EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011XG0708(04)

Sklepi Sveta: na poti k sodobnim, odzivnim in vzdržnim zdravstvenim sistemom

UL C 202, 8.7.2011, p. 10–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

8.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 202/10


Sklepi Sveta: na poti k sodobnim, odzivnim in vzdržnim zdravstvenim sistemom

2011/C 202/04

SVET EVROPSKE UNIJE –

1.

OPOZARJA, da se v skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoko raven varovanja zdravja ljudi ter da je dejavnost Unije, ki dopolnjuje nacionalne politike, usmerjena k izboljševanju javnega zdravja; prav tako spodbuja sodelovanje med državami članicami na področju javnega zdravja in, če je potrebno, podpira njihove ukrepe ter v celoti upošteva odgovornost držav članic za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe;

2.

OPOZARJA na sklepe Sveta o beli knjigi Komisije "Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008–2013", sprejete 6. decembra 2007;

3.

OPOZARJA na sklepe Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije (1), ki jih je Svet sprejel 2. junija 2006, ter zlasti na temeljne vrednote univerzalnosti, dostopnosti dobrega zdravstvenega varstva, enakosti in solidarnosti;

4.

OPOZARJA na listino iz Talina o zdravstvenih sistemih, zdravju in blaginji, ki je bila pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) podpisana 27. junija 2008;

5.

OPOZARJA na skupno poročilo Evropske komisije in Odbora za ekonomsko politiko o zdravstvenih sistemih, ki je bilo dokončano 23. novembra 2010, ter na sklepe Sveta o skupnem poročilu Komisije in odbora o zdravstvenih sistemih, sprejete 7. decembra 2010;

6.

IZREKA PRIZNANJE delu Odbora za socialno zaščito in OPOZARJA na cilje za socialno zaščito in socialno vključevanje, o katerih so se v okviru odprte metode koordinacije dogovorili na zasedanju Evropskega sveta marca 2006, da bi zagotovili dostopno, visokokakovostno in vzdržno zdravstvo ter dolgotrajno oskrbo;

7.

OPOZARJA na razpravo o bolniških in zdravniških poteh v Evropi ter naložbah v zdravstvene sisteme prihodnosti, ki so jo imeli ministri za zdravje na neuradnem srečanju 4. in 5. aprila 2011 v kraju Gödöllő;

8.

OPOZARJA na strategijo Evropa 2020 in POZDRAVLJA pobudo Komisije za pilotsko evropsko partnerstvo za inovacije na področju aktivnega in zdravega staranja ter njene trenutne dejavnosti;

9.

SE ZAVEDA, da se države članice soočajo s skupnimi izzivi, ki so posledica starajočega se prebivalstva, spreminjajočih se potreb prebivalstva, vedno večjih pričakovanj bolnikov, hitrega širjenja tehnologije in vedno dražjega zdravstva, pa tudi sedanjega negotovega in nestabilnega gospodarskega ozračja, do katerega je prišlo predvsem zaradi nedavne svetovne gospodarske in finančne krize, ki postopoma omejuje sredstva, ki so na voljo za zdravstvene sisteme držav članic. Velik izziv za zdravstvene sisteme je tudi vedno večje število kroničnih bolezni;

10.

SE ZAVEDA, da je bilo vprašanje, kako zagotavljati pravičen dostop do visokokakovostnih zdravstvenih storitev ob skromnih gospodarskih in drugih virih, vedno bistveno, vendar se danes spreminja razsežnost in resnost položaja, ki bi lahko, če ne bomo ukrepali, postal ključni dejavnik v gospodarskem in družbenem okolju EU;

11.

SE ZAVEDA, da so potrebne pametne in odgovorne novosti, tudi družbene in organizacijske, s katerimi bomo zagotovili uravnoteženost prihodnjih zahtev z dostopnimi in vzdržnimi viri, tako da bomo lahko odgovorili na vse te izzive;

12.

POUDRAJA, da bi moral zdravstveni sektor imeti ustrezno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020. Tudi naložbe v zdravstvo bi morale biti priznane kot prispevek h gospodarski rasti. Zdravje je vrednota samo po sebi, hkrati pa je tudi predpogoj za gospodarsko rast;

13.

POUDARJA, da bi lahko za vzpostavitev sodobnih, odzivnih, učinkovitih, uspešnih in finančno vzdržnih zdravstvenih sistemov, ki vsem zagotavljajo pravičen dostop do zdravstvenih storitev, uporabili tudi sredstva Evropskega strukturnega sklada in z njimi brez vplivanja na pogajanja o prihodnjem finančnem okviru dopolnili sredstva za financiranje razvoja zdravstvenega sektorja v upravičenih regijah držav članic, med drugim tudi kapitalske naložbe, zlasti ker:

je izredno pomembno zagotoviti socialno kohezijo, zmanjšati velike razlike in odpraviti obsežen razkorak v zdravstvu med državami članicami in v njih,

bodo za razvoj pristopov "nove generacije" k zdravstvu potrebna ustrezna sredstva, ki bodo pospešila preoblikovanje zdravstvenih sistemov ter preusmerila naložbe v nove in vzdržne modele in storitve oskrbe;

14.

POUDARJA ključni pomen učinkovitosti naložb v zdravstvene sisteme prihodnosti, ki bi jo morale meriti in spremljati zadevne države članice;

15.

SE ZAVEDA pomena oblikovanja politik in odločanja na podlagi dokazov, ki jih je treba podpreti z ustreznimi sistemi zdravstvenih informacij;

16.

PRIZNAVA, da v Evropski uniji obstaja potreba po izmenjavi dokazov o posodobitvi zdravstvenih sistemov in o novih pristopih k zdravstvu;

17.

SE ZAVEDA, da sta promocija zdravja in preprečevanje bolezni bistvena elementa za dolgoročno trajnost zdravstvenih sistemov;

18.

POUDARJA, da je razpoložljivost zadostnega števila ustrezno usposobljenih zdravstvenih delavcev v vsaki državi članici bistveni predpogoj za delovanje sodobnih, dinamičnih zdravstvenih sistemov in da bi morala vsaka država članica izpolnjevati svoje potrebe ter pristopiti h kodeksu ravnanja WHO o mednarodnem zaposlovanju;

19.

POUDARJA, da je treba združiti sile in bolj usklajeno sodelovati na ravni EU terdržave članice po potrebi podpreti pri njihovih prizadevanjih, da bi bili njihovi zdravstveni sistemi pripravljeni na prihodnje izzive; pri tem bi se bilo treba opreti na rezultate nacionalnih pobud in pobud EU, pa tudi na dejavnosti mednarodnih organizacij, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in WHO;

20.

POUDARJA, da imajo ministri za zdravje vodilno vlogo pri razvoju in iskanju učinkovitih, v zdravstveno politiko usmerjenih pristopov za ustrezno lotevanje makroekonomskih, zdravstvenih in družbenih izzivov, vključno s tistimi, ki zadevajo starajoče se prebivalstvo, in zagotovitev prihodnjih dolgoročnih strategij za zdravstveni sektor, s posebnim poudarkom na naložbah v ta sektor in na kadrovskih strategijah;

21.

POZIVA države članice, naj:

okrepijo svojo zavezanost k dejavni vlogi pri razvoju učinkovitih, v zdravstveno politiko usmerjenih pristopov za ustrezno lotevanje makroekonomskih, zdravstvenih in družbenih izzivov,

v nacionalnih programih reform, ki jih morajo države članice predložiti v okviru strategije Evropa 2020, zagotovijo ustrezno obravnavo zdravja,

spremenijo dojemanje zdravstvene politike ter jo naredijo vidnejšo pri tehtanju koristi v makroekonomiji ter začnejo obravnavati kot področje, ki prispeva h gospodarski rasti, in ne več le kot proračunsko postavko,

preučijo inovativne pristope in modele zdravstvenega varstva, ki so kos izzivom, in razvijejo dolgoročne strategije za prihodnost zdravstvenega sektorja s posebnim poudarkom na učinkovitem vlaganju vanj in v človeške vire, z namenom, da bi sisteme, temelječe na bolniški oskrbi, nadomestili s celovitimi sistemi zdravstvenega varstva ter pri tem okrepili pravičen dostop do visokokakovostnega zdravstvenega varstva in zmanjšali neenakosti,

dodatno okrepijo celovito promocijo zdravja in preprečevanje bolezni v duhu pristopa "zdravje v vseh politikah",

spodbujajo ocenjevanje zdravstvene tehnologije in poskrbijo za smotrnejšo uporabo storitev e-zdravja, da zagotovijo stroškovno učinkovitost ter koristi za zdravje in zdravstvene sisteme,

smotrneje izkoristijo finančne programe EU, med drugim tudi strukturne sklade, ki lahko prispevajo k novostim v zdravstvenih sistemih in zmanjšanju neenakosti v zdravstvu ter spodbudijo nadaljnjo gospodarsko rast;

22.

POZIVA države članice in Komisijo, naj:

v okviru delovne skupine za javno zdravje na višji ravni začnejo razmislek, da bi našle učinkovite načine vlaganja v zdravje, ki bi pomagali oblikovati sodobne, odzivne in vzdržne zdravstvene sisteme;

zato da začnejo ta proces in izpolnijo njegove cilje:

zaprosijo delovno skupino za javno zdravje na višji ravni, naj usmerja ta razmislek, pripravi načrt zanj in načine izvedbe,

zaprosijo delovno skupino za javno zdravje na višji ravni, naj vzdržuje reden dialog z Odborom za ekonomsko politiko in Odborom za socialno zaščito,

državam članicam olajšajo dostop do neformalnega in neodvisnega svetovanja strokovnjakov na področjih politike, ki so pomembna za ta razmislek,

v ta razmislek vključijo zlasti naslednje cilje:

spodbujanje ustrezne predstavitve zdravja v okviru strategije Evropa 2020 in v postopku evropskega semestra,

izmenjavo in analizo izkušenj in najboljših praks, da se ustvarijo dejavniki za uspešno in učinkovito izkoriščanje strukturnih skladov za naložbe v zdravstvo,

izmenjavo izkušenj, najboljših praks in strokovnega znanja pri razumevanju vedno večjih in spreminjajočih se zdravstvenih potreb družbe – zlasti zaradi staranja prebivalstva – in ustreznem odzivanju nanje ter pri učinkovitem in premišljenem oblikovanju naložb v zdravstveni sektor,

sodelovanje pri merjenju in spremljanju učinkovitosti naložb v zdravstvo,

upoštevanje programov, podatkov, znanja, dokazov ter strokovnega znanja in izkušenj, ki obstajajo v EU, mednarodnih organizacijah, zlasti WHO in OECD, in v državah članicah, da se izognejo dvojnemu delu;

23.

POZIVA Komisijo, naj:

podpre države članice pri začetku razmisleka in med njim,

podpira razmislek, in sicer z ustreznimi ukrepi, tudi z olajšanjem dostopa do neformalnega in neodvisnega medsektorskega strokovnega svetovanja, ki naj se na zahtevo zagotovi državam članicam in/ali delovni skupini za javno zdravje na višji ravni,

spodbuja ustrezno vlogo zdravstvenega sektorja pri izvajanju strategije Evropa 2020 in redne nadaljnje razprave z državami članicami o stanju razmer,

poudari pomembno gospodarsko vlogo zdravstvenega sektorja in s tem pripomore k temu, da se začne obravnavati kot področje, ki prispeva h gospodarski rasti, in ne več le kot proračunska postavka,

državam članicam zagotovi učinkovito orodje in načine dela za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenih sistemov,

spodbuja nove načine podpiranja držav članic pri obravnavanju njihovih prihodnjih potreb po naložbah v zdravstvo,

redno poroča Svetu in tako prispeva k razmisleku; prvo poročilo naj bo predloženo do konca leta 2012.


(1)  UL C 146, 22.6.2006, str. 1.


Top