Pritožba, ki so jo 18. novembra 2008 Pilar Angé Serrano, Jean-Marie Bras, Adolfo Orcajo Teresa, Dominiek Decoutere, Armin Hau in Francisco Javier Solana Ramos vložili zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 18. septembra 2008 v zadevi T-47/05, Angé Serrano in drugi proti Parlamentu

(Zadeva C-496/08 P)

(2009/C 44/46)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožniki: Pilar Angé Serrano, Jean-Marie Bras, Adolfo Orcajo Teresa, Dominiek Decoutere, Armin Hau in Francisco Javier Solana Ramos (zastopnik: E. Boigelot, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Evropski parlament, Svet Evropske unije

Predlogi pritožnikov:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo o tožbah šestih pritožnikov, ki so vsi uradniki Evropskega parlamenta, izbrani v okviru notranjih natečajev, izvedenih v skladu s prejšnjimi Kadrovskimi predpisi, katerih razvrstitev pa je bila spremenjena po začetku veljavnosti novih Kadrovskih predpisov.

Prvi trije pritožniki v utemeljitev pritožbe uveljavljajo dva pritožbena razloga.

V okviru prvega pritožbenega razloga zatrjujejo, da je Sodišče prve stopnje z razglasitvijo ustavitve postopka napačno uporabilo pravo in kršilo obveznost obrazložitve. Pritožniki naj bi namreč še vedno imeli pravni interes za vložitev ničnostne tožbe zoper izpodbijane odločbe o razvrstitvi, kljub temu da so bile te nadomeščene z naknadnimi posamičnimi odločbami z dne 20. marca 2006, saj naj bi Sodišče prve stopnje samo štelo, da naj s temi novimi odločbami ne bi bili popolnoma odpravljeni očitki pritožnikov, saj naj z njimi ne bi bila ponovno vzpostavljena razvrstitev v višji naziv. Poleg tega naj bi izpodbijane odločbe temeljile na členih 2 in 8 priloge XIII k novim Kadrovskim predpisom, katerih zakonitost naj bi bila po njihovem mnenju sporna.

V okviru drugega pritožbenega razloga ti isti pritožniki navajajo, da je Sodišče prve stopnje kršilo obveznost obrazložitve, s tem ko je zavrnilo njihov odškodninski zahtevek, čeprav so bili zaradi razvrstitve v naziv v skladu z novimi Kadrovskimi predpisi postavljeni na isto raven kot njihovi kolegi, ki niso bili uspešni na natečaju za prehod v drugo kategorijo, zaradi česar jim je nastala resna škoda.

Zadnji trije pritožniki se v utemeljitev pritožbe sklicujejo na en sam pritožbeni razlog, ki se nanaša na nezakonitost členov 2 in 8 priloge XIII k novim Kadrovskim predpisom za uradnike.

V zvezi s tem pritožniki najprej zatrjujejo, da je Sodišče prve stopnje kršilo pridobljene pravice ter načeli pravne varnosti in varstva upravičenih pričakovanj, saj je štelo, da razvrstitev v višji naziv po tem, ko so uspešno opravili natečaje v skladu s prejšnjimi Kadrovskimi predpisi, ni pridobljena pravica in zato ne more na njej temeljiti nobeno upravičeno pričakovanje.

Pritožniki v utemeljitev tega pritožbenega razloga dalje zatrjujejo, da je Sodišče prve stopnje kršilo načelo enakega obravnavanja, saj naj bi bili zaradi ponovne razvrstitve v naziv v skladu z novimi Kadrovskimi predpisi obravnavani na enak način kot njihovi kolegi, ki niso bili uspešni na istih natečajih. Sodišče prve stopnje naj bi poleg tega različno obravnavalo enake situacije, saj je ugotovilo, da kandidati, ki so bili uspešni na istem natečaju, ne tvorijo ene same in iste kategorije, ker se pravila za razvrstitev v naziv razlikujejo glede na to, kdaj je bila opravljena razvrstitev. Uporaba različnih določb za kandidate, ki so bili uspešni na istem natečaju, namreč člena 2(1) in člena 5(4) priloge XIII k novim Kadrovskim predpisom, naj bi bila tako v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.