12.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 327/108

1.1

EESO podpira povečanje proračuna EMSA, ki bi se v obdobju 2014–2020 v skladu s predlagano uredbo dvignil s 154 milijonov EUR na 160,5 milijona EUR. Odbor ponovno izraža podporo razširitvi pristojnosti EMSA na podlagi Uredbe št. 100/2013.

1.2

Sprejetje predlagane uredbe sovpada s prelomnim trenutkom, ko so bila v vzhodnem delu Sredozemskega morja odkrita naftna in plinska polja ter dane pobude za njihovo hitro izkoriščanje z vrtanjem v morsko dno. Te dejavnosti bodo preizkus za zmogljivost EMSA, da se odzove na morebitne nevarnosti vrtanja v morsko dno ter transporta nafte in plina.

1.3

EESO sicer podpira predlagani finančni okvir, vendar se utegne po njegovem mnenju izkazati za nezadostnega, da bi lahko uresničili ukrepe, ki bodo v sedemletnem obdobju potrebni zaradi naslednjih izzivov: povečan obseg prometa (večje število tankerjev za prevoz nafte in plina na morju), povečan obseg dejavnosti vrtanja zaradi črpanja nafte in plina v morjih okoli EU, večje število obalnih in otoških držav med državami članicami EU. Omejena zmogljivost odzivanja na izredne razmere lahko pri velikih nesrečah povzroči večje zunanje stroške.

1.4

EESO meni, da utegne biti 19 plovil, ki se trenutno uporabljajo, premalo za vsa obalna območja EU, če želimo dopolniti zmogljivost držav članic za zmanjšanje onesnaženosti morja. Premalo utegne biti tudi finančnih sredstev za nadaljnji razvoj satelitskih posnetkov, s katerimi se odkrivajo in pomagajo zajemati onesnaževala z ladij na celotnem območju EU.

1.5

EESO poziva EMSA, naj svoje nove pristojnosti uporabi za pomoč v boju proti pomorskemu piratstvu. Instrumenti EMSA za satelitski nadzor bodo izjemno koristni za odkrivanje piratskih ladij.

1.6

EESO se sprašuje, ali so države članice EU in sosednje države še ustrezno opremljene za odzivanje na velike nesreče, kot sta bili nesreči tankerjev Erika in Prestige, ali katastrofe, do kakršne je prišlo na ploščadi Deepwater Horizon.

1.7

EESO poziva EU, države članice in nove sosednje obalne države, naj izboljšajo izvajanje naslednjih regionalnih konvencij in sporazumov, naštetih v obrazložitvenem memorandumu predlagane uredbe: Helsinške konvencije, Barcelonske konvencije, Bonnskega sporazuma, Konvencije OSPAR, Lizbonskega sporazuma (ki še ni začel veljati) in Bukareške konvencije.

1.8

EESO poziva EMSA, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo ugotovila, katere zmogljivosti za sprejem naftnih ostankov v pristaniščih EU in sosednjih držav so neprimerne.

2.1

Evropska komisija je 3. aprila 2013 predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o večletni denarni podpori ukrepom Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) na področju odzivanja na onesnaženje z ladij in na onesnaženje morja, ki ga povzročijo naftni in plinski objekti (1).

2.2

Z Uredbo št. 2038/2006 (2) (z dne 18. decembra 2006) je bila za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 vzpostavljena večletna denarna podpora ukrepom EMSA na področju odzivanja na onesnaženje z ladij.

2.3

Z Uredbo št. 100/2013 (z dne 15. januarja 2013) je EMSA dobila novo glavno nalogo, tj. odzivanje na onesnaženje z naftnih in plinskih objektov, njene storitve pa so bile razširjene na države, zajete v širitveno politiko in evropsko sosedsko politiko (3). V tem mnenju je predvsem podana ocena prilagajanja financiranja EMSA novim nalogam. Predlagana denarna podpora za sedemletno obdobje (1. januar 2014–31. december 2020) znaša 160,5 milijona EUR.

3.1

EESO podpira povečanje proračuna EMSA, ki bi se v obdobju 2014–2020 v skladu s predlagano uredbo dvignil s 154 milijonov EUR na 160,5 milijona EUR. Odbor ponovno izraža podporo razširitvi pristojnosti EMSA na podlagi Uredbe št. 100/2013. Ta podpora je skladna z vrsto mnenj EESO (4) o vlogi EMSA.

3.2

Z Uredbo št. 100/2003 je EMSA dobila pristojnost, da ne ukrepa zgolj pri onesnaženju z ladij, temveč tudi v primeru razlitja nafte z naftnih in plinskih ploščadi na morju. To pristojnost je dobila po razlitju nafte in eksploziji na vrtalni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu (aprila 2010). EESO se zaveda, da je glavni cilj predloga Komisije zagotoviti učinkovito pomoč EU za odzivanje pri onesnaženju z ladij ter naftnih in plinskih objektov, in sicer tako, da bi EMSA prizadetim državam zagotavljala trajnostne storitve za odzivanje na onesnaženje. Države članice lahko zato to podporo upoštevajo pri pripravi oziroma pregledu svojih načrtov za odzivanje na onesnaženje morja.

3.3

EESO se zaveda, da je namen predlaganega proračuna EMSA omogočiti ohranitev omrežja v stalni pripravljenosti za ukrepanje ob razlitju nafte, razdeljenega po pomorskih območjih EU, in da se bo za boj proti onesnaženju z ladij in objektov na morju uporabljalo omejeno število novih tovrstnih plovil. Prav tako je pričakovati, da denarna podpora ne bo na voljo za nadgrajeno opremo za zajemanje nafte, ki v obdobju 2014–2020 morda ne bo več optimalna.

3.4

EESO se zaveda, da se bo spremljanje naftnih objektov na morju s storitvijo CleanSeaNet za potrebe odkrivanja nezakonitih odlaganj povečini izvajalo s souporabo satelitskih posnetkov, naročenih za spremljanje onesnaženja z ladij. EESO želi opozoriti na eno od prejšnjih mnenj (5), v katerem je navedeno: "Glede na visoke stroške storitve satelitskih posnetkov EESO meni, da je treba izboljšati porabo sredstev, zlasti pa je treba med državami članicami uskladiti uporabo posnetkov; tako bi lahko precej prihranili. Hkrati pa obstajajo možnosti za naložbo v izboljšanje zbiranja posnetkov na vseh evropskih pomorskih območjih, saj trenutno spremljanje ni resnično obsežno, zlasti ne v Sredozemlju."

3.5

EESO se zaveda, da denarna podpora ne bo namenjena zagotavljanju tehnične pomoči in izgradnji zmogljivosti v partnerskih državah evropske sosedske politike.

3.6

Sprejetje predlagane uredbe sovpada s prelomnim trenutkom, ko so bili za EU odkriti novi energetski viri. Zlasti v vzhodnem delu Sredozemskega morja bosta odkritje novih podvodnih nahajališč nafte in plina ter s tem povezano vrtanje z namenom njihovega hitrega črpanja pomenila preizkus za zmogljivost EMSA, da se odzove na morebitne nevarnosti, ki lahko pri tem nastanejo. EMSA bi morala imeti na voljo več sredstev, da bi lahko pri tem v celoti izpolnila svojo vlogo. Zaradi večjega obsega ladijskega prometa, zlasti prometa tankerjev za prevoz nafte oziroma utekočinjenega zemeljskega plina, odkritja novih nahajališč nafte in plina ter sočasnih dejavnosti vrtanja bo v Sredozemskem in Črnem morju potrebnih precej več plovil. Devetnajst plovil za celotno obalo EU v obdobju 2014–2020 je zelo optimistična ocena, ki se utegne v danih okoliščinah izkazati za preskromno.

3.7

Za razširitev pristojnosti EMSA na navedenem področju bo treba dodatno razviti storitev satelitskih posnetkov za nadzor, zgodnje odkrivanje onesnaženja in prepoznavanje odgovornih ladij ali naftnih in plinskih objektov. Treba bi bilo izboljšati razpoložljivost podatkov in uspešnost odzivanja na onesnaženje.

3.8

EESO se sprašuje, ali so države članice EU in sosednje države še ustrezno opremljene za odzivanje na velike nesreče, kot sta bili nesreči tankerjev Erika in Prestige, ali katastrofe, do kakršne je prišlo na ploščadi Deepwater Horizon.

3.9

Po mnenju EESO bi bilo glede na navedeno potrebnih več sredstev, da bi lahko zamenjali opremo za odzivanje na onesnaženje z nafto na pogodbenih ladjah, zagotovili dodatna plovila v stalni pripravljenosti za zajemanje nafte, ki bi pokrivala območja, kjer so objekti na morju in ki trenutno niso v razumni geografski bližini (npr. Arktika), nabavili dodatne disperzijske zmogljivosti in opremo za razlitja na morju, razširili storitev CleanSeaNet na območja, kjer so objekti na morju, in krili podporo za pomoč državam evropske sosedske politike.

3.10

EESO poziva EMSA, naj svoje nove pristojnosti uporabi za pomoč v boju proti pomorskemu piratstvu. Instrumenti in podatki EMSA, zlasti satelitski nadzor, bodo koristni pri odkrivanju piratskih ladij. Zagotavljanje podatkov o položaju ladij bi moralo postati ena izmed glavnih nalog EMSA, vendar bi se vedno izvajalo na zahtevo nacionalnih oblasti. EESO ponavlja stališče, naj EMSA pomaga v boju proti piratstvu, kakor je razvidno iz mnenja Pomorsko piratstvo: okrepljen odziv EU (z dne 16. januarja 2013) in javnega posvetovanja na to temo (24. januarja 2013).

4.3.1

EESO se zaveda, da bi morala biti podpora EMSA državam, zajetim v širitveno politiko in sosedsko politiko EU, financirana iz obstoječih programov EU za te države, zato ne bi smela biti del tega večletnega finančnega okvira.

4.3.2

Odbor sicer podpira predlagani finančni okvir, vendar dvomi, da bo zadoščal za uresničitev ukrepov, ki bodo v sedemletnem obdobju potrebni zaradi pretečih izzivov na obzorju: povečan obseg prometa (večje število tankerjev za prevoz nafte in plina) ter povečan obseg dejavnosti vrtanja zaradi črpanja nafte in plina v morjih okoli EU. Zmanjšana zmogljivost odzivanja na izredne razmere lahko pri velikih nesrečah povzroči večje zunanje stroške.