1)  Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 23, str. 254).

(2)  Direktiva 2002/19/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 323).

(3)  Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 337).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 349).

(5)  Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 367).

Góra