—

Za poljski davek pri maloprodaji na prvi pogled ni mogoče šteti, da je selektiven, ker v svoji strukturi ne izkazuje odstopanj od referenčnega sistema, ki je merodajen za ta davek; progresivne davčne stopnje so neločljivi del referenčnega sistema za ta davek.

—

Tudi ob predpostavki, da obe progresivni davčni stopnji nista sestavni del referenčnega sistema, ki je merodajen za poljski davek pri maloprodaji, bi se domnevalo, da je vsaj najpogosteje uporabljena davčna stopnja sestavni del referenčnega sistema; poleg tega progresivne davčne stopnje niso pomenile izjeme v korist določenih podjetij, ki so bila z vidika glavnega cilja tega davka v podobnem dejanskem in pravnem položaju, kot preostala podjetja.

—

Progresivne stopnje in prag za davčno osnovo za poljski davek pri maloprodaji so v vsakem primeru združljivi z načelom sorazmernosti.

—

Ni bilo razloga za odreditev odloga uporabe, saj naj bi obstajal resen dvom glede selektivnosti poljskega davka pri maloprodaji.

—

Ni bilo razloga za odreditev odloga uporabe, saj Komisija ni dokazala zadostnih negativnih učinkov uporabe poljskega davka pri maloprodaji.

—

Izpodbijani sklep ni primeren in v zadostni meri utemeljen v delu, v katerem se presojajo predpostavke selektivnosti poljskega davka pri maloprodaji.

—

Izpodbijani sklep ni primeren in ni dovolj utemeljen, v kolikor se z njim odredi takojšen začasni odlog uporabe progresivnih davčnih stopenj za poljski davek pri maloprodaji.