29.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 206/5

1.1

obžaluje dejstvo, da je v zadnjih letih prišlo do precejšnjega poslabšanja morskega okolja in njegovih ekosistemov, saj poseganje človeka in preveliko izkoriščanje puščata hude posledice za stanje našega morskega okolja;

1.2

ugotavlja, da 6. okoljevarstveni akcijski program Evropsko komisijo poziva k pripravi tematske strategije za zaščito in ohranitev morskega okolja, da bi spodbudili trajnostno rabo in ohranitev morskih ekosistemov;

1.3

z veseljem pričakuje predstavitev zelene knjige o razvoju nove evropske pomorske politike, ki je predvidena za prvo polovico leta 2006 in naj bi upoštevala ekonomski, socialni in okoljski pomen pomorskih vprašanj v Evropi;

1.4

ugotavlja, da je strategija pozitiven in dobrodošel korak naprej glede priznavanja pomembnosti zaščite in ohranitve morskega okolja in raznovrstnosti njegovih ekosistemov;

1.5

meni, da je strategija nujen okoljevarstveni steber nove evropske pomorske politike;

1.6

poudarja dejstvo, da imata morsko okolje ter njegova zaščita in ohranjanje velik vpliv na lokalno in regionalno gospodarstvo in da morajo lokalne in regionalne oblasti sodelovati pri uresničevanju ciljev strategije.

2.1

se zaveda, da je morsko okolje bistveno za trajnost življenja in s tem povezano bogato biotsko raznovrstnost;

2.2

se zaveda vse slabšega stanja evropskega morskega okolja, za kar je kriv predvsem človeški faktor, vključno z onesnaženostjo morij in posledicami netrajnostne narave komercialnega ribištva;

2.3

poudarja pomembnost spodbujanja trajnostnega pristopa za uporabo morskih virov, ki so na voljo, kar je v interesu sedanjih in prihodnjih generacij;

2.4

se zaveda, da obstaja velika možnost nepovratnih sprememb v evropskih morskih ekosistemih, če ne bomo čim prej ustrezno ukrepali, da bi to preprečili;

2.5

poudarja pomembnost nujnega ukrepanja za zaustavitev procesa poslabševanja in njegov preobrat;

2.6

ugotavlja, da je tak pristop nujen iz povsem okoljskih, pa tudi ekonomskih in socialnih razlogov.

3.1

ugotavlja, da se morsko okolje ne ujema z obstoječimi geo-političnimi mejami;

3.2

se zaveda, da obstajajo potencialne institucionalne ovire za izboljšanje zaščite evropskega morskega okolja na svetovni, evropski ali nacionalni ravni in da so obstoječi mehanizmi inšpekcije pogosto nezadostni in neprimerni;

3.3

se strinja, da je treba zasnovati splošno vizijo morskega okolja in z njim povezanih politik, da bi gradili na napredku, ki so ga dosegle obstoječe institucije, politike in konvencije, in sprejeli ukrepe, ki bi zagotovili nadaljnji napredek;

3.4

poudarja pomembnost oblikovanja močne evropske politike o urejanju pomorskih vprašanj, ki bi poskušala zagotoviti tudi trajnostno rabo morskih virov, ki so na voljo, in s tem večjega prizadevanja za spodbujanje zaščite morskega okolja.

4.1

ugotavlja, da je dobra politika odvisna od visoko kakovostnih informacij;

4.2

se zaveda, da obstoječi programi spremljanja in ocenjevanja niso ne celostni ne popolni in da je veliko premalo informacij o stanju evropskega morskega okolja;

4.3

pozdravlja poziv k novemu pristopu do nadzora in ocenjevanja morja, katerega cilj so večja harmonizacija, večje razširjanje in uporaba ter izmenjava na nacionalni ravni razpoložljivih informacij, s čimer bi dosegli večjo učinkovitost;

5.1

se strinja, da je potrebna celostna politika za zaščito in obnovo morskega okolja, če želimo dejansko preprečiti nadaljnjo izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje morskega okolja in uspešno obnoviti morsko biotsko raznovrstnost;

5.2

meni, da je treba za uspeh takšne celostne politike upoštevati vse interese in si zastaviti jasne cilje.

6.1

z veseljem ugotavlja, da so cilji strategije zaščita in obnova evropskih oceanov in morij ter zagotavljanje poteka prihodnjih dejavnosti človeka na trajnosten način;

6.2

trdi, da si sedanje in prihodnje generacije zaslužijo biotsko raznovrstno in dinamično morsko okolje, ki je poleg tega varno, čisto, zdravo in produktivno;

6.3

se zaveda, da gre za ambiciozen cilj, ki ga v resnici ne bo lahko doseči in da so rezultati možni samo na dolgi rok;

6.4

potrjuje, da se lahko cilji iz te strategije uresničijo samo, če pri tem sodelujejo vse udeležene strani;

6.5

se zaveda, da bi bilo treba cilje določiti na nadnacionalni ravni in pozdravlja pobudo – v skladu z načelom subsidiarnosti – za zagotovitev, da dejansko planiranje in izvajanje ukrepov ostane v pristojnosti morskih območij, s čimer bi se upoštevali njihovi posebni pogoji, težave in potrebe;

6.6

vendar je zaskrbljen, da bi lahko v nekaterih primerih, zlasti tam, kjer morska območja mejijo na precej tretjih držav, dejansko izvedbo ovirala premajhna koordinacija in zavezanost vključenih strani.

7.1

se strinja, da je treba storiti več, če želimo zaščititi in ohraniti evropsko morsko okolje;

7.2

podpira okvir za izboljšano sodelovanje, predstavljeno v strategiji, s čimer naj bi zagotovili visoko stopnjo zaščite evropskega morskega okolja z izboljšano bazo znanja, celostnimi in nedragimi ukrepi ter učinkovitimi sistemi spremljanja in ocenjevanja;

7.3

pozdravlja fleksibilen pristop, ki temelji na načelu subsidiarnosti in ki kljub ambicioznemu obsegu ne predpisuje preveč in tako upošteva okoliščine posameznih regij.

8.1

meni, da je treba glede na trenutne podatke o hitrem propadanju evropskega morskega okolja izjemno hitro ukrepati, da bi dosegli cilj dobrega okoljskega stanja evropskega morskega okolja veliko pred rokom, določenim za leto 2021;

8.2

meni, da je z dobro voljo možno doseči dobro stanje okolja veliko prej;

8.3

pozdravlja koncept ustanovitve evropskih morskih območij in podobmočij, da bi zagotovili dejansko izvajanje ukrepov politike;

8.4

vendar meni, da bi bilo treba že sedaj v strategijo vključiti Črno morje, ki je pomembno morsko območje, meji pa na dve državi pristopnici (Romunijo in Bolgarijo) in Turčijo, s katero že potekajo predpristopna pogajanja;

8.5

meni, da bi bilo treba v okvir te politike vključiti tudi različne otoke in ozemlja, ki tvorijo del geografskega ozemlja Evropske unije, so pa zunaj opredeljenih morskih območij in podobmočij;

8.6

ugotavlja, da bi morale države članice in posamezne regije tesneje sodelovati med seboj in z Evropsko komisijo, če želimo zares doseči zadane cilje;

8.7

ugotavlja, da bi morala biti Evropska komisija v primerih, ko so vprašanja držav članic ali regij v pristojnosti Skupnosti, ne samo obveščena o tem ali vprašana za nasvet, temveč bi morala biti ves čas najpomembnejši partner, ki usklajuje uveljavljanje političnih ukrepov;

8.8

meni, da ni dovolj, da države članice Evropski komisiji pošiljajo informacije in dokaze, da bi podkrepile svoje trditve, da določene zadeve ni mogoče obravnavati z ukrepi na nacionalni ravni;

8.9

priporoča, da v takšnih primerih Evropska komisija sama opravi potrebne programe ocenjevanja, spremljanja in izvajanja v zvezi s temi vprašanji;

8.10

nadalje meni, da mora Evropska komisija nujno ohraniti svojo stransko vlogo pri nadzoru dejanskega izvajanja in po potrebi posreduje, da bi uskladila in olajšala skupno izvajanje s strani posameznih držav in akterjev v vseh morskih območjih. Komisija mora tudi razjasniti, kakšne so posledice, če cilji in ukrepi države članice niso uresničeni in jih zato Komisija ne odobri;

8.11

naproša Evropsko komisijo, naj zagotovi, da strategije, ki jih morajo pripraviti države članice, upoštevajo navzočnost drugih bioloških skupnosti, kot npr. alg in morskih želv, na svojih morskih območjih;

8.12

poziva Evropsko komisijo, naj vnašanje gensko spremenjenih morskih organizmov obravnava kot učinek na morsko okolje z okoljskimi posledicami, ki jih je zdaj težko predvideti;

8.13

od držav članic zahteva, da se pri izvajanju ocenjevanja, določanju okoljskih ciljev in programov spremljanja strogo držijo zahtev iz člena 4 Direktive;

8.14

meni, da bi morale biti v tem kontekstu lokalne in regionalne oblasti posameznih morskih območij tudi neposredno vključene v pripravo teh ocen, ciljev in programov spremljanja;

8.15

dvomi v roke, določene v členu 4 Direktive, zlasti roke v zvezi s sprejetjem programov ukrepanja;

8.16

se zaveda dejstva, da lahko primerne rezultate dejansko dosežemo samo na dolgi rok in podpira idejo o iterativnem in prilagodljivem procesu izvajanja, ki upošteva nove podatke, zbrane iz programov spremljanja, novih okoliščin in posledic novih ukrepov. Tako lahko v primeru potrebe takoj uvedemo kratko- in srednjeročne ukrepe za odpravo negativnih posledic na stanje morskega okolja;

8.17

ugotavlja, da bodo sicer socialni in ekonomski stroški na kratki in srednji rok precejšnji, da pa naj bi bile dolgoročno gledano okoljske, socialne in ekonomske koristi veliko večje;

8.18

vendar meni, da kratko- in srednjeročne breme ne sme biti naloženo samo nacionalnim ali regionalnim oblastem oziroma – kar je še huje – posameznikom in posameznim skupnostim.

9.1

se zaveda vse večje potrebe po celostnem pristopu, da bi dosegli pravo ravnovesje okoljskih in ekonomskih interesov, ki so si pogosto konkurenca;

9.2

se zaveda pomembnosti priprave nove evropske pomorske politike, zlasti glede na cilje lizbonske in göteborške strategije;

9.3

ugotavlja, da je treba vprašanje splošnega okvira upravljanja, s katerim bi lahko zakonsko uredili uporabnike in uporabo oceanov in morij, obravnavati v zeleni knjigi o novi evropski pomorski politiki. Pomembno je, da Komisija preveri, da Evropska morska politika obravnava okoljska vprašanja, in da skrbi, da je celotni okvir upravljanja, ki opredeljuje uporabnike in uporabe morij in oceanov, urejen zadovoljivo;

9.4

poleg tega ugotavlja, da je strategija tako oblikovana, da podpira in gradi na obstoječih ukrepih in pobudah, ki sicer niso posebej namenjene zaščiti morskega okolja, vendar do določene mere prispevajo k njegovi zaščiti;

9.5

pozdravlja razvoj celostne okvirne strategije, ki bo postala okoljevarstveni steber prihodnje evropske pomorske politike;

9.6

ugotavlja, da bo glede zaščite morskega okolja strategija še naprej omogočala Skupnosti in državam članicam, da izpolnijo svoje obveznosti in zaveze iz mnogih mednarodnih sporazumov;

9.7

naproša Evropsko komisijo, naj zagotovi, da strategije, ki jih morajo pripraviti države članice, v svoje programe ukrepov vključujejo vidike, ki zadevajo upravljanje obalnih območij, upoštevajoč, da večina učinkov na morsko okolje izvira iz teh območij.

10.1

priporoča, da se kot skrajni rok za uresničitev dobrega okoljskega položaja evropskega morskega okolja določi leto 2018;

10.2

poleg tega priporoča, da se roka za razvoj in izvajanje programov ukrepanja določita za leti 2013 oziroma 2015;

10.3

Evropsko komisijo poziva, naj vključi Črno morje kot morsko območje;

10.4

pričakuje, da bo Komisija opredelila ambiciozna, jasna, konsistentna in primerljiva merila za „dobro stanje okolja“, katerih cilj bo enako visoka stopnja „dobrega stanja okolja“ istočasno v celotni EU;

10.5

meni, da je nujno treba ves čas spremljati ukrepe izvajanja in redno objavljati rezultate in pri tem dobljene podatke;

10.6

Evropsko komisijo poziva k nadzoru dejanskega izvajanja politike na posameznih morskih območjih in k sprejetju vloge učinkovitega usklajevalca in pospeševalca, s čimer bi imela vlogo posrednika med posameznimi akterji v teh regijah;

10.7

upa, da bo Evropska komisija redno predstavljala poročila o oceni izvajanja strategije in vplivu Direktive, hkrati pa navajala primere najboljše prakse;

10.8

upa, da bo Evropska komisija poročila posredovala Odboru regij ter Evropskemu parlamentu in Svetu;

10.9

poleg tega upa, da bodo morebitne pripombe v zvezi s tem vključene v poročilo Evropske komisije;

10.10

je prepričan, da lahko s pravimi informacijami dosežemo aktivno sodelovanje in podporo javnosti;

10.11

se zaveda, da lahko kratkoročni stroški vplivajo na družbeno-gospodarsko blaginjo skupnosti in posameznikov, kar bi lahko vplivalo na stopnjo vključenosti in podpore javnosti, ki pa sta zelo pomembni, zato poziva, da se programi pomoči, namenjeni posameznikom in skupnostim, ki jih to neposredno zadeva, za ublažitev neprijetnih posledic, oblikujejo na evropski ravni;

10.12

poziva vse oblikovalce politike, vključno z državami članicami, Evropsko komisijo in zasebnim sektorjem, da sprejmejo dolgoročni načrt za podporo precej večjega financiranja raziskav o morskem okolju in s tem zagotovijo zadostno financiranje raziskav morskega okolja;

10.13

meni, da lahko lokalne in regionalne oblasti, ker so najbliže državljanom, dosežejo precejšnje rezultate s ponudbo informacij in pridobitvijo podpore javnosti;

10.14

s tem v zvezi je pripravljen odigrati precejšnjo vlogo kot partner Evropske komisije in držav članic in priporoča dolgoročno informacijsko kampanjo, ki bi jo financirala Unija in bi vključevala lokalne in regionalne oblasti.