EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62007FN0108

Zadeva F-108/07: Tožba, vložena 15. oktobra 2007 – Nijs proti Računskemu sodišču

UL C 22, 26.1.2008, p. 56–56 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 22/56


Tožba, vložena 15. oktobra 2007 – Nijs proti Računskemu sodišču

(Zadeva F-108/07)

(2008/C 22/108)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Bart Nijs (Bereldange, Belgija) (zastopnik: F. Rollinger, odvetnik)

Tožena stranka: Evropsko računsko sodišče

Predlogi tožeče stranke

odločba Evropskega računskega sodišča o obnovi mandata generalnega sekretarja računskega sodišča za ponovnih šest let, ki začne veljati s 1. julijem 2007, naj se razglasi za nično;

podredno naj se za nična razglasita dva akta, ki nameravata ustvariti „odločbe organa, pristojnega za imenovanje (OPI)“, z dne 8. decembra 2006, ki se nanaša na izvršitev sodbe Sodišče prve stopnje z dne 3. oktobra 2006 v zadevi T-171/05 oziroma z dne 12. julija 2007 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 12. marca 2007.

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V podporo tožbe tožeča stranka navaja med drugim naslednja dejstva: i) generalni sekretar Računskega sodišča naj bi ravnal nezakonito, saj naj bi, namesto da bi zadevo predložil uradu OLAF, izrecno zavrnil sprejetje ukrepov ali presojo vprašanja, ko je bil obveščen in so mu bili predloženi dokumenti glede obstoja goljufije v škodo ureditve invalidske pokojnine; ii) uradnik naj bi svoje naloge opravljal nezakonito; iii) odločbe o napredovanju in njihovi datumi večkrat niso bili objavljeni iv) volitve Odbora osebja za leti 2004 in 2006 naj bi bile nezakonite iz več razlogov; v) prišlo naj bi do več kršitev postopka za napredovanje in tudi do zlorabe pooblastil za imenovanje, ki jih ima šef enote, prisotni naj bi bili osebni interesi, ki bi lahko ogrozili neodvisnost OPI skoraj pri vseh njegovih odločitvah; vi) „odločbe OPI“ naj bi izhajale iz osebnih interesov vseh nadrejenih tožeče stranke in iz poneverbe imenovanja sodelavke za začasno opravljanje nadrejene funkcije in iz dejstva, da zadeva ni bila predložena uradu OLAF; vii) OPI naj bi izpodbijane odločbe utemeljil z enakimi očitnimi napakami kot prvotne odločbe, ki jih potrjujejo, sklicujoč se na sodbo, ki nima moči že razsojene stvari, in ne da bi bila zavrnjena katerakoli trditev tožeče stranke; viii) odbori za postopek ocenjevanja in napredovanja naj ne bi bili obveščeni o neodvisnosti, ki je dogovorjena med nadrejenimi tožeče stranke.


Top