EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62009CN0282

Zadeva C-282/09 P: Pritožba, ki jo je vložila Caisse fédérale du Crédit mutuel Centre Est Europe (CFCMCEE) 22. julija 2009 zoper sodbo Sodišče prve stopnje (tretji senat), razglašeno 20. maja 2009 v združenih zadevah T-405/07 in 406/07, CFCMCEE proti UUNT

UL C 233, 26.9.2009, p. 8–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

26.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 233/8


Pritožba, ki jo je vložila Caisse fédérale du Crédit mutuel Centre Est Europe (CFCMCEE) 22. julija 2009 zoper sodbo Sodišče prve stopnje (tretji senat), razglašeno 20. maja 2009 v združenih zadevah T-405/07 in 406/07, CFCMCEE proti UUNT

(Zadeva C-282/09 P)

2009/C 233/13

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Caisse fédérale du Crédit mutuel Centre Est Europe (zastopnika: P. Greffe in L. Paudrat, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Predlogi pritožnice

Razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (tretji senat), razglašene dne 20. maja 2009, ker je bila delno zavrnjena tožba pritožnice in ker sta bili odločbi Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 10. julija 2007 (zadeva R 119/2007-1) in z dne 12. septembra 2007 (zadeva R 120/2007-1) potrjeni v delu, v katerem sta bili prijavi za znamko Skupnosti PAYWEB CARD št. 003861051 in P@YWEB CARD št. 003861044 zavrnjeni glede teh proizvodov in storitev:

„kartice z integriranim vezjem (smart cards), kodirane magnetne kartice, identifikacijske kartice, magnetne, plačilne, kreditne ali debetne magnetne kartice ali kartice z integriranim vezjem, mehanizmi za TV-sprejemnike na kovance“ iz razreda 9

„poslovanje z nepremičninami, nezgodno zavarovanje, agencije za izterjavo dolgov, finančne analize, zavarovalništvo, cenitev nepremičnin, izdajanje vrednostnih bonov, vzajemni skladi, menjalniški posli, preverjanje čekov, izdajanje potovalnih čekov, finančno svetovanje, zavarovalno posredništvo, posredništvo (nepremičnine), borzno posredovanje, posli depo, hramba dragocenosti v sefih, finančno vrednotenje in svetovanje (v zavarovalništvu, bančništvu, pri nepremičninah), finančno informiranje (v zavarovalništvu, bančništvu, pri nepremičninah), finančno upravljanje, finančno informiranje, pobiranje najemnin, zdravstveno zavarovanje, pomorsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje, storitve spletnega finančnega informiranja, storitve računalniškega interaktivnega finančnega informiranja“ iz razreda 36

„komuniciranje prek računalniških terminalov, prenašanje telegramov, pošiljanje telegramov, informiranje o telekomunikacijah, elektronska pošta,, posredovanje sporočil, računalniško podprto prenašanje sporočil in slik, satelitsko prenašanje“ iz razreda 38.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v podporo pritožbi v bistvu uveljavlja dva pritožbena razloga.

S prvim pritožbenim razlogom navaja, da Sodišče prve stopnje ni izpolnilo obveznosti obrazložitve, s tem ko zaradi neobrazložitve ni zavrnilo izpodbijanih odločb UUNT, in je zato kršilo člen 253 ES in člen 73 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti. Odbor za pritožbe UUNT naj bi namreč v teh odločbah opravil celovito presojo razlikovalnega učinka besednih znakov PAYWEB CARD in P@YWEB CARD glede navedenih proizvodov in storitev, ne da bi za vsakega od njih odločitev obrazložil. Skupna obrazložitev pa je mogoča le, če je vez med proizvodi in storitvami zadostno neposredna in dejanska, tako da ti sestavljajo kategorijo ali skupino, ki je zadostno homogena, kar pa naj v obravnavanem primeru ne bi držalo, saj imajo proizvodi in storitve iz registracije različne naloge.

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom izpodbija presojo Sodišča prve stopnje, da naj bi se področja uporabe absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 7(1), od točke (b) do (d), Uredbe št. 40/94 prekrivala. V skladu s sodno prakso Sodišča naj bi bili razlogi za zavrnitev registracije iz člena 7(1) te uredbe dejansko medsebojno neodvisni in bi bilo treba vsakega od njih ločeno preučiti. Sodišče prve stopnje naj bi tako pri uporabi člena 7(1)(b) glede proizvodov iz razreda 9 napačno uporabilo pravo, s tem ko ni posamezno preučilo dejanskih razlogov za zavrnitev iz te določbe.


Top