Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52017IR6047

Mnenje Evropskega odbora regij – Spodbujanje širokopasovnih povezav v Evropi

COR 2017/06047

UL C 247, 13.7.2018, p. 7–10 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

13.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 247/7

Mnenje Evropskega odbora regij – Spodbujanje širokopasovnih povezav v Evropi

(2018/C 247/02)

Poročevalec:

Mart Võrklaev (EE/ALDE), župan občine Rae

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

 poudarja, da je hitra rast digitalnih tehnologij po podatkih Svetovne banke (1) povsod po svetu sprožila daljnosežne družbene spremembe in da je internet postal ključna infrastruktura, ki znižuje stroške izmenjave informacij ter spodbuja inovacije, to pa vodi k boljši povezanosti med ljudmi, podjetji in vladami;

2.

 podpira delo širokopasovne platforme, ki je skupni projekt OR in Evropske komisije. Njen cilj je boljše sodelovanje, urejanje, izvajanje in seveda tudi financiranje digitalne povezljivosti v Evropi;

3.

 se zaveda, da je bila standardna pokritost s fiksnimi širokopasovnimi povezavami leta 2015 v gospodinjstvih v Uniji 97-odstotna (povprečna uporaba je znašala 72 %), storitve, ki temeljijo na brezžičnih tehnologijah, pa imajo še večji doseg. Vendar pa so med državami članicami razlike v razpoložljivosti in cenovni dostopnosti fiksnih širokopasovnih povezav v mestih in na podeželju;

4.

 opozarja, da je v skladu s sedmim poročilom o koheziji potrebnih več naložb; dostop do temeljnih širokopasovnih povezav imajo sicer vsa gospodinjstva v EU, veliko hitrejša širokopasovna omrežja nove generacije (NGA, Next Generation Access – dostopovna omrežja naslednje generacije) pa so na voljo samo 40 % prebivalcev na podeželju, za razliko od mest, kjer so na voljo 90 % prebivalcev;

5.

 opozarja, da lahko počasne internetne povezave in slaba pokritost na podeželju, pa tudi specifični problemi na redko poseljenih območjih in v najbolj oddaljenih regijah EU, začnejo ovirati uresničevanje ambicioznih ciljev EU za obdobje od leta 2020 do leta 2025, ko naj bi po ocenah Evropske komisije EU lahko letno ustvarila približno 146,5 milijarde eurov in do 2,4 milijona novih delovnih mest;

6.

 se strinja s stališčem skupine G20 (2), da je končni cilj odprave digitalnega razkoraka vključiti vse državljane in jim omogočiti, da po enakih pogojih izkoriščajo digitalni razvoj, ki prinaša več prednosti, od večje učinkovitosti, večje socialne in ekonomske vključenosti pa vse do večjih možnosti za sodelovanje v novem gospodarstvu. Digitalni razkorak ima dve razsežnosti: dostop do dobre širokopasovne internetne povezave ter zmožnost in motivacija za uporabo internetnih storitev;

7.

 poudarja, da je rešitev problema „končnega dela povezave“ pomembna za razvoj celotne EU in da so zato potrebni prožni ukrepi;

8.

 opozarja, da so lahko infrastruktura IKT in širokopasovne povezave zelo pomembne za krepitev zmogljivosti pri obvladovanju strukturnih sprememb na podeželju, ki so posledica upadanja števila prebivalstva; beg s podeželja in marginalizacija podeželskih območij sta namreč v vsej Evropi vse večji problem;

Težave s povezljivostjo in možne rešitve

9.

 meni, da se je treba lotiti več velikih izzivov, kot so:

—

omejene mrežne povezave zelo visokih hitrosti pri fiksni in mobilni infrastrukturi v vsej EU,

—

tveganje nezadostne zmogljivosti za odzivanje na hitre tržne in tehnološke spremembe, kot je vzpon interneta stvari,

—

administrativne ovire zaradi prekomerne regulacije in slabe usklajenosti, kar velja tudi za pravila o državni pomoči;

10.

 izraža zaskrbljenost v zvezi s povpraševanjem po povezavah na nekaterih območjih, iz česar je razvidno, kako pomembni so učni načrti in programi e-učenja za odrasle. Pri širokopasovnih povezavah ne gre le za vprašanje financiranja, temveč tudi za povpraševanje po izgradnji in rabi infrastrukture. Vse javne ustanove, šole in izobraževalne ustanove morajo biti opremljene s hitrimi širokopasovnimi povezavami;

11.

 ugotavlja, da so v nekaterih državah in regijah problematični tudi slabo tehnično znanje ter pomanjkanje informacij o možnostih financiranja širokopasovne infrastrukture in o primerih dobre prakse;

12.

 izrecno pozdravlja ustanavljanje strokovnih širokopasovnih centrov odličnosti in sodelovanje različnih generalnih direktoratov Evropske komisije pri uresničevanju skupnega cilja, kar bi se moralo pokazati tudi v prihodnjem proračunu EU;

13.

 ocenjuje, da je treba centre odličnosti ustanoviti v vseh državah članicah. Ti tvorijo skupno mrežo za sodelovanje, lokalne in regionalne oblasti pa morajo te centre kontaktirati, še preden začnejo iskati rešitve – posvetovanja je treba organizirati vnaprej in poiskati optimalne rešitve glede na nacionalne in regionalne posebnosti;

14.

 pozdravlja nabor petih instrumentov za podeželska območja EU, ki naj bi prinesel napredek z vidika boljše širokopasovne pokritosti;

15.

 skrbno spremlja, kako se razvija potencial zasnove za pametne vasi iz izjave Cork 2.0 z naslovom Boljše življenje na podeželju. Pri tem gre za naložbe v sektor IKT za večjo kakovost življenja in zagotovitev dostopa do javnih storitev ter infrastrukture, ob čemer je treba hkrati upoštevati teritorialne posebnosti;

16.

 v zvezi s tem pozdravlja večji poudarek, ki se v določbah o dostopu do omrežja daje zmerni regulaciji in konkurenci na področju infrastrukture za spodbuditev naložb. Pozdravlja tudi osredotočenost na tržne kolaborativne rešitve za spodbujanje nadaljnjega razvoja infrastrukture na lokalni in regionalni ravni, kjer to z družbenega vidika ni enostavno. Pomembno je, da je dostop urejen tako, da se prispeva k preprečevanju digitalnega razkoraka pri izredno zmogljivih omrežjih in h krepitvi teritorialne kohezije;

17.

 meni, da bi bilo treba zaradi spodbujanja konkurence na trgu fiksnih telekomunikacij, pa tudi na trgu za 5G, storitve ločiti od omrežja, tako kot je to v sektorju energije (ločitev dejavnosti). Več držav članic EU (kot sta Švedska in Združeno kraljestvo) je na primer telekomunikacijske storitve popolnoma ločilo od upravljanja omrežij. Optična omrežja bi morala pripadati telekomunikacijskim podjetjem, katerih poslovni model temelji na enakopravnem dostopu vseh ponudnikov storitev do omrežja. Tako bi bilo lahko na trgu prisotnih veliko ponudnikov, potrošniki bi lahko izbirali storitve glede na želeno razmerje med kakovostjo in ceno, povrh pa bi tako tudi zagotovili dolgoročni razvoj tega področja;

18.

 meni, da bi v takšnem primeru vsi imeli enake možnosti pri razvoju omrežij 5G in da nihče ne bi smel biti odvisen od temeljne infrastrukture, ki je v lasti telekomunikacijskih podjetij, ki prevladujejo na trgu. Ravno zato bi EU morala podpirati vzpostavljanje odprtih omrežij in tudi države članice voditi v to smer, tako da bi bila vsa nova in obstoječa optična omrežja neodvisna od upravljavca;

19.

 opozarja na pomen zbiranja natančnejših geografskih podatkov o razpoložljivi infrastrukturi in načrtovanih projektih, da se lahko opravi analiza trga in opredelijo območja nezadostne mrežne pokritosti. Ta se običajno nahajajo v redko poseljenih in strukturno šibkih regijah, zato bi lahko s pravimi podatki o njih povečali učinkovitost javnega financiranja;

20.

 se zavzema za zakonodajno ureditev v državah članicah, ki bi omogočila, da se pri izgradnji širokopasovnih omrežij čim bolj prožno uporablja razpoložljiva infrastruktura (električna omrežja, daljnovodi ipd.). To bi pri zagotavljanju nove širokopasovne strukture prihranilo čas in denar;

21.

 poudarja, da je v sedanjem programskem obdobju na voljo 14 milijard eurov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za razvoj širokopasovne infrastrukture;

22.

 se zavzema za to, da se širokopasovne povezave spodbujajo s krepitvijo kohezijske politike, med drugim zato, da bi na podeželskih, redko poseljenih območjih EU preprečili najhujše nedelovanje trga. To pomeni, da bo morebiti treba povečati sredstva za finančne instrumente (kot so posojila) v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in drugimi razvojnimi bankami;

23.

 podpira večjo uporabo Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) in Evropskega sklada za strateške naložbe pri zagotavljanju sredstev za finančne instrumente in združevanju zmogljivosti (kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti), kar je potrebno za odpravo zmernejših pomanjkljivosti trga, kot je premalo lastniškega financiranja za manjše projekte na bolj trajnostnih področjih. Takšni dopolnilni ukrepi bi zagotovili visoko kakovostno širokopasovno povezljivost v vseh regijah EU;

24.

 priporoča, naj se skupna širokopasovna platforma uporabi kot instrument sodelovanja in naj se v delo platforme vključi tudi generalni direktorat za regionalno politiko;

25.

 soglaša s spodbujanjem uporabe programov EU in razvojem novih konceptov za javno-zasebna partnerstva v podporo naložbam v širokopasovne povezave;

26.

 znova poziva, da je treba tam, kjer velika podjetja niso zainteresirana za naložbe, majhna pa imajo težave z izpolnjevanjem zahtev, razviti preprostejše modele, ki bodo majhnim podjetjem omogočili lažje naložbe, in tako zagotoviti rešitve za takšna slabo pokrita območja, ali pa projekte za razvoj širokopasovne infrastrukture priznati kot storitve splošnega gospodarskega pomena (3);

27.

 v zvezi s tem opozarja, da je nujno poenostaviti postopke, saj je tehnični razvoj hitrejši od vzpostavljanja ustreznih struktur;

28.

 meni, da bodo razvojni načrti za širokopasovne povezave resnično učinkoviti le, če bodo pripravljeni s soglasjem med telekomunikacijskimi podjetji, državami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, saj se s tem zagotovi, da so upoštevani interesi vseh držav, mest in regij. V državah, kjer je bilo soglasje doseženo (kot sta Švedska, in Združeno kraljestvo), so širokopasovne povezave že veliko bolj napredovale. Če soglasja ni, obstaja nevarnost, da bo širokopasovna pokritost zunaj območij velikih mest še naprej neustrezna;

29.

 pozdravlja odlično pobudo Evropske investicijske banke za uvedbo sklada za širokopasovne povezave in poziva k njeni hitri uresničitvi; izraža upanje, da bo prispevala k financiranju zlasti majhnih projektov in odpravi „belih lis“;

30.

 želi spomniti na priporočila, ki jih je pripravil za skupino na visoki ravni za poenostavitev v obdobju po letu 2020 in v katerih je opozoril na nujnost uskladitve pravil o državni pomoči in javnih naročilih za sklade ESI z določbami za centralno upravljane programe. OR znova poziva, naj se preveri, ali bi bilo mogoče nekatere ali vse izdatke iz skladov ESI v obdobju po letu 2020 izvzeti iz postopka, ki velja za državno pomoč. V zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je skupina na visoki ravni upoštevala njegova priporočila glede nujnosti priprave skupnih opredelitev, ki bi omogočile primerjavo med sredstvi in njihovo kombiniranje (4);

31.

 ugotavlja, da bi bilo treba smernice Skupnosti o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij prilagoditi različnim možnostim financiranja s sredstvi EU, ki so na voljo za širokopasovne povezave. Izraža zaskrbljenost glede števila zavrnjenih priglasitev, kar na koncu upočasni naložbe ali jih celo prepreči in je tako razlog za počasen napredek pri vzpostavljanju širokopasovnih povezav na teh območjih;

32.

 kot je navedel v priporočilih za skupino na visoki ravni za poenostavitev, izraža zadovoljstvo, da bo preverjeno tudi načelo diferenciranega pristopa. Takšen pristop naj bi precej zmanjšal upravno breme in omogočil večje upoštevanje posebnosti konteksta izvajanja v posameznih regijah. Tako bi olajšal lokalni pristop in spodbujal naložbe v širokopasovno infrastrukturo po meri;

33.

 svetuje, naj se čim hitreje vzpostavijo hitre širokopasovne povezave, ki bodo zagotovile univerzalno pokritost, da se ustvarijo pogoji za gigabitno družbo, čim bolj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja enotni digitalni trg, in tako prispeva k razvoju vseh držav članic na tem področju. Za dosego tega cilja je treba uporabiti različne rešitve, kajti povezovanje vsakega posameznega gospodinjstva v optično omrežje je lahko drago in zamudno, zlasti na redko poseljenih območjih;

34.

 poleg kabelskih povezav bi bilo treba razmisliti in preveriti, ali bi bilo v razloženih naseljih in na nedostopnih območjih smiselno razvijati mobilne širokopasovne storitve, satelitske širokopasovne povezave ter javna brezžična omrežja v javnih prostorih in javnih ustanovah, kot je pobuda WIFI4EU. Alternativne rešitve bodo pospešile razvoj omrežja in hkrati prihranile denar, vendar pa je treba o njih razmisliti in postopati sistematično, da bodo prilagojene potrebam in da bodo uvedene tehnologije dolgoročno uporabne;

35.

 poudarja, da je treba obravnavati probleme v zvezi z upravljanjem radijskih frekvenc, ki so posledica hitrega razvoja komunikacijskih omrežij 5G, saj tehnologija 5G zahteva visokozmogljiva omrežja v vsej EU. Zelo pomembno je poiskati skupen pristop k razdeljevanju licenc (dodelitev frekvenčnega spektra) za višje frekvence, ki se bodo uporabljale v prihodnje (oz. radijske frekvence), za kar sta morebiti nujna tudi zanesljivejši pravni okvir za skupno uporabo spektra in večja prožnost, da bo mogoče na nacionalni ali regionalni ravni upoštevati razlike v povpraševanju po usklajenih frekvenčnih pasovih;

36.

 podpira temeljne ukrepe, navedene v Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, kot so uvedba novih določb za spodbujanje razvoja zelo hitrih omrežij v vsej Evropi, ki omogočajo hitrost več gigabitov v sekundi, razširitev področja uporabe pravnega okvira, tako da bo vključeval nove komunikacijske instrumente, t. i. storitve OTT (over-the-top services), ter preskrba končnih uporabnikov s cenovno dostopno delujočo internetno povezavo;

37.

 podpira natečaj Evropske komisije European Broadband Awards, ki prispeva k seznanjanju z rešitvami za razširjanje širokopasovne pokritosti in s primeri dobre prakse na tem področju.

V Bruslju, 22. marca 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1)  World Development Report 2016: Digital dividends (Poročilo o svetovnem razvoju: digitalne dividende).

(2)  Digital infrastructure: Overcoming the Digital Divide in Emerging Economies, G20 Insights, april 2017 (Digitalna infrastruktura: premoščanje digitalnega razkoraka v gospodarstvih v vzponu).

(3)  COR-2016-02880.

(4)  COR-2017-04842-00-00-PAC-TRA (SL).

Top