26.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 22/27

—

Naj se odloči, da je bila pritožba zaradi kršitve prava Skupnosti zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 12. septembra 2007 v zadevi T-363/04, vložena v predpisanih oblikah in rokih;

—

v skladu s členoma 61 Statuta Sodišča in 113 Poslovnika naj se pritožbi ugodi in posledično zgoraj navedena sodba Sodišča prve stopnje v celoti razveljavi;

—

če stanje spora to dopušča, naj se o sporu odloči dokončno;

—

podredno, v nasprotnem primeru naj se zadeva vrne Sodišču prve stopnje, da odloči v skladu z merili, ki zavezujejo Sodišče, in če Sodišče odloči, da je potrebno, navede, kakšne so posledice razglasitve ničnosti odločbe, ki jih je treba šteti za dokončne za stranki v sporu, pri čemer se v skladu s členom 112 Poslovnika stroški naložijo tožeči stranki v postopku na prvi stopnji in toženi stranki v obravnavani pritožbi.

—

se kot nasprotujoče prejšnje znamke niso štele le španske znamke CARBONELL št. 994364, 1238745, in 1698613;

—

iz nasprotujočih znamk ni bila izrecno izključena kasnejša znamka Skupnosti CARBONELL št. 338681;

—

kot posledica prvih dveh trditev, ni bila pravilno opredeljena „javnost na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka“; ker so prejšnje znamke izključno španske znamke, je bil namreč upoštevna javnost na ozemlju španski potrošnik olivnega olja;

—

čeprav se v nekaterih od razlogov sklicuje na „španski trg olivnega olja“, se ta podatek upošteva le delno, ker ga upošteva le pri presoji razlikovalnega učinka figurativnih elementov spornih znakov;

—

posledično se tega podatka ni v celoti upoštevalo niti pri presoji podobnosti znakov (ker se „španski trg olivnega olja“ ne omenja pri presoji na primer razlikovalnega učinka besednih elementov spornih znakov), niti pri ocenjevanju drugih dejavnikov, ki so bili v obravnavani zadevi pri odločitev o obstoju verjetnosti zmede med spornima znakoma prav tako upoštevni.

—

v izpodbijani sodbi se je sporni znak presojal na podlagi merila „celotne presoje“ in „celotnega vtisa“ – vendar ločeno in zaporedno, ter torej „analitično“ – elementov spornih sestavljenih znamk, tako da je bil kršen člen 8(1)(b) in sodna praksa Skupnosti, ki jo razlaga.

V izpodbijani sodbi ni storjeno, kar bi bilo treba storiti najprej, in sicer preučiti znamke na podlagi merila „celotne presoje“ in „celotnega vtisa“, ki ga imajo sporne znamke. Ne da bi bilo to storjeno se je v izpodbijani sodbi od začetka uporabljala analitična metoda ter ločena in zaporedna preučitev na eni strani figurativnih elementov (točke od 75 do 87) in na drugi strani besednih elementov (točke od 88 do 93), pri čemer so imeli odločilno vlogo figurativni elementi, besedni elementi pa niso imeli nobenega niti minimalnega pomena. Ni sporno, da je v izpodbijani sodbi merilo celotne presoje in celotnega vtisa navedeno (točka 99), vendar je res tudi, da zato da bi se ravnalo pravilno, ne zadostuje navesti merilo iz sodne prakse, poleg tega ga je treba v obravnavani zadevi pravilno upoštevati in uporabiti. V izpodbijani sodbi pa to ni bilo storjeno. Da bi se presodila podobnost spornih znakov v izpodbijani sodbi namreč kot prvo in glavno merilo ni bilo uporabljeno merilo celotne presoje in celotnega vtisa, ampak se je upoštevalo analitično merilo, pri čemer so bili, prvič, ločeni figurativni in besedni deli znamk, in drugič, najprej ločeno presojeni figurativni elementi spornih znamk in nato besedni element LA ESPAÑOLA s tem, da drugi besedni element nasprotujočih znamk, priimek CARBONELL, ni bil naveden.

V izpodbijani sodbi je bil člen 8(1)(b) kršen tudi zato, ker je bila v obravnavani zadevi opuščena presoja dveh upoštevnih dejavnikov, kot sta prejšnji sočasni obstoj v daljšem obdobju in splošno poznavanje, ki sta zelo pomembna pri presoji verjetnosti zmede med prijavljeno znamko Skupnosti LA ESPAÑOLA št. 236588 in nasprotujočih prejšnjih španskih znamk CARBONELL.

—

Zaznavanje povprečnega španskega potrošnika olivnega olja in domnevna verjetnost zmede spornih znamk.

Čeprav je pojem povprečnega potrošnika, ki je bil opredeljen v sodni praksi Skupnosti, naveden, se v izpodbijani sodbi ta pojem potrošnika ne uporabi ampak se povprečni španski potrošnik olivnega olja opredeli bolj podobno pojmu povprečnega potrošnika iz nemške sodne prakse – in sicer „malomaren in nepremišljen potrošnik“ – kot pa pojmu evropskega potrošnika iz sodne prakse Skupnosti „normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren potrošnik“ (sodbi LLOYD, točka 26; in PICASSO, točka 38). Poleg te velike napake je v izpodbijani sodbi storjena še druga, ki je prav tako pomembna, in sicer, da se je „upoštevala nižja stopnja pozornosti“ kot bi jo lahko javnost pripisovala znamkam olivnega olja, namesto, da bi se upoštevala stopnja pozornosti, ki jim jo pripisuje povprečni španski potrošnik olivnega olja, normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren.