26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 22/31

a)

Ali lahko nacionalni organi ob upoštevanju členov 73 ES, 87 ES in 88 ES in Uredbe št. 1191/69 (1) nalagajo obveznosti javne službe javnemu podjetju, katerega naloga je opravljati javni prevoz potnikov v mestni občini?

b)

V primeru pritrdilnega odgovora, ali morajo nacionalni organi plačati nadomestilo za take obveznosti?

c)

V primeru, ko nacionalni organi niso zavezani k pozivu k javni ponudbi za koncesijo za uporabljanje mreže prevoza, ali morajo navedeni organi razširiti obveznost za nadomestilo na vsa tista podjetja, za katera se ob upoštevanju notranjega prava in v istem območju šteje, da opravljajo storitve javnega prevoza potnikov?

d)

V primeru pritrdilnega odgovora, kakšno mora biti merilo za plačilo nadomestila?

e)

Ali je treba v primeru podjetij za prevoz potnikov z avtobusom na podlagi javne koncesije, ki razvijajo svojo dejavnost kot izključno znotraj določenih mestnih območij, vendar ki tako dejavnost razvijajo tudi v konkurenci z zasebnimi podjetji zunaj mestnih območij, ki so predmet izključnosti, kadar država leto za letom daje pomoči, namenjene ukinitvi stalnega primanjkljaja pri delovanju navedenih podjetij, take pomoči kvalificirati kot državne pomoči, prepovedane s členom 87(1) ES vedno kadar:

f)

Kakšen pomen in obseg imajo izrazi (i) dajanje prednosti, ki (ii) izkrivlja konkurenco, v primeru, da imajo tisti, katerim je ukrep namenjen, izključno koncesijo pri javni službi prevoza potnikov v mestih Lizbona in Porto, vendar opravljajo tudi povezave med tema mestoma na območjih, na katerih delujejo tudi druga podjetja, upoštevajoč zahteve, ki jih člen 87(1) ES (prej člen 92(1)) določa za to, da se pomoč šteje za državno pomoč, v skladu s tem, kar je presodilo Sodišče prve stopnje – konkretno v sodbi Altmark (2) z dne 24. julija 2003 („prvič, da gre za posredovanje države ali posredovanje, ki se izvaja z državnimi sredstvi, drugič, to posredovanje je tako, da lahko prizadene trgovino med državami članicami, tretjič, tistemu, ki mu je namenjen, daje prednost, in četrtič, izkrivlja ali bi lahko izkrivljalo konkurenco“). Z drugimi besedami, na katera merila se je treba opirati pri določitvi, da dajanje prednosti izkrivlja konkurenco? Ali je glede tega pomembno ugotoviti, da se odstotek stroškov podjetij pripiše prevoznim linijam, ki delujejo zunaj izključnega območja? Nazadnje, ali je potrebno, da se pomoč pomembno odraža na dejavnosti, ki se odvija zunaj izključnega območja (Lizbona in Porto)?

g)

Ali je posredovanje Komisije, določeno v členih 76 ES in 88 ES, edina pravna oblika, da se doseže izpolnjevanje pravil Pogodbe na področju državnih pomoči, ali učinkovitost prava Skupnosti zahteva, da se to preseže, to je, da obstaja možnost, da nacionalna sodišča na predlog posameznikov, ki se čutijo oškodovane zaradi dajanja podpore ali druge pomoči, ki ni skladna s pravili o konkurenci neposredno uporabijo navedena pravila?