1.   Ta uredba vzpostavlja okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) za čas trajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, določa pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov v zvezi s posrednimi ukrepi v okviru Programa ter določa okvir, ki ureja podporo Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti za enako trajanje.

Ta uredba določa cilje Programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

2.   Program se izvaja s:

3.   Ta uredba se ne uporablja za posebni program za raziskave na področju obrambe iz točke (c) odstavka 2 tega člena, z izjemo členov 1 in 5, člena 7(1) in člena 12(1).

4.   Izrazi „Obzorje Evropa“, „Program“ in „posebni program“, ki se uporabljajo v tej Uredbi, se nanašajo na zadeve, relevantne le za posebni program iz točke (a) odstavka 2, razen če je določeno drugače.

5.   EIT izvaja Program v skladu s svojimi strateškimi cilji za obdobje 2021–2027, kot so določeni v strateškem inovacijskem programu EIT, pri tem pa se upošteva strateško načrtovanje, kot je navedeno v členu 6 in v posebnem programu iz točke (a) odstavka 2 tega člena.

1.   Splošni cilj Programa je zagotavljanje znanstvenega, tehnološkega, gospodarskega in družbenega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje konkurenčnosti Unije v vseh državah članicah, tudi v njeni industriji, uresničevanje strateških prednostnih nalog Unije, prispevanje k izpolnjevanju ciljev in politik Unije, spopadanje z globalnimi izzivi, vključno s cilji trajnostnega razvoja na podlagi načel Agende 2030 in Pariškega sporazuma, ter okrepitev ERA. Program maksimira dodano vrednost Unije, tako da se osredotoči na cilje in dejavnosti, ki jih države članice same ne morejo učinkovito uresničiti, temveč se učinkovito uresničujejo s sodelovanjem.

2.   Specifični cilji Programa so:

1.   Za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in EIT je Program sestavljen iz naslednjih delov, ki prispevajo k splošnim in specifičnim ciljem iz člena 3:

2.   Splošne smernice za dejavnosti Programa so določene v Prilogi I k tej uredbi.

1.   Program se izvaja z neposrednim upravljanjem ali s posrednim upravljanjem z organi financiranja.

2.   Financiranje v okviru Programa se lahko odobri s posrednimi ukrepi v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, vendar pa so nepovratna sredstva glavna oblika podpore v okviru Programa. Financiranje v okviru Programa se lahko zagotovi tudi z nagradami, javnimi naročili ter finančnimi instrumenti v okviru operacij mešanega financiranja in v obliki podpore za lastniški kapital v okviru Pospeševalca.

3.   Za posredne ukrepe se uporabljajo pravila za sodelovanje in razširjanje rezultatov iz te uredbe.

4.   Glavne vrste ukrepov, ki se uporabijo v okviru Programa, so opredeljene v členu 2. Oblike financiranja iz odstavka 2 tega člena se uporabljajo prožno za vse cilje Programa, njihova uporaba pa se določa na podlagi potreb in značilnosti posameznih ciljev.

5.   Program podpira tudi neposredne ukrepe. Kadar ti neposredni ukrepi prispevajo k pobudam, vzpostavljenim na podlagi člena 185 ali 187 PDEU, se ta prispevek ne šteje za del finančnega prispevka, dodeljenega tem pobudam.

6.   Izvajanje posebnega programa iz točke (a) člena 1(2) ter skupnosti znanja in inovacij EIT se podpira s preglednim in strateškim načrtovanjem raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, kot je določeno v posebnem programu iz točke (a) člena 1(2), zlasti za steber „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, pokriva pa tudi ustrezne dejavnosti v drugih stebrih in del „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“.

Komisija zagotovi zgodnjo vključenost držav članic in obsežna posvetovanja z Evropskim parlamentom, ki jih dopolnjujejo posvetovanja z deležniki in splošno javnostjo.

S strateškim načrtovanjem se zagotovi usklajenost z ustreznimi drugimi programi Unije ter prednostnimi nalogami in zavezami Unije, povečajo pa se tudi dopolnjevanje in sinergije z nacionalnimi in regionalnimi programi za financiranje razvoja in inovacij, s tem pa krepi ERA. Področja morebitnih misij in morebitnih institucionaliziranih evropskih partnerstev so določena v Prilogi VI.

7.   Da se malim sodelovalnim konzorcijem omogoči hitrejši dostop do sredstev, se lahko, kadar je ustrezno, pri nekaterih razpisih za zbiranje predlogov, namenjenih izboru ukrepov na področju raziskav in inovacij ali ukrepov na področju inovacij v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ in Iskalca Evropskega sveta za inovacije, predlaga hitri postopek za raziskave in inovacije.

Razpis za zbiranje predlogov po hitrem postopku za raziskave in inovacije ima naslednje kumulativne značilnosti:

V programu dela se določijo razpisi za zbiranje predlogov, pri katerih se uporablja hitri postopek za raziskave in inovacije.

8.   Dejavnosti Programa se izvajajo predvsem prek odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, tudi v okviru misij in evropskih partnerstev.

1.   Raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa iz točke (a) člena 1(2) in EIT, so osredotočene izključno na uporabo v civilne namene. Prerazporeditve proračunskih sredstev med zneskom, dodeljenim za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in EIT, ter zneskom, dodeljenim za posebni program iz točke (c) člena 1(2), niso dovoljene in se je treba izogniti nepotrebnemu podvajanju med obema programoma.

2.   Program zagotavlja multidisciplinarni pristop in po potrebi določa vključevanje družbenih ved in humanistike v vse sklope in dejavnosti, ki se razvijajo v okviru Programa, vključno s posebnimi razpisi za zbiranje predlogov za teme, povezane z družbenimi vedami in humanistiko.

3.   Sodelovalni deli Programa zagotavljajo ravnotežje med nižjimi in višjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti ter tako zajemajo vso vrednostno verigo.

4.   Program zagotavlja učinkovito spodbujanje in vključevanje sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami in pobudami na podlagi vzajemnih koristi, interesov Unije, mednarodnih zavez in, kadar je primerno, vzajemnosti.

5.   Program državam širitve pomaga, da okrepijo svoje sodelovanje v njem in spodbujajo široko geografsko pokritost v sodelovalnih projektih, tudi s širjenjem znanstvene odličnosti, spodbujanjem novih sodelovalnih povezav in kroženja možganov ter z izvajanjem člena 24(2) in člena 50(5). Države članice skušajo ta prizadevanja sorazmerno dopolnjevati, tudi s privlačnimi plačami za raziskovalce, podporo Unije ter nacionalnimi in regionalnimi skladi. Ne da bi pri tem spodkopavali merila odličnosti, se posebna pozornost nameni geografski uravnoteženosti ob upoštevanju razmer na posameznem področju raziskav in inovacij, v ocenjevalnih odborih in organih, kot so odbori in strokovne skupine.

6.   Program zagotavlja učinkovito spodbujanje enakih možnosti za vse in izvajanje vključevanja vidika spolov, vključno z razsežnostjo spolov, v vsebino raziskav in inovacij. Usmerjen je v obravnavo vzrokov neuravnotežene zastopanosti spolov. Posebna pozornost se nameni čim bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v ocenjevalnih odborih in drugih ustreznih svetovalnih organih, kot so odbori in strokovne skupine.

7.   Program poteka v sinergiji z drugimi programi Unije s ciljem čim večje upravne poenostavitve. Neizčrpen seznam sinergij z drugimi programi Unije je vključen v Prilogo IV.

8.   Program prispeva k povečanju javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj v državah članicah, s čimer prispeva k skupni vrednosti naložb vsaj 3 % BDP Unije v raziskave in razvoj.

9.   Pri izvajanju Programa si Komisija še naprej prizadeva za upravno poenostavljanje in zmanjševanje bremena za vložnike in upravičence.

10.   V sklopu splošnega cilja Unije o vključevanju podnebnih ukrepov v sektorske politike in sklade Unije ukrepi v okviru tega programa, kadar je ustrezno, prispevajo k podnebnim ciljem z vsaj 35 % odhodkov. Pri vsebini raziskav in inovacij se ustrezno upošteva vključevanje podnebnih vprašanj.

11.   Program spodbuja soustvarjanje in sooblikovanje z vključevanjem državljanov in civilne družbe.

12.   Program zagotavlja preglednost in prevzemanje odgovornosti pri javnem financiranju raziskovalnih in inovacijskih projektov, ob tem pa ohranja javni interes.

13.   Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da so v času objave razpisa za zbiranje predlogov vsem morebitnim udeležencem na voljo zadostna navodila in informacije, zlasti vzorci sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki se uporabljajo.

1.   Misije se načrtujejo v okviru stebra „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“, vendar se lahko zanje uporabijo tudi ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih delov Programa, ter dopolnilni ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih programov Unije. Misije omogočajo konkurenčne rešitve, ki prinašajo vseevropsko dodano vrednost in učinek.

2.   Misije se opredelijo in izvajajo v skladu s to uredbo in posebnim programom iz točke (a) člena 1(2), pri čemer se zagotovijo aktivna in zgodnja vključitev držav članic ter obsežna posvetovanja z Evropskim parlamentom. Misije, njihovi cilji, proračun, ciljne vrednosti, obseg, kazalniki in mejniki se določijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije ali v programih dela, kar je primerneje. Ocenjevanje predlogov v okviru misij se opravi v skladu s členom 29.

3.   V prvih treh letih Programa se največ 10 % letnega proračuna stebra II načrtuje s posebnimi razpisi za zbiranje predlogov za izvajanje misij. V preostalih letih trajanja Programa se lahko ta delež poveča, če sta bila izbira misij in postopek upravljanja pozitivno ocenjena. Komisija sporoči skupni proračunski delež posameznega programa dela, namenjen misijam.

4.   Misije:

5.   Komisija spremlja in oceni vsako misijo v skladu s členoma 50 in 52 ter Prilogo V, vključno z napredkom pri uresničevanju kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ciljev, ki zajemajo izvajanje, spremljanje in postopno prenehanje izvajanja misij. Ocena prvih misij, vzpostavljenih v okviru Programa, se opravi najpozneje leta 2023 in pred sprejetjem kakršne koli odločitve o oblikovanju novih misij ali o nadaljevanju, ukinitvi ali preusmeritvi potekajočih misij. Rezultati te ocene se objavijo in vključujejo vsaj analizo njihovega izbirnega postopka, njihovega upravljanja, proračuna, osredotočenosti in doseženega napredka.

1.   Komisija ustanovi EIC kot centralno upravljano točko „vse na enem mestu“ za izvajanje ukrepov iz stebra III „Inovativna Evropa“, ki se nanašajo na EIC. EIC se osredotoča predvsem na prebojne in prelomne inovacije, pri čemer je usmerjen zlasti v tiste, ki ustvarjajo nove trge, obenem pa podpira vse vrste inovacij, tudi inkrementalne.

EIC deluje v skladu z naslednjimi načeli:

2.   EIC je odprt za vse vrste inovatorjev, vključno za posameznike, univerze, raziskovalne organizacije in podjetja (MSP, tudi zagonska podjetja, ter izjemoma mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo) ter posamezne upravičence in multidisciplinarne konzorcije. Vsaj 70 % proračuna EIC se nameni za MSP, vključno z zagonskimi podjetji.

3.   Odbor EIC in funkcije upravljanja EIC so opisani v Sklepu (EU) 2021/764

1.   Deli Programa se lahko izvajajo prek evropskih partnerstev. Sodelovanje Unije v evropskih partnerstvih je v kateri koli od naslednjih oblik:

2.   Evropska partnerstva:

3.   Evropska partnerstva iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena se določijo v strateških načrtih za raziskave in inovacije, preden se začnejo izvajati v programih dela.

4.   Določbe in merila za izbor, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in postopno ukinjanje evropskih partnerstev so določena v Prilogi III.

1.   Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 86 123 000 000 EUR v tekočih cenah za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT ter 7 953 000 000 EUR v tekočih cenah za posebni program iz točke (c) člena 1(2).

2.   Okvirna porazdelitev zneska iz odstavka 1 za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT je:

3.   Kot rezultat prilagoditve za Program iz člena 5 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 se znesek iz odstavka 1 za posebni program iz točke (a) člena 1(2) te uredbe in za EIT poveča za dodatna sredstva v višini 3 000 000 000 EUR v stalnih cenah iz leta 2018, kot je določeno v Prilogi II k Uredbi (EU, Euratom) 2020/2093.

4.   Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 3 je naslednja:

5.   Komisija lahko v odziv na nepredvidene razmere ali nove dogodke in potrebe v okviru letnega proračunskega postopka odstopa od zneskov iz odstavka 2 za največ 10 %. Tako odstopanje ni dovoljeno pri zneskih iz točke (b)(vii) odstavka 2 tega člena in skupnem znesku za del „Širitev sodelovanja in krepitev ERA“ iz odstavka 2.

6.   Iz zneska iz odstavkov 1 in 3 tega člena za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT se lahko krijejo tudi izdatki za pripravo, spremljanje, nadzor, revizijo, ocenjevanje ter druge dejavnosti in odhodki, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje Programa, vključno z vsemi upravnimi odhodki in ocenjevanjem doseganja ciljev. Upravni izdatki za posredne ukrepe ne presegajo 5 % celotnega zneska za posredne ukrepe v okviru posebnega programa iz točke (a) člena 1(2) in v okviru EIT. Poleg tega se lahko iz zneska iz odstavkov 1 in 3 tega člena za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT krijejo tudi:

7.   Če je potrebno omogočiti upravljanje ukrepov, ki niso zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko v proračun Unije po letu 2027 po potrebi knjižijo odobritve za kritje izdatkov iz odstavka 6.

8.   Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke čez več let.

9.   V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe, se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v sklepu o financiranju, in za omejeno obdobje dejavnosti, ki se podpirajo v okviru te uredbe, in osnovni stroški štejejo za upravičene od 1. januarja 2021, tudi če so se izvajali in so nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

1.   Ob upoštevanju člena 3(3), (4), (7) in (9) Uredbe (EU) 2020/2094 se ukrepi iz člena 1(2) navedene uredbe izvajajo v okviru Programa z zneski iz točke (a)(iv) člena 2(2) navedene uredbe.

2.   Zneski iz točke (a)(iv) člena 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094 pomenijo zunanje namenske prejemke v smislu člena 3(1) navedene uredbe. Ti dodatni zneski se dodelijo izključno za ukrepe za raziskave in inovacije, namenjene odzivanju na posledice krize zaradi COVID-19, zlasti na njene gospodarske, socialne in družbene posledice. Prednost imajo inovativna MSP, posebna pozornost pa se nameni njihovemu vključevanju v sodelovalne projekte v okviru stebra II.

3.   Okvirna razdelitev zneskov iz točke (a)(iv) člena 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094 je:

1.   Program spodbuja odprto znanost kot pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na sodelovanju in širjenju znanja, zlasti v skladu z naslednjima elementoma, ki se zagotavljata v skladu s členom 39(3) te uredbe:

2.   Načelo vzajemnosti v odprti znanosti se podpira in spodbuja v vseh pridružitvenih sporazumih in sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami, tudi v sporazumih, ki jih sklenejo organi financiranja, katerim je zaupano posredno upravljanje Programa.

3.   Odgovorno upravljanje raziskovalnih podatkov se zagotovi v skladu z načeli findability (podatke je mogoče najti), accessibility (do njih je mogoče dostopati), interoperability (so interoperabilni) in reusability (jih je mogoče vnovič uporabiti) (v nadaljnjem besedilu: načela FAIR). Pozornost se nameni tudi dolgoročnemu ohranjanju podatkov.

4.   Podpirajo in spodbujajo se druge prakse odprte znanosti, tudi v korist MSP.

1.   Program se izvaja v sinergiji z drugimi programi Unije v skladu z načelom iz člena 7(7).

2.   Pečat odličnosti se podeli za razpise za zbiranje predlogov, določene v programu dela. V skladu z ustreznimi določbami uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 in ustreznimi določbami uredbe o strateških načrtih SKP lahko ESRR, ESS+ ali EKSRP podpira:

3.   Finančni prispevki v okviru programov, ki se sofinancirajo iz ESRR, ESS+, ESPRA in EKSRP, se lahko štejejo za prispevek vključene države članice za evropska partnerstva v skladu s točkama (b) in (c) člena 10(1) te uredbe, pod pogojem, da se spoštujejo ustrezne določbe uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 ter uredbe za posamezne sklade.

4.   Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru Programa, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. Za zadevni prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so navedeni pogoji za podporo.

5.   Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo v Program pod pogoji iz ustreznih določb uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega pododstavka. Ta sredstva se uporabijo v korist zadevne države članice.

6.   Kadar Komisija ni prevzela pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja sredstev, prerazporejenih v skladu z odstavkom 5, se lahko zadevna neporabljena sredstva na zahtevo države članice prerazporedijo nazaj v enega ali več ustreznih operativnih programov v skladu s pogoji iz ustreznih določb uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027.

1.   Program je odprt za pridružitev naslednjih tretjih držav (pridružene države):

2.   Pridružitev Programu vsake od tretjih držav iz točke (d) odstavka 1 je v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu, ki ureja sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

Prispevki iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

3.   Pri obsegu pridružitve vsake tretje države Programu se upošteva analiza koristi za Unijo in cilj pospeševanja gospodarske rasti v Uniji z inovacijami. V skladu s tem se lahko deli Programa izključijo iz sporazuma o pridružitvi za določeno državo, z izjemo članic EGP, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk.

4.   V sporazumu o pridružitvi je, kolikor je mogoče, določeno vzajemno sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji v enakovrednih programih pridruženih držav v skladu s pogoji, določenimi v teh programih.

5.   Pogoji, ki določajo stopnjo finančnega prispevka, zagotavljajo reden samodejen popravek večjega neravnotežja v primerjavi z zneskom, ki ga subjekti s sedežem v pridruženi državi prejmejo prek sodelovanja v Programu, pri tem pa se upoštevajo stroški upravljanja, izvrševanja in delovanja Programa. Pri dodelitvi finančnih prispevkov se upošteva raven sodelovanja pravnih subjektov pridruženih držav v vsakem delu Programa.

1.   Pravila iz tega naslova se ne uporabljajo za neposredne ukrepe, ki jih izvede JRC.

2.   V ustrezno utemeljenih primerih lahko organi financiranja odstopajo od pravil iz tega naslova, razen od členov 18, 19 in 20:

1.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena so do financiranja upravičeni le ukrepi za izvajanje ciljev iz člena 3.

Naslednja področja raziskovanja se ne financirajo:

2.   Raziskave človeških matičnih celic odraslih in zarodkov se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevnih vključenih držav članic. Finančna sredstva se ne dodelijo ne znotraj ne zunaj Unije za raziskovalne dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah. Finančna sredstva se ne dodelijo v državi članici za raziskovalno dejavnost, ki je v tej državi članici prepovedana.

1.   Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti skladni z etičnimi načeli ter ustreznim pravom Unije, nacionalnim in mednarodnim pravom, vključno z Listino ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenimi dopolnilnimi protokoli.

Posebno pozornost treba nameniti načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne integritete, pravici do nediskriminacije in potrebi po zagotavljanju varstva okolja in visoke stopnje varovanja zdravja ljudi.

2.   Pravni subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo:

3.   Predlogi se sistematično pregledajo, da se prepoznajo ukrepi, ob katerih se zastavljajo kompleksna ali resna etična vprašanja, in se predložijo v etično oceno. Etično oceno izvede Komisija, razen če se prenese na organ financiranja. Za vse ukrepe, ki vključujejo uporabo človeških matičnih celic ali človeških zarodkov, se izvede etična ocena. Etični pregledi in ocene se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko. Komisija in organi financiranja zagotovijo preglednost postopkov v zvezi z etiko brez poseganja v zaupnost vsebine teh postopkov.

4.   Pravni subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti od ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko ali drugih organov, kot so organi za varstvo podatkov, pridobijo vsa soglasja ali druge obvezne dokumente. Ti dokumenti se hranijo v dosjeju in se na zahtevo predložijo Komisiji ali ustreznemu organu financiranja.

5.   Če je primerno, etične presoje izvaja Komisija ali ustrezni organ financiranja. V primeru resnih ali kompleksnih etičnih vprašanj etične presoje izvaja Komisija, razen če Komisija to nalogo prenese na organ financiranja.

Etične presoje se izvajajo ob podpori strokovnjakov za etiko.

6.   Ukrepi, ki ne izpolnjujejo etičnih zahtev iz odstavkov 1 do 4 in torej etično niso sprejemljivi, se zavrnejo ali ukinejo, ko se ugotovi, da so etično nesprejemljivi.

1.   Ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, morajo biti skladni z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti pravili glede zaščite tajnih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem, vključno z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom. Če se raziskava izvaja zunaj Unije ter se pri njej uporabljajo ali v njenem okviru nastajajo tajni podatki, je poleg skladnosti s temi zahtevami potrebno imeti sklenjen sporazum o varnosti podatkov med Unijo in tretjo državo, v kateri naj bi se raziskava izvajala.

2.   Predlogi po potrebi vključujejo samooceno varnosti, v kateri so ugotovljena vsa varnostna vprašanja in je podrobneje opredeljeno, kako se bodo ta vprašanja reševala, da se upošteva ustrezno pravo Unije in nacionalno pravo.

3.   Kadar je to ustrezno, Komisija ali ustrezni organ financiranja izvede postopek varnostnega pregleda za predloge, ob katerih se zastavljajo vprašanja glede varnosti.

4.   Kadar je to ustrezno, morajo biti ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, skladni s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in njegovimi izvedbenimi pravili.

5.   Pravni subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu, zagotovijo zaščito pred nepooblaščenim razkritjem tajnih podatkov, ki so bili uporabljeni ali so nastali v okviru ukrepa. Pred začetkom zadevne dejavnosti predložijo dokazila o osebnem varnostnem dovoljenju ali varnostnem dovoljenju organizacije, ki ga izda ustrezni nacionalni varnostni organ.

6.   Če v stik s tajnimi podatki pridejo neodvisni zunanji strokovnjaki, se pred njihovim imenovanjem zahteva ustrezno varnostno dovoljenje.

7.   Kadar je to ustrezno, lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja izvede varnostno presojo.

8.   Ukrepi, ki niso skladni z varnostnimi pravili iz tega člena, se lahko zavrnejo ali kadar koli ukinejo.

1.   Pri ukrepih v okviru Programa lahko sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža, in tudi pravni subjekti iz nepridruženih tretjih držav ali mednarodne organizacije, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe in vsi pogoji, določeni v programu dela ali razpisu za zbiranje predlogov.

2.   Razen v ustrezno utemeljenih primerih, ko je v programu dela določeno drugače, so pravni subjekti, ki so člani konzorcija, upravičeni do sodelovanja pri ukrepih v okviru Programa pod pogojem, da konzorcij vključuje:

3.   Pionirske raziskovalne ukrepe ERC, ukrepe EIC, ukrepe s področja usposabljanja in mobilnosti ali ukrepe sofinanciranja Programa lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, pod pogojem, da ima en od teh pravnih subjektov sedež v državi članici ali pridruženi državi na podlagi sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 16.

4.   Usklajevalne in podporne ukrepe lahko izvaja eden ali več pravnih subjektov, ki imajo lahko sedež v državi članici, pridruženi državi ali, v izjemnih primerih, v drugi tretji državi.

5.   Za ukrepe, povezane s strateškimi sredstvi, interesi, avtonomijo ali varnostjo Unije, se lahko s programom dela določi, da se sodelovanje lahko omeji samo na pravne subjekte s sedežem v državah članicah ali na pravne subjekte s sedežem v določenih pridruženih ali drugih tretjih državah poleg držav članic. Vsaka omejitev sodelovanja pravnih subjektov s sedežem v pridruženih državah, ki so države članice EGP, mora biti skladna s pogoji Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru. Iz ustrezno utemeljenih in izjemnih razlogov zaradi zagotovitve zaščite strateških interesov Unije in njenih držav članic je lahko v programu dela iz posameznih razpisov za zbiranje predlogov izključeno tudi sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v Uniji ali pridruženih državah, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom nepridruženih tretjih držav ali pravnih subjektov iz nepridruženih tretjih držav ali pa za njihovo sodelovanje veljajo pogoji, določeni v programu dela.

6.   Kadar je primerno in ustrezno utemeljeno, se lahko v programu dela poleg meril iz odstavkov 2 do 5, da se upoštevajo zahteve posebnih politik ali vrsta in cilji ukrepa, opredelijo dodatna merila za upravičenost, ki vključujejo tudi število pravnih subjektov, vrsto in sedež pravnega subjekta.

7.   Pri ukrepih, ki so jim namenjeni zneski v skladu s členom 15(5), se sodelovanje omeji na en sam pravni subjekt s sedežem na območju pristojnosti delegirajočega organa upravljanja, razen če je drugače dogovorjeno s tem organom upravljanja.

8.   JRC lahko sodeluje pri ukrepih, kadar je to navedeno v programu dela.

9.   Za JRC, mednarodne evropske raziskovalne organizacije in pravne subjekte, ustanovljene v skladu s pravom Unije, se šteje, da imajo sedež v drugi državi članici in ne v državi članici, v kateri imajo sedež drugi pravni subjekti, ki sodelujejo pri ukrepu.

10.   Pri pionirskih raziskovalnih ukrepih ERC, ukrepih usposabljanja in mobilnosti ter če je določeno v programu dela, se za mednarodne organizacije s sedežem v državi članici ali pridruženi državi šteje, da imajo sedež v tej državi članici ali pridruženi državi. Pri drugih delih Programa se za mednarodne organizacije, ki niso mednarodne evropske raziskovalne organizacije, šteje, da imajo sedež v nepridruženi tretji državi.

1.   Pravni subjekti so upravičeni do financiranja, če imajo sedež v državi članici ali pridruženi državi. Do financiranja za ukrepe, ki so jim namenjeni zneski iz člena 15(5), so upravičeni le pravni subjekti s sedežem na območju pristojnosti delegirajočega organa upravljanja, razen če je drugače dogovorjeno s tem organom upravljanja.

2.   Pravni subjekti s sedežem v nepridruženi tretji državi morajo kriti stroške svojega sodelovanja. Vendar pa je pravni subjekt s sedežem v nepridruženih tretjih državah z nizkimi ali srednjimi dohodki in izjemoma v drugih nepridruženih tretjih državah upravičen do financiranja v ukrepu, če:

3.   Subjekti, povezani z upravičencem, so upravičeni do financiranja v ukrepu, če imajo sedež v državi članici, pridruženi državi ali tretji državi, navedeni v programu dela, ki ga je sprejela Komisija.

4.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno zagotavlja informacije o znesku finančnih prispevkov Unije za pravne subjekte s sedežem v pridruženih in nepridruženih tretjih državah. Kar zadeva pridružene države, te informacije vključujejo tudi informacije o njihovi finančni bilanci.

1.   Vsebina razpisov za zbiranje predlogov za vse ukrepe se vključi v program dela.

2.   Če je to potrebno za doseganje ciljev razpisov za zbiranje predlogov, se lahko ti razpisi v izrednih primerih omejijo, da bi se razvile dodatne dejavnosti ali vključili dodatni partnerji v obstoječe ukrepe. V programu dela je lahko poleg tega predvidena možnost, da se pravni subjekti iz držav z manj razvitim področjem raziskav in inovacij pridružijo že izbranim sodelovalnim ukrepom na področju raziskav in razvoja, če se s tem strinja zadevni konzorcij in če pravni subjekti iz teh držav pri njih še ne sodelujejo.

3.   Razpis za zbiranje predlogov ni potreben za usklajevalne in podporne ukrepe ali ukrepe sofinanciranja Programa, ki:

4.   V programu dela se določijo razpisi za zbiranje predlogov, za katere se lahko podelijo pečati odličnosti. Na podlagi vložnikovega predhodnega dovoljenja se lahko informacije v zvezi z vlogo in ocenjevanjem posredujejo zainteresiranim organom financiranja, če so bili sklenjeni dogovori o zaupnosti.

1.   Ukrepi lahko zajemajo ali imajo za glavni cilj predkomercialno naročanje ali javno naročanje inovativnih rešitev, kar izvedejo upravičenci, ki so javni naročniki ali naročniki, kot so opredeljeni v direktivah 2014/24/EU (29) in 2014/25/EU (30) Evropskega parlamenta in Sveta.

2.   Postopki naročanja:

V primeru predkomercialnega naročanja je lahko, kadar je primerno in brez poseganja v načela iz točke (a), postopek naročanja poenostavljen ali pospešen in lahko določa posebne pogoje, na primer, da se kraj izvajanja naročenih dejavnosti omeji na ozemlje držav članic in pridruženih držav.

3.   Izvajalec, ki ustvarja rezultate v predkomercialnem naročanju, je lastnik vsaj pravic intelektualne lastnine, ki so povezane s temi rezultati. Javni naročniki imajo vsaj pravice dostopa do rezultatov za lastno uporabo prosto plačila in pravico, da podelijo ali od sodelujočih izvajalcev zahtevajo, da izdajo tretjim osebam neizključne licence za izkoriščanje rezultatov za javni organ naročnik pod poštenimi in razumnimi pogoji, brez pravice do izdajanja podlicenc. Če izvajalec v določenem roku po predkomercialnem naročilu, ki je določen v pogodbi, komercialno ne izkoristi rezultatov, lahko javni naročniki, po posvetovanju z izvajalcem o razlogih za neizkoriščanje, od njega zahtevajo, da morebitno lastništvo rezultatov prenese na javne naročnike.

1.   Poleg izjem, navedenih v členu 198(5) finančne uredbe, se finančna sposobnost preverja zgolj za koordinatorja in le, če zahtevana finančna sredstva Unije za ukrep znašajo 500 000 EUR ali več.

2.   Ne glede na odstavek 1, če obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti vložnika, ali če obstaja večje tveganje zaradi sodelovanja v več tekočih dejavnostih, ki se financirajo iz programov Unije za raziskave in inovacije, Komisija ali ustrezni organ financiranja preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, tudi kadar so zahtevana finančna sredstva pod pragom iz odstavka 1.

3.   Kadar za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, se preveri finančna sposobnost tega drugega pravnega subjekta.

4.   V primeru šibke finančne sposobnosti vložnika lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja vložnikovo sodelovanje pogoji s predložitvijo izjave o solidarni odgovornosti subjekta, povezanega z upravičencem.

5.   Prispevek v mehanizem iz člena 37 te uredbe se šteje za zadostno jamstvo iz člena 152 finančne uredbe. Od upravičencev se ne zahteva ali se jim naložiti nobeno dodatno jamstvo ali poroštvo.

1.   Predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

2.   Za predloge pionirskih raziskovalnih ukrepov ERC se uporablja zgolj merilo iz točke (a) odstavka 1.

3.   V programu dela se določijo dodatne podrobnosti glede uporabe meril za dodelitev iz odstavka 1, vključno z morebitnim ponderiranjem, pragovi in, kadar je ustrezno, pravili za obravnavo enako uvrščenih predlogov, pri čemer se upoštevajo cilji razpisa za zbiranje predlogov. Pogoji za obravnavanje enako uvrščenih predlogov lahko med drugim vključujejo naslednja merila: MSP, spol in geografsko raznolikost.

4.   Komisija in drugi organi za financiranje upoštevajo možnost dvostopenjskega postopka predložitve in ocenjevanja, kadar je ustrezno, pa se lahko na prvi stopnji ocenjevanja anonimizirani predlogi ocenijo na podlagi enega ali več meril za dodelitev iz odstavka 1.

1.   Predloge oceni odbor za ocenjevanje, ki ga sestavljajo neodvisni zunanji strokovnjaki.

Za dejavnosti EIC, misije in v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija, je lahko odbor za ocenjevanje sestavljen delno, ali v primeru usklajevanja in podpornih ukrepov, delno ali v celoti iz predstavnikov institucij ali organov Unije, kot je navedeno v členu 150 finančne uredbe.

Postopek ocenjevanja lahko spremljajo neodvisni opazovalci.

2.   Kadar je ustrezno, odbor za ocenjevanje določi vrstni red predlogov, ki so presegli veljavne pragove, glede na:

Za dejavnosti EIC, misije in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, podrobno določenih v programu dela, ki ga je sprejela Komisija, lahko ocenjevalni odbor predlaga tudi prilagoditve predlogov, če so te prilagoditve potrebne za skladnost pristopa portfelja. Te prilagoditve so skladne s pogoji za sodelovanje in z načelom enakega obravnavanja. Programski odbor je obveščen o takih primerih.

3.   Postopek ocenjevanja se zasnuje tako, da ne prihaja do nasprotij interesov in pristranskosti. Zagotovi se preglednost meril za ocenjevanje in metode točkovanja predlogov.

4.   V skladu s členom 200(7) finančne uredbe vložniki prejmejo povratne informacije v vseh fazah ocenjevanja in, kadar je predlog zavrnjen, razloge za zavrnitev.

5.   Pravni subjekti s sedežem v državah z manj razvitim področjem raziskav in inovacij, ki so uspešno sodelovali v komponenti „Širitev sodelovanja in razširjanje odličnosti“, na prošnjo prejmejo potrdilo o svojem sodelovanju, ki ga lahko priložijo predlogom za sodelovalni del Programa, ki ga koordinirajo.

1.   Vložnik lahko zahteva pregled ocenjevanja, če meni, da veljavni postopek ocenjevanja za njegov predlog ni bil pravilno izveden (31).

2.   Zahteva za pregled ocenjevanja se lahko nanaša samo na postopkovne vidike ocenjevanja. Ocenjevanje ustreznosti predloga ne more biti predmet pregleda ocenjevanja.

3.   Zahteva za pregled ocenjevanja se mora nanašati na določen predlog in se vloži v 30 dneh od objave rezultatov ocenjevanja.

Mnenje o postopkovnih vidikih ocenjevanja zagotovi odbor za pregled ocenjevanja, v katerem sodeluje in ga tudi vodi osebje Komisije ali ustreznega organa financiranja, ki ni bilo vključeno v ocenjevanje predlogov. Odbor za pregled ocenjevanja lahko priporoči eno od naslednjega:

4.   Pregled ocenjevanja ne odloži postopka izbire predlogov, ki niso predmet tega pregleda.

5.   Komisija poskrbi za obstoj postopka, ki ga udeleženci lahko uporabijo za neposredno poizvedovanje ali pritožbe v zvezi s svojim sodelovanjem v Programu. Informacije o tem, kako vložiti poizvedbe ali pritožbe, se objavijo na spletu.

1.   Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se uporabljata naslednja roka:

2.   V programu dela se lahko določijo tudi krajši roki od tistih iz odstavka 1.

3.   Poleg izjem iz drugega pododstavka člena 194(2) finančne uredbe se lahko roka iz odstavka 1 tega člena podaljšata za ukrepe ERC, za ocenjevanje v več korakih, za misije in kadar se ukrepi predložijo v etično oceno ali varnostni pregled.

1.   Če upravičenec ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem ukrepa, morajo te obveznosti izpolniti drugi upravičenci brez dodatnih finančnih sredstev Unije, razen če so izrecno oproščeni te obveznosti. Finančna odgovornost vsakega upravičenca je omejena na njegov lastni dolg, ob upoštevanju določb, ki se nanašajo na mehanizem.

2.   V sporazumu o nepovratnih sredstvih se lahko določijo mejniki in z njimi povezani obroki predhodnega financiranja. Če mejniki niso doseženi, se lahko ukrep začasno ustavi, spremeni ali, kadar je to ustrezno utemeljeno, ukine.

3.   Ukrep se lahko ukine tudi, kadar pričakovani rezultati za Unijo ne bi bili več pomembni iz znanstvenih ali tehnoloških razlogov ali – v primeru Pospeševalca – tudi iz gospodarskih razlogov, v primeru EIC in misij pa tudi na podlagi njihove pomembnosti kot dela portfelja ukrepov. Preden se Komisija odloči za ukinitev ukrepa, izvede postopek, v katerega vključi koordinatorja ukrepa in po potrebi neodvisne zunanje strokovnjake, v skladu s členom 133 finančne uredbe.

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in v skladu s to uredbo sestavi vzorčne sporazume o nepovratnih sredstvih med Komisijo ali ustreznim organom financiranja in upravičenci. Če je potrebna bistvena sprememba vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih, med drugim zaradi dodatne poenostavitve za upravičence, Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami ta vzorčni sporazum o nepovratnih sredstvih ustrezno spremeni.

2.   V sporazumih o nepovratnih sredstvih se določijo pravice in obveznosti upravičencev ter Komisije ali ustreznega organa financiranja v skladu s to uredbo. V njih se določijo tudi pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki postanejo upravičenci med izvajanjem ukrepa, ter vloga in naloge koordinatorja.

1.   Za posamezni ukrep se uporablja enotna stopnja financiranja za vse dejavnosti, ki jih ta ukrep financira. Najvišja stopnja financiranja za posamezni ukrep se določi v programu dela.

2.   Povrnjenih je lahko do 100 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa v okviru Programa, razen za:

3.   Stopnje financiranja, določene v tem členu, se uporabljajo tudi za ukrepe, za katere je za celotni ukrep ali del ukrepa določeno financiranje na podlagi pavšalne stopnje, financiranje na enoto ali pavšalni znesek.

1.   Posredni upravičeni stroški znašajo 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, finančne podpore tretjim osebam ter vseh stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, ki vključujejo posredne stroške.

Kadar je to ustrezno, se posredni stroški, vključeni v stroške na enoto ali pavšalne zneske, izračunajo z uporabo pavšalne stopnje iz prvega pododstavka, razen pri stroških na enoto za notranje zaračunane stroške blaga in storitev, ki se izračunajo na podlagi dejanskih stroškov v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca.

2.   Ne glede na odstavek 1 se lahko posredni stroški, če je to določeno v programu dela, prijavijo v obliki pavšalnega zneska ali stroškov na enoto.

1.   Poleg meril iz člena 186 finančne uredbe so za upravičence s plačilom na podlagi projekta stroški osebja upravičeni do višine plačila, ki bi ga oseba prejela za delo v raziskovalnih in inovacijskih projektih, financiranih iz nacionalnih programov, vključno s prispevki za socialno varnost in drugimi stroški, povezanimi s plačilom osebja, dodeljenega ukrepu, ki izhajajo iz nacionalnega prava ali pogodbe o zaposlitvi.

2.   Z odstopanjem od člena 190(1) finančne uredbe se stroški sredstev, ki jih zagotovijo tretje osebe v obliki prispevkov v naravi, štejejo za upravičene do višine neposrednih upravičenih stroškov tretje osebe.

3.   Z odstopanjem od člena 192 finančne uredbe se prihodki, ustvarjeni z izkoriščanjem rezultatov, ne štejejo za prihodke ukrepa.

4.   Upravičenci lahko uporabljajo svoje običajne računovodske prakse za opredelitev in prijavo stroškov, ki nastanejo v zvezi z ukrepom v skladu s pogoji iz sporazuma o nepovratnih sredstvih ter v skladu s to uredbo in členom 186 finančne uredbe.

5.   Z odstopanjem od člena 203(4) finančne uredbe je treba ob plačilu preostalega zneska obvezno priložiti potrdilo o računovodskih izkazih, če je znesek, ki je bili prijavljen kot dejanski stroški in stroški na enoto ter izračunan v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva, 325 000 EUR ali več.

Potrdilo o računovodskih izkazih lahko izda pooblaščeni zunanji revizor, v primeru javnih organov pa pristojni in neodvisen javni uslužbenec v skladu s členom 203(4) finančne uredbe.

6.   Kadar je ustrezno, se za ukrepe usposabljanja in mobilnosti v okviru MSCA pri prispevku Unije ustrezno upoštevajo morebitni dodatni stroški upravičenca, povezani z materinskim dopustom, starševskim dopustom, bolniškim dopustom, posebnim dopustom ali spremembo organizacije gostiteljice ali spremembo družinskega statusa raziskovalca v času trajanja sporazuma o nepovratnih sredstvih.

7.   Stroški, povezani z odprtim dostopom, vključno z načrti za upravljanje podatkov, so upravičeni do povračila, kot je dodatno določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

1.   S to uredbo se ustanovi mehanizem vzajemnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki nadomesti in nasledi sklad, ustanovljen v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. 1290/2013. Mehanizem krije tveganja, povezana z neizterjavo zneskov, ki jih dolgujejo upravičenci:

Kritje tveganja v zvezi z organi financiranja iz točke (c) prvega pododstavka se lahko opravi prek sistema posrednega kritja, določenega v veljavnem sporazumu, in ob upoštevanju narave organa financiranja.

2.   Mehanizem upravlja Unija, zastopa pa jo Komisija, ki deluje kot pooblaščenka. Komisija določi posebna pravila za delovanje mehanizma.

3.   Prispevek upravičencev znaša 5 % finančnih sredstev, ki jih je za ukrep namenila Unija. Na podlagi rednih preglednih ocenjevanj lahko Komisija ta prispevek poveča na največ 8 % ali zmanjša na manj kot 5 %. Prispevek upravičencev v mehanizem se poravna z začetnim predhodnim financiranjem in vplača v mehanizem v imenu upravičencev. Ta prispevek ne presega zneska začetnega predhodnega financiranja.

4.   Prispevek upravičencev se povrne ob plačilu preostalega zneska.

5.   Vsi finančni prihodki, ki jih ustvari mehanizem, se pripišejo mehanizmu. Če prihodki ne zadoščajo, mehanizem ne posreduje, Komisija ali ustrezni organ financiranja pa vse dolgovane zneske izterja neposredno od upravičencev ali tretjih oseb.

6.   Izterjani zneski so prihodek, ki se v smislu člena 21(5) finančne uredbe pripiše mehanizmu. Po izvršitvi vseh nepovratnih sredstev, katerih tveganje neposredno ali posredno krije mehanizem, Komisija izterja vse neporavnane zneske in jih vključi v proračun Unije na podlagi sklepov zakonodajnega organa.

7.   Mehanizem se lahko razširi na upravičence katerega koli drugega neposredno upravljanega programa Unije. Komisija sprejme pogoje za sodelovanje upravičencev drugih programov.

1.   Upravičenci so lastniki rezultatov, ki jih ustvarijo. Upravičenci poskrbijo, da se vse pravice njihovih zaposlenih ali drugih strank v zvezi z rezultati lahko uresničujejo na način, ki je združljiv z obveznostmi upravičencev iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Rezultati so v skupni lasti dveh ali več upravičencev, kadar:

Skupni lastniki se pisno dogovorijo o dodelitvi in pogojih uveljavljanja skupnega lastništva. Če v konzorcijskem sporazumu ali sporazumu o skupnem lastništvu ni dogovorjeno drugače, lahko vsak skupni lastnik tretjim osebam izda neizključne licence za izkoriščanje rezultatov, ki so v skupni lasti (brez pravice do podeljevanja podlicenc), če druge skupne lastnike o tem vnaprej obvesti ter jim zagotovi pošteno in razumno nadomestilo. Skupni lastniki se lahko pisno dogovorijo, da bodo namesto skupnega lastništva uporabili drugačno ureditev.

2.   Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, ustrezno zaščitijo svoje rezultate, če je zaščita možna in upravičena, ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov, vključno z možnostmi za komercialno izkoriščanje in morebitnimi drugimi legitimnimi interesi. Pri odločanju o zaščiti upravičenci upoštevajo tudi legitimne interese drugih upravičencev v ukrepu.

1.   Vsak upravičenec, ki je prejel finančna sredstva Unije, si po najboljših močeh prizadeva za izkoriščanje rezultatov, ki so v njegovi lasti, ali za to, da bi jih izkoriščal drug pravni subjekt. Rezultate lahko izkoriščajo neposredno upravičenci ali pa izkoriščanje poteka posredno, predvsem s prenosom rezultatov in izdajanjem licenc za rezultate v skladu s členom 40.

V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede izkoriščanja.

Če se kljub upravičenčevim prizadevanjem za neposredno ali posredno izkoriščanje svojih rezultatov rezultati ne izkoristijo v obdobju, ki je določeno v sporazumu o nepovratnih sredstvih, upravičenec uporabi ustrezno spletno platformo, ki je navedena v sporazumu o nepovratnih sredstvih, da bi našel osebe, ki so zainteresirane za izkoriščanje teh rezultatov. Na prošnjo upravičenca se ta obveznost lahko opusti, če je to utemeljeno.

2.   Upravičenci razširijo svoje rezultate takoj, ko je mogoče, in v javno razpoložljivem formatu, ob upoštevanju omejitev zaradi zaščite intelektualne lastnine, varnostnih pravil ali legitimnih interesov.

V programu dela so lahko določene dodatne obveznosti glede razširjanja rezultatov, pri čemer se varujejo gospodarski in znanstveni interesi Unije.

3.   Upravičenci zagotovijo, da se odprt dostop do znanstvenih publikacij uporablja v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Zlasti poskrbijo, da sami ali avtorji obdržijo zadostne pravice intelektualne lastnine, da lahko izpolnijo svoje zahteve glede odprtega dostopa.

Odprt dostop do raziskovalnih podatkov je splošno pravilo v okviru pogojev, določenih v sporazumu o nepovratnih sredstvih, kar zagotavlja možnost izjem na podlagi načela „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“, ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev, vključno s komercialnim izkoriščanjem, in vseh drugih omejitev, kot so pravila o varstvu podatkov, zasebnost, zaupnost, poslovne skrivnosti, konkurenčni interesi Unije, varnostna pravila ali pravice intelektualne lastnine.

V programu dela se lahko določijo dodatne spodbude ali obveznosti, da bi se spoštovale prakse odprte znanosti.

4.   Upravičenci upravljajo vse raziskovalne podatke, nastale v okviru ukrepa Programa , v skladu z načeli FAIR in sporazumom o nepovratnih sredstvih, ter pripravijo načrt upravljanja podatkov.

V programu dela se lahko, kadar je upravičeno, določijo tudi dodatne obveznosti, da bi se za shranjevanje raziskovalnih podatkov in zagotavljanje dostopa do njih uporabljal EOSC.

5.   Upravičenci, ki nameravajo razširjati svoje rezultate, o tem vnaprej obvestijo druge upravičence v ukrepu. Vsak drugi upravičenec lahko temu nasprotuje, če lahko dokaže, da bi razširjanje rezultatov znatno škodilo njegovim legitimnim interesom v zvezi z njegovimi rezultati ali obstoječim znanjem. V takih primerih se rezultati ne smejo razširjati, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito teh legitimnih interesov.

6.   Razen če je v programu dela določeno drugače, morajo predlogi vključevati načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov. Če pričakovano izkoriščanje rezultatov vključuje razvijanje, ustvarjanje, izdelovanje in trženje proizvoda ali procesa ali ustvarjanje in opravljanje storitve, ta načrt vsebuje strategijo za tako izkoriščanje. Če načrt predvideva izkoriščanje rezultatov predvsem v nepridruženih tretjih državah, pravni subjekti pojasnijo, zakaj se tako izkoriščanje še vedno šteje v interesu Unije.

Upravičenci načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov med trajanjem in po koncu ukrepa posodabljajo v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih.

7.   Upravičenci za potrebe spremljanja in razširjanja rezultatov, ki ju izvaja Komisija ali ustrezni organ financiranja, zagotovijo vse informacije, ki se zahtevajo v zvezi z izkoriščanjem in razširjanjem svojih rezultatov, v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih. Ob upoštevanju legitimnih interesov upravičencev se te informacije dajo na voljo javnosti.

1.   Upravičenci lahko lastništvo nad svojimi rezultati prenesejo. Zagotovijo, da njihove obveznosti veljajo tudi za novega lastnika in da mora slednji te obveznosti prenesti naprej pri vsakem naslednjem prenosu lastništva.

2.   Razen če je za posebej določene tretje osebe, tudi za subjekte, povezane z upravičenci, v pisni obliki dogovorjeno drugače ali če to na podlagi veljavnega pravom ni izvedljivo, upravičenci, ki nameravajo prenesti lastništvo nad rezultati, o tem vnaprej obvestijo vsakega drugega upravičenca, ki ima še vedno pravice dostopa do rezultatov. Obvestilo mora vsebovati dovolj informacij o novem lastniku, da lahko upravičenec oceni posledice prenosa na svoje pravice dostopa.

Razen če je za posebej določene tretje osebe, tudi za subjekte, povezane z upravičenci, v pisni obliki dogovorjeno drugače, sme upravičenec nasprotovati prenosu lastništva nad rezultati s strani drugega upravičenca, če lahko dokaže, da bi prenos škodil uveljavljanju njegovih pravic dostopa. V tem primeru prenos lastništva ni mogoč, dokler zadevni upravičenci ne dosežejo dogovora. V sporazumu o nepovratnih sredstvih se določijo zadevni roki.

3.   Upravičenci lahko podelijo licenco za svoje rezultate ali kako drugače podelijo pravico do izkoriščanja rezultatov, tudi izključno, če to ne vpliva na izpolnjevanje njihovih obveznosti. Izključne licence za rezultate se lahko podelijo, če vsi ostali zadevni upravičenci potrdijo, da se odpovedujejo pravicam dostopa do njih.

4.   Kadar je utemeljeno, se v sporazumu o nepovratnih sredstvih določi pravica Komisije ali ustreznega organa financiranja do ugovora glede prenosa lastništva nad rezultati ali podelitve izključne licence v zvezi z rezultati, če:

Če je določena pravica do ugovora, upravičenec vnaprej sporoči svojo namero, da bo prenesel lastništvo nad rezultati ali podelil izključno licenco v zvezi z rezultati. Pravici do ugovora v zvezi s prenosi ali podelitvami posebej določenim pravnim subjektom se je mogoče odpovedati v pisni obliki, če so vzpostavljeni ukrepi za zaščito interesov Unije.

1.   Zahteve za uveljavljanje pravic dostopa in odpoved pravicam dostopa se podajo pisno.

2.   Razen če je z izdajateljem licence dogovorjeno drugače, pravice dostopa ne zajemajo pravice do izdajanja podlicenc.

3.   Upravičenci se pred pristopom k sporazumu o nepovratnih sredstvih medsebojno obvestijo o morebitnih omejitvah dostopa do svojega obstoječega znanja.

4.   Če upravičenec ni več vključen v ukrep, to ne vpliva na njegovo obveznost, da dovoli dostop.

5.   Če upravičenec ne izpolnjuje svojih obveznosti, se lahko upravičenci dogovorijo, da ta upravičenec nima več pravic dostopa.

6.   Upravičenci dovolijo dostop do:

7.   Razen če se upravičenci dogovorijo drugače, dovolijo dostop do svojih rezultatov in – ob upoštevanju morebitnih omejitev iz odstavka 3 – do svojega obstoječega znanja tudi pravnemu subjektu, ki:

Dostop se dovoli pod poštenimi in razumnimi pogoji, o katerih se sklene dogovor.

8.   Razen če se upravičenci dogovorijo o drugačnem roku, se zahteva za dostop za namene izkoriščanja lahko poda največ eno leto po koncu ukrepa.

9.   Upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov prosto plačila institucijam Unije, organom, uradom ali agencijam za razvoj, izvajanje in spremljanje politik ali programov Unije. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

Take pravice dostopa pa ne veljajo tudi za obstoječe znanje upravičencev.

Pri ukrepih v okviru sklopa „Civilna varnost v družbi“ upravičenci, ki so prejeli finančna sredstva Unije, dovolijo dostop do svojih rezultatov prosto plačila tudi nacionalnim organom držav članic za razvijanje, izvajanje in spremljanje njihovih politik ali programov na zadevnem področju. Dostop se omeji na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo in se zanj uporabi dvostranski dogovor, ki opredeljuje posebne pogoje, s katerimi se zagotovi, da se te pravice dostopa uporabljajo le za načrtovane namene in da se določijo ustrezne obveznosti glede zaupnosti. Države članice ter institucije, organi, uradi ali agencije Unije o takih svojih zahtevah obvestijo vse države članice.

10.   V programu dela se lahko določijo tudi dodatne pravice dostopa, kadar je to ustrezno.

1.   Za ukrepe ERC, ukrepe usposabljanja in mobilnosti, ukrepe predkomercialnega naročanja, ukrepe javnega naročanja inovativnih rešitev, ukrepe sofinanciranja Programa ter usklajevalne in podporne ukrepe lahko veljajo posebne določbe v zvezi z lastništvom, izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov, prenosom in izdajanjem licenc ter pravicami dostopa.

2.   Posebne določbe iz odstavka 1 se določijo v sporazumu o nepovratnih sredstvih in ne spreminjajo načel in obveznosti glede odprtega dostopa.

1.   Če ni v tem poglavju določeno drugače, se nagrade za spodbujanje ali nagrade za priznanje v okviru Programa podeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom IX finančne uredbe.

2.   Če ni v programu dela ali pravilih natečaja določeno drugače, lahko na natečaju sodeluje vsak pravni subjekt, ne glede na kraj njegovega sedeža.

3.   Komisija ali ustrezni organ financiranja lahko organizira, kadar je to ustrezno, nagradne natečaje skupaj z:

4.   Programi dela ali pravila natečaja vsebujejo obveznosti v zvezi s komunikacijo in, kadar je to ustrezno, izkoriščanjem in razširjanjem rezultatov, lastništvom ter pravicami dostopa, vključno z določbami o izdajanju licenc.

1.   Če ni v tem poglavju določeno drugače, se javna naročila v okviru Programa izvajajo v skladu z naslovom VII finančne uredbe.

2.   Javno naročanje je mogoče tudi v obliki predkomercialnega naročanja ali javnega naročanja inovativnih rešitev, ki ga izvede Komisija ali ustrezni organ financiranja v svojem imenu ali skupaj z javnimi naročniki iz držav članic in pridruženih držav. V takšnih primerih se uporabljajo pravila iz člena 26.

1.   Za nepovratna sredstva in vračljiv predujem, ki sta komponenti kombiniranega financiranja iz Obzorja Evropa in kombiniranega financiranja iz EIC, se uporabljajo členi 34 do 37.

2.   Kombinirano financiranje iz EIC se izvaja v skladu s členom 48 te uredbe. Podpora v okviru kombiniranega financiranja iz EIC se lahko dodeli, dokler je mogoče ukrep financirati kot operacijo mešanega financiranja ali operacijo financiranja in naložbe, za katero v celoti velja jamstvo Unije v okviru programa InvestEU. Z odstopanjem od člena 209 finančne uredbe se pogoji, določeni v odstavku 2 navedenega člena ter zlasti točkah (a) in (d) navedenega odstavka, ne uporabljajo ob dodelitvi kombiniranega financiranja iz EIC.

3.   Kombinirano financiranje iz Obzorja Evropa se lahko dodeli za ukrep sofinanciranja programa, kadar skupni program držav članic in pridruženih držav določa uvedbo finančnih instrumentov v podporo izbranim ukrepom. Taki ukrepi se ocenijo in izberejo v skladu s členi 15, 23, 24, 27, 28 in 29. Pogoji izvajanja kombiniranega financiranja iz Obzorja Evropa so skladni s členom 32, smiselno s členom 48(10) ter vsemi dodatnimi in utemeljenimi pogoji, določenimi v programu dela.

4.   Vračila, skupaj z vrnjenimi predujmi, ter prihodki od kombiniranega financiranja iz Obzorja Evropa in kombiniranega financiranja iz EIC se štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s točko (f) člena 21(3) in členom 21(4) finančne uredbe.

5.   Kombinirano financiranje iz Obzorja Evropa in kombinirano financiranje iz EIC se zagotovita na način, ki spodbuja konkurenčnost Unije, hkrati pa ne izkrivlja konkurence na notranjem trgu.

1.   Iskalec (Pathfinder) zagotavlja nepovratna sredstva za zelo tvegane vrhunske projekte, ki jih izvajajo konzorciji ali posamezni upravičenci ter katerih namen je razvoj radikalnih inovacij in novih tržnih priložnosti. Iskalec podpira najzgodnejše faze znanstvenih, tehnoloških ali visokotehnoloških raziskav in razvoja, vključno s potrditvijo koncepta in prototipov za validacijo tehnologije.

Iskalec se izvaja predvsem z odprtim razpisom za zbiranje predlogov od spodaj navzgor z rednimi letnimi presečnimi datumi, obenem pa zagotavlja konkurenčne izzive za razvoj ključnih strateških ciljev, ki zahtevajo visokotehnološko in radikalno razmišljanje.

2.   Prehodne dejavnosti Iskalca pomagajo vsem vrstam raziskovalcev in inovatorjev najti pot do komercialnega razvoja v Uniji, kot so predstavitvene dejavnosti in študije izvedljivosti, s katerimi se ocenijo potencialni poslovni modeli, ter podpirajo ustvarjanje odcepljenih ali zagonskih podjetij.

Začetek in vsebina razpisov za zbiranje predlogov za prehodne dejavnosti se določita ob upoštevanju ciljev in proračuna, ki so določeni v programu dela v zvezi z zadevnim portfeljem ukrepov.

Dodatna nepovratna sredstva za določen znesek, ki ne presega 50 000 EUR, se lahko dodelijo vsakemu predlogu, ki je na podlagi razpisa za zbiranje predlogov že izbran v okviru Iskalca, ter po potrebi prehodnih dejavnosti , za izvedbo dopolnilnih dejavnosti, tudi nujnih usklajevalnih in podpornih ukrepov, za krepitev skupnosti upravičencev portfelja, na primer za oceno morebitnih odcepljenih podjetij, potencialnih inovacij, ki ustvarjajo nove trge, ali za razvoj poslovnega načrta. O takih primerih se obvesti programski odbor, ustanovljen na podlagi posebnega programa.

3.   Za Iskalca veljajo merila za dodelitev iz člena 28.

1.   Pospeševalec (Accelerator) si prizadeva podpirati zlasti inovacije, ki ustvarjajo nove trge. Podpira zgolj posamezne upravičence in predvsem zagotavlja kombinirano financiranje. Pod določenimi pogoji lahko zagotavlja tudi podporo izključno v obliki nepovratnih sredstev in izključno v obliki lastniškega kapitala.

Pospeševalec zagotavlja naslednje vrste podpore:

Podpora izključno v obliki nepovratnih sredstev v okviru Pospeševalca se zagotovi le pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

2.   Upravičenec Pospeševalca je pravni subjekt, ki spada med zagonska podjetja, MSP ali – v izjemnih primerih – mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki se nameravajo širiti. Predlog lahko predloži bodisi upravičenec bodisi – ob predhodnem soglasju upravičenca – ena ali več fizičnih oseb ali pravnih subjektov, ki nameravajo ustanoviti ali podpreti tega upravičenca. V zadnjem primeru se sporazum o financiranju podpiše zgolj z upravičencem.

3.   En sam sklep o dodelitvi zajema in zagotavlja financiranje za vse oblike prispevka Unije, ki se zagotavljajo v okviru kombiniranega financiranja iz EIC.

4.   Predloge ocenjujejo neodvisni zunanji strokovnjaki na podlagi njihove ustreznosti, izberejo pa se za financiranje prek odprtega razpisa za zbiranje predlogov s presečnimi datumi, ki temelji na členih 27, 28 in 29 ob upoštevanju odstavka 5 tega člena.

5.   Predloženi predlogi se ocenijo na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

6.   S soglasjem zadevnih vložnikov lahko Komisija ali organi financiranja, ki izvajajo Program (vključno s skupnostmi znanja in inovacij EIT), v ocenjevanje na podlagi merila za dodelitev iz točke (c) odstavka 5 neposredno vložijo predlog za ukrep na področju inovacij ali uvajanja na trg, ki že izpolnjuje merila za dodelitev iz točk (a) in (b) odstavka 5, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

7.   Pečat odličnosti se lahko podeli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

8.   Za predlog, ki je uspešno prestal ocenjevanje, neodvisni zunanji strokovnjaki predlagajo ustrezno podporo Pospeševalca na podlagi nastalega tveganja ter sredstev in časa, ki so potrebni za prenos in uvedbo inovacije na trg.

Komisija lahko iz utemeljenih razlogov zavrne predlog, ki so ga izbrali neodvisni zunanji strokovnjaki, vključno zaradi neskladja s cilji politik Unije. O razlogih za tako zavrnitev se obvesti programski odbor.

9.   Nepovratna sredstva ali vračljiv predujem kot komponenti podpore Pospeševalca ne presegajo 70 % skupnih upravičenih stroškov izbranega ukrepa na področju inovacij.

10.   Pogoji izvedbe lastniškega kapitala in odplačne podpore kot komponent podpore Pospeševalca so določeni v Sklepu (EU) 2021/764

11.   Pogodba za izbrani ukrep določa posebne merljive mejnike ter ustrezno predhodno financiranje in plačila v obrokih za podporo Pospeševalca.

V primeru kombiniranega financiranja iz EIC se lahko še pred izvedbo drugih komponent dodeljenega kombiniranega financiranja iz EIC začnejo izvajati dejavnosti, ki ustrezajo ukrepu na področju inovacij, in izplača prvi obrok predhodnega financiranja nepovratnih sredstev ali vračljivega predujma. Pogoj za izvedbo teh komponent je, da so doseženi posebni mejniki, določeni v pogodbi.

12.   V skladu s pogodbo se lahko, če merljivi mejniki niso doseženi, ukrep začasno ustavi, spremeni ali, če je to ustrezno utemeljeno, ukine. Ukine se lahko tudi, kadar ni mogoče doseči pričakovane uvedbe na trg, zlasti ne v Uniji.

V izjemnih primerih se lahko Komisija po nasvetu odbora EIC na podlagi pregleda projekta, ki ga opravijo neodvisni zunanji strokovnjaki, odloči za povečanje podpore Pospeševalca. O takih primerih se obvesti programski odbor.

1.   Neodvisni zunanji strokovnjaki se določijo in izberejo na podlagi razpisov za prijavo interesa posameznikov in prek razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so raziskovalne agencije, raziskovalne institucije, univerze, organizacije za standardizacijo, organizacije civilne družbe ali podjetja, da se vzpostavi podatkovna zbirka kandidatov.

Z odstopanjem od člena 237(3) finančne uredbe lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih na pregleden način izbere katerega koli posameznega strokovnjaka z ustreznimi znanji in spretnostmi, ki ni vključen v podatkovno zbirko, če se z razpisom za prijavo interesa ni našlo ustreznih neodvisnih zunanjih strokovnjakov.

Taki strokovnjaki izjavijo, da so neodvisni in sposobni podpreti cilje Programa.

2.   V skladu s členom 237(2) in (3) finančne uredbe so neodvisni zunanji strokovnjaki plačani na podlagi standardnih pogojev. Če je to upravičeno, se lahko v izjemnih primerih dodeli ustrezna raven plačila, ki presega standardne pogoje, ki temeljijo na ustreznih tržnih standardih, zlasti za posebne strokovnjake na visoki ravni. Take stroške krije Program.

3.   Poleg informacij iz člena 38(2) in (3) finančne uredbe se imena neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo vloge za nepovratna sredstva in so imenovani kot posamezniki, objavijo – skupaj z njihovim strokovnim področjem – vsaj enkrat letno na spletni strani Komisije ali organa financiranja. Take informacije se zbirajo, obdelujejo in objavljajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (33).

4.   Komisija ali ustrezni organ financiranja sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov v zvezi s sodelovanjem neodvisnih zunanjih strokovnjakov v skladu s členom 61 in členom 150(5) finančne uredbe.

Komisija ali ustrezni organ financiranja zagotovi, da strokovnjak, ki se znajde v nasprotju interesov v zvezi z zadevo, za katero je zaprošen za mnenje, te zadeve ne ocenjuje ter pri njej ne svetuje ali pomaga.

5.   Komisija ali ustrezni organ financiranja pri imenovanju neodvisnih zunanjih strokovnjakov sprejme ustrezne ukrepe, da bi ob upoštevanju razmer na področju ukrepa v skupinah strokovnjakov in ocenjevalnih odborih dosegli uravnoteženo sestavo z vidika spretnosti, izkušenj, znanja, tudi kar zadeva specializacijo, zlasti na področju družbenih ved in humanistike, geografske raznolikosti in spola.

6.   Za zajamčenje kakovosti ocenjevanja se za vsak predlog po potrebi zagotovi ustrezno število neodvisnih zunanjih strokovnjakov.

7.   Informacije o višini plačila vseh neodvisnih zunanjih strokovnjakov se dajo na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

1.   Komisija stalno spremlja upravljanje in izvajanje Programa, njegovega posebnega programa iz točke (a) člena 1(2) in dejavnosti EIT. Da se poveča preglednost, se podatki v skladu z zadnjo posodobitvijo tudi dajo na voljo javnosti na dostopen način na spletnem mestu Komisije. Zlasti podatki o projektih, ki se financirajo v okviru ERC, evropskih partnerstev, misij, EIC in EIT, se vključijo v isto podatkovno zbirko.

Podatkovna zbirka zajema:

2.   Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 55, da se spremeni Priloga V glede kazalnikov poti do učinka, kadar je to potrebno, in določijo izhodišča in cilji ter da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.   Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno, pri čemer se ne poveča upravno breme za upravičence. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije, tudi na ravni raziskovalcev, ki sodelujejo pri ukrepih, da bi lahko sledili njihovi poklicni poti in mobilnosti, in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4.   Kvalitativna analiza Komisije in organov financiranja Unije ali nacionalnih organov financiranja v največji možni meri dopolnjuje kvantitativne podatke.

5.   Ukrepi za spodbujanje sodelovalnih povezav na področju evropskih raziskav in inovacij se spremljajo in pregledujejo v okviru programov dela.

1.   Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, tudi ko gre za nagrade.

2.   Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Programom, ukrepi v okviru Programa in doseženimi rezultati. Zagotavlja tudi pravočasne in izčrpne informacije državam članicam in upravičencem. Zainteresiranim subjektom se zagotovijo z dokazi podprte storitve povezovanja, ki temeljijo na podatkovni analizi in omrežni afiniteti, da bi se oblikovali konzorciji za sodelovalne projekte, s posebnim poudarkom na prepoznavanju priložnosti za mreženje za pravne subjekte iz držav z manj razvitim področjem raziskav in inovacij. Na podlagi take analize se lahko organizirajo ciljne prireditve za povezovanje za namen konkretnih razpisov za zbiranje predlogov.

3.   Komisija vzpostavi tudi strategijo razširjanja in izkoriščanja rezultatov za povečanje razpoložljivosti in razširjenosti rezultatov raziskav in inovacij ter znanja iz Programa, da bi pospešila izkoriščanje rezultatov v smeri uvajanja na trgu ter povečala učinek Programa.

4.   Finančna sredstva, dodeljena Programu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o prednostnih nalogah politik Unije ter dejavnostim informiranja, komuniciranja, obveščanja javnosti, razširjanja in izkoriščanja rezultatov, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji iz člena 3.

1.   Ocenjevanje Programa se izvede pravočasno, da bi ga bilo mogoče upoštevati v postopku odločanja o Programu, naslednjemu okvirnemu programu in drugih pobudah, pomembnih za raziskave in inovacije.

2.   Vmesna ocena Programa se opravi s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, izbranih po preglednem postopku, potem ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju Programa, najpozneje pa štiri leta po začetku tega izvajanja. Vsebuje analizo portfelja in oceno dolgoročnega učinka predhodnih okvirnih programov ter je podlaga za prilagoditev ali preusmeritev Programa, kakor je primerno. Z njo se oceni učinkovitost, uspešnost, relevantnost in skladnost Programa ter dodana vrednost Unije.

3.   Ob koncu izvajanja Programa, najpozneje pa štiri leta po koncu obdobja, določenega v členu 1, Komisija zaključi končno oceno Programa. Ta vsebuje oceno dolgoročnega učinka predhodnih okvirnih programov.

4.   Komisija objavi in sporoči ugotovitve ocen ter jih skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

1.   Nadzorni sistem za Program zagotavlja ustrezno ravnotežje med zaupanjem in nadzorom, ob upoštevanju upravnih in drugih stroškov kontrol na vseh ravneh, zlasti za upravičence. Revizijska pravila morajo biti v celotnem Programu jasna, dosledna in skladna.

2.   Revizijska strategija za Program temelji na finančni reviziji reprezentativnega vzorca odhodkov v celotnem Programu. Reprezentativni vzorec se dopolni z izborom, ki temelji na oceni tveganj, povezanih z odhodki. Za ukrepe, deležne skupnega financiranja iz različnih programov Unije, se revizija opravi le enkrat, pri čemer se zajamejo vsi vključeni programi in njihova veljavna pravila.

3.   Poleg tega se lahko Komisija ali ustrezni organ financiranja opre na revizije sistemov in procesov na ravni upravičenca. Te revizije so za nekatere vrste upravičencev neobvezne ter se z njimi pregledajo sistemi in procesi upravičenca, kar se dopolni z revizijo transakcij. Opravi jih pristojni neodvisni revizor, usposobljen za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih listin v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (34). Revizije sistemov in procesov lahko uporablja Komisija ali ustrezni organ financiranja za določitev splošnega zagotovila o dobrem finančnem poslovodenju glede odhodkov ter za vnovično preučitev ravni naknadnih revizij in potrdil o računovodskih izkazih.

4.   Komisija ali ustrezni organ financiranja se v skladu s členom 127 finančne uredbe lahko opre na revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo druge neodvisne in pristojne osebe ali subjekti, tudi tisti, ki niso pooblaščeni s strani institucij ali organov Unije.

5.   Revizije se lahko opravijo do dveh let po plačilu preostalega zneska.

6.   Komisija objavi smernice za revizijo, da bi z njimi zagotovila zanesljivo in enotno uporabo in razlago revizijskih postopkov in pravil med celotnim trajanjem Programa.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50(2) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.   Prenos pooblastila iz člena 50(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 50(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, začetih na podlagi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013, ki se še naprej uporabljata za te ukrepe do njihovega zaključka. Za delovne načrte in ukrepe, predvidene v delovnih načrtih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 1290/2013 in ustreznih temeljnih aktov organov financiranja, se še naprej uporabljajo Uredba (EU) št. 1290/2013 in navedeni temeljni akti, dokler niso zaključeni.

2.   Finančna sredstva za Program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 1291/2013.