20.3.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/14

---

UREDBA (EU) št. 251/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. februarja 2014

o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izkazalo se je že, da Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 (3) in Uredba Komisije (ES) št. 122/94 (4) uspešno urejata področje aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih koktajlov iz vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: aromatizirani vinski proizvodi). Vendar je treba zaradi tehnoloških inovacij, razvoja trga in razvijajočih se pričakovanj potrošnikov posodobiti pravila, ki veljajo za opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščito geografskih označb nekaterih aromatiziranih vinskih proizvodov, ter pri tem upoštevati tradicionalne metode proizvodnje.

(2)

Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe so potrebne dodatne spremembe, da se pooblastila, podeljena Komisiji v skladu z Uredbo (EGS) št. 1601/91, uskladijo s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zaradi obsega teh sprememb je primerno razveljaviti Uredbo (EGS) št. 1601/91 in jo nadomestiti s to uredbo. Uredba (ES) št. 122/94 je uvedla pravila o aromatiziranju in dodajanju alkohola, ki veljajo za nekatere aromatizirane vinske proizvode, pri čemer bi bilo za zagotovitev jasnosti navedena pravila treba vključiti v to uredbo.

(3)	Za opis in označevanje aromatiziranih vinskih proizvodov se uporablja Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5), razen če v tej uredbi ni drugače določeno.

(4)

Aromatizirani vinski proizvodi so pomembni za potrošnike, proizvajalce in kmetijski sektor v Uniji. Ukrepi, ki veljajo za aromatizirane vinske proizvode, bi morali prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, preprečevanju goljufivih ravnanj ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. S tem bodo ukrepi varovali ugled, ki so ga aromatizirani vinski proizvodi Unije dosegli na notranjem in svetovnem trgu, ob nadaljnjem upoštevanju tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji tovrstnih proizvodov, ter naraščajočih zahtev po varstvu in informiranju potrošnikov. Upoštevati bi bilo treba tudi tehnološke inovacije za proizvode, pri katerih te inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti, ne da bi to vplivalo na tradicionalni značaj zadevnih aromatiziranih vinskih proizvodov.

(5)	Proizvodnja aromatiziranih vinskih proizvodov je pomembna prodajna možnost za kmetijski sektor Unije, ki bi jo bilo treba poudariti z regulativnim okvirom.

(6)

V korist potrošnikov bi se morala ta uredba uporabljati za vse aromatizirane vinske proizvode, ki se dajejo na trg v Uniji, če so proizvedeni v državah članicah ali tretjih državah. Da se ohrani in izboljša ugled aromatiziranih vinskih proizvodov Unije na svetovnem trgu, bi se morala pravila iz te uredbe uporabljati tudi za aromatizirane vinske proizvode, proizvedene v Uniji za izvoz.

(7)

Da bi zagotovili jasnost in preglednost v pravu Unije, ki ureja aromatizirane vinske proizvode, je treba jasno opredeliti proizvode, zajete v tem pravu, merila za proizvodnjo, opis, predstavitev in označevanje teh proizvodov ter zlasti za prodajno poimenovanje. Določiti bi bilo treba tudi posebna pravila o prostovoljnem navajanju izvora, ki bi dopolnjevala pravila iz Uredbe (EU) št. 1169/2011. Z določitvijo takšnih pravil so regulirane vse faze proizvodne verige, potrošniki pa so zaščiteni in ustrezno informirani.

(8)	Pri opredelitvah aromatiziranih vinskih proizvodov bi bilo treba še naprej upoštevati tradicionalne postopke za doseganje kakovosti, vendar bi jih bilo treba posodobiti in izboljšati z vidika tehnološkega razvoja.

(9)

Aromatizirane vinske proizvode bi bilo treba proizvajati v skladu z določenimi pravili in omejitvami, ki zagotavljajo, da so pričakovanja potrošnikov glede kakovosti in proizvodnih metod izpolnjena. Da bi izpolnili mednarodne standarde na tem področju, bi bilo treba določiti proizvodne metode, Komisija pa bi praviloma morala upoštevati standarde, ki jih priporoči in objavi Mednarodna organizacija za trto in vino.

(10)	Za aromatizirane vinske proizvode bi bilo treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in Uredbo (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(11)

Poleg tega bi moral biti etilni alkohol, ki se uporablja pri proizvodnji aromatiziranih vinskih proizvodov, izključno kmetijskega porekla, da izpolni pričakovanja potrošnikov in da je v skladu s tradicionalnimi postopki za doseganje kakovosti. S tem se bo zagotovila tudi možnost prodaje osnovnih kmetijskih proizvodov.

(12)

Glede na pomen in zapletenost področja aromatiziranih vinskih proizvodov je primerno določiti posebna pravila o opisu in predstavitvi aromatiziranih vinskih proizvodov, ki bodo dopolnjevala določbe o označevanju iz Uredbe (EU) št. 1169/2011. Ta posebna pravila bi morala tudi preprečevati zlorabo prodajnih poimenovanj aromatiziranih vinskih proizvodov v primeru proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe.

(13)	Z namenom olajšati potrošnikovo razumevanje bi prodajna poimenovanja, določena v tej uredbi, moralo biti možno dopolniti z običajnim imenom proizvoda v smislu Uredbe (EU) št. 1169/2011.

(14)

Za predelane kmetijske proizvode, namenjene za hrano, kamor sodijo tudi aromatizirani vinski proizvodi, se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 (8). Tako se smejo aromatizirani vinski proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz navedene uredbe in aktov, sprejetih na njeni podlagi, dati na trg kot ekološki aromatizirani vinski proizvodi.

(15)

Ob uporabi politike kakovosti in za zagotovitev visoke ravni kakovosti aromatiziranih vinskih proizvodov z geografsko označbo bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo strožja pravila od tistih, določenih v tej uredbi, v zvezi s proizvodnjo, opisom, predstavitvijo in označevanjem aromatiziranih vinskih proizvodov z geografsko označbo, proizvedenih na njihovem ozemlju, pod pogojem, da so taka pravila združljiva s pravom Unije.

(16)

Glede na to, da se Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10) in določbe o geografskih označbah iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ne uporabljajo za aromatizirane vinske proizvode, bi bilo treba določiti posebna pravila o zaščiti geografskih označb za aromatizirane vinske proizvode. Uporabljati bi bilo treba geografske označbe, na podlagi katerih se aromatizirane vinske proizvode prepozna kot proizvode s poreklom z ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, kadar se določena kakovost, ugled ali druge lastnosti aromatiziranega vinskega proizvoda pripisujejo zlasti geografskemu poreklu; Komisija pa bi takšne geografske označbe morala registrirati.

(17)	V tej uredbi bi moral biti določen postopek za registracijo, skladnost, spremembo in morebiten preklic geografskih označb tretjih držav in Unije.

(18)	Organi držav članic bi morali biti odgovorni za zagotovitev skladnosti s to uredbo, hkrati pa bi bilo treba ustrezno poskrbeti za to, da bi Komisija lahko spremljala in preverjala to skladnost.

(19)

Da bi se dopolnilo ali spremenilo nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 PDEU prenesti pooblastilo, da sprejme akte v zvezi z: vzpostavitvijo proizvodnih postopkov za proizvodnjo aromatiziranih vinskih proizvodov; merili za razmejitev geografskih območij ter pravili, omejitvami in odstopanji, povezanimi s proizvodnjo na takšnih območjih; pogoji, pod katerimi specifikacija proizvoda lahko vključuje dodatne zahteve; določitvijo primerov, v katerih lahko en sam proizvajalec vloži vlogo za zaščito geografske označbe in omejitvami, ki veljajo za vrsto vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za takšno zaščito; uvedbo pogojev, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z vlogo za zaščito geografske označbe, preizkusom s strani Komisije, postopkom ugovora in postopki za spremembo in preklic geografskih označb; uvedbo pogojev, ki veljajo za čezmejne vloge; določitvijo datuma predložitve vloge ali zahtevka, datuma od katerega velja zaščita oziroma datuma, na katerega začne veljati sprememba glede zaščite; uvedbo pogojev v zvezi s spremembami specifikacij proizvoda, vključno s pogoji, pod katerimi se za spremembo šteje, da je manjša, in pogoji v zvezi z vlogami za te spremembe, ter v zvezi z odobritvijo teh sprememb, ki ne pomenijo spremembe enotnega dokumenta; omejitvami v zvezi z zaščitenim imenom; naravo in vrsto informacij, o katerih se uradno obvešča v okviru izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo; metodami uradnega obveščanja, pravili, povezanimi s pravicami dostopa do informacij ali informacijskih sistemov, ki so dani na voljo, ter pogoji in sredstvi objavljanja informacij. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(20)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe v zvezi z analitskimi metodami za določanje sestave aromatiziranih vinskih proizvodov; odločitvami o podelitvi zaščite geografskim označbam in o zavrnitvi vlog za takšno zaščito; odločitvami o preklicu zaščite geografskih označb in obstoječih geografskih označb; odločitvami o odobritvi vlog za spremembe v primeru manjših sprememb specifikacij proizvodov; informacijami, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede opredelitve geografske označbe; sredstvi, s katerimi se odločitve o zaščiti ali zavrnitvi geografskih označb dajo na voljo javnosti; pravili glede predložitve čezmejnih vlog; pregledi in preverjanji, ki jih bodo izvedle države članice; postopkom za preizkus vlog za zaščito ali za odobritev spremembe geografske označbe, vključno z dopustnostjo, in postopkom za zahtevek za ugovor, preklic ali pretvorbo in predložitev informacij v zvezi z obstoječimi zaščitenimi geografskimi označbami, vključno z dopustnostjo; upravnimi in fizičnimi pregledi, ki naj jih izvajajo države članice; pravili o zagotavljanju informacij, potrebnih za izvajanje določb o izmenjavi informacij med državami članicami in Komisijo, ureditvi za upravljanje informacij, o katerih se uradno obvešča, ter vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradno obveščanje, ter ureditvi za posredovanje informacij in dokumentov ali dajanje teh na voljo državam članicam, pristojnim organom v tretjih državah ali javnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(21)

Komisija bi morala z izvedbenimi akti in, glede na njihovo posebno naravo, brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 objaviti enotni dokument v Uradnem listu Evropske unije, odločiti, ali bo vlogo za zaščito geografske označbe zavrnila zaradi nedopustnosti, ter vzpostaviti in voditi register geografskih označb, zaščitenih po tej uredbi, skupaj z vključitvijo obstoječih geografskih označb v ta register ali njihovo odstranitvijo iz njega.

(22)	Prehod s pravil iz Uredbe (EGS) št. 1601/91 na pravila iz te uredbe lahko privede do težav, ki jih ta uredba ne obravnava. V ta namen bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme potrebne prehodne ukrepe.

(23)	Za olajšanje prehoda s pravil iz Uredbe (EGS) št. 1601/91 na pravila iz te uredbe bi bilo treba zagotoviti dovolj časa in ustrezno ureditev. Vsekakor bi bilo trženje obstoječih zalog treba dovoliti po začetku uporabe te uredbe do njihovega izčrpanja.

(24)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve pravil o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov ter pravil o zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov ter zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov.

2.   Za predstavitev in označevanje aromatiziranih vinskih proizvodov se uporablja Uredba (EU) št. 1169/2011, razen če v tej uredbi ni drugače določeno.

3.   Ta uredba se uporablja za vse aromatizirane vinske proizvode, ki se dajo na trg v Uniji, ne glede na to, ali so proizvedeni v državah članicah ali tretjih državah, ter za tiste, ki so v Uniji proizvedeni za izvoz.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„prodajno poimenovanje“ pomeni ime katerega koli aromatiziranega vinskega proizvoda, opredeljenega v tej uredbi;

2.	„opis“ pomeni seznam posebnih lastnosti aromatiziranega vinskega proizvoda;

3.	„geografska označba“ pomeni označbo, po kateri se prepozna, da aromatizirani vinski proizvod izvira iz določene regije, kraja ali države, kadar se temu proizvodu predvsem zaradi geografskega porekla pripisuje določena kakovost, ugled ali druge lastnosti.

POGLAVJE II

OPREDELITEV, OPIS, PREDSTAVITEV IN OZNAČEVANJE AROMATIZIRANIH VINSKIH PROIZVODOV

Člen 3

Opredelitev in razvrstitev aromatiziranih vinskih proizvodov

1.   Aromatizirani vinski proizvodi so proizvodi, ki so pridobljeni iz proizvodov vinskega sektorja, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 1308/2013, in so aromatizirani. Razvrščeni so v naslednje kategorije:

(a)	aromatizirana vina;

(b)	aromatizirane pijače na osnovi vina;

(c)	aromatizirani koktajli iz vinskih proizvodov.

2.   Aromatizirano vino pomeni pijačo:

(a)	pridobljeno iz enega ali več proizvodov vinske trte, opredeljenih v točki 5 dela IV Priloge II ter v točkah 1 in 3 do 9 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen vina „retsina“;

(b)	v kateri proizvodi vinske trte iz točke (a) predstavljajo najmanj 75 % skupnega volumna;

(c)	ki ji je lahko dodan alkohol;

(d)	ki so ji lahko dodana barvila;

(e)	ki ji je lahko dodan grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali oba;

(f)	ki je lahko oslajena;

(g)	ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 14,5 vol. % in manj kot 22 vol. % ter skupni volumenski delež alkohola najmanj 17,5 vol. %.

3.   Aromatizirana pijača na osnovi vina je pijača:

(a)	pridobljena iz enega ali več proizvodov vinske trte, opredeljenih v točkah 1, 2 in 4 do 9 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen vin, proizvedenih z dodajanjem alkohola, in vina „retsina“;

(b)	v kateri proizvodi vinske trte iz točke (a) predstavljajo najmanj 50 % skupnega volumna;

(c)	ki ji ni dodan alkohol, razen če je v Prilogi II določeno drugače;

(d)	ki so ji lahko dodana barvila;

(e)	ki ji je lahko dodan grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali oba;

(f)	ki je lahko oslajena;

(g)	ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 4,5 vol. % in manj kot 14,5 vol. %.

4.   Aromatiziran koktajl iz vinskih proizvodov je pijača:

(a)	pridobljena iz enega ali več proizvodov vinske trte, opredeljenih v točkah 1, 2 in 4 do 11 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen vin, proizvedenih z dodajanjem alkohola, in vina „retsina“;

(b)	v kateri proizvodi vinske trte iz točke (a) predstavljajo najmanj 50 % skupnega volumna;

(c)	ki ji ni dodan alkohol;

(d)	ki so ji lahko dodana barvila;

(e)	ki je lahko oslajena;

(f)	ki ima dejanski volumenski delež alkohola več kot 1,2 vol. % in manj kot 10 vol. %.

Člen 4

Proizvodni postopki in metode analize za aromatizirane vinske proizvode

1.   Aromatizirani vinski proizvodi se proizvajajo v skladu z zahtevami, omejitvami in opisi iz prilog I in II.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 v zvezi z določitvijo dovoljenih proizvodnih postopkov za pridobivanje aromatiziranih vinskih proizvodov, pri čemer se upoštevajo pričakovanja potrošnikov.

Pri ugotavljanju dovoljenih proizvodnih postopkov iz prvega pododstavka Komisija upošteva proizvodne postopke, ki jih priporoča in objavi Mednarodni urad za vinsko trto in vino.

3.   Komisija po potrebi z izvedbenimi akti sprejme metode analize za določanje sestave aromatiziranih vinskih proizvodov. Te metode temeljijo na vseh ustreznih metodah, ki jih priporoča in objavi Mednarodni urad za vinsko trto in vino, razen če bi bile neučinkovite ali neprimerne glede na zastavljeni cilj. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Dokler Komisija ne sprejme takšnih metod, se uporabljajo metode, ki jih dovoli zadevna država članica.

4.   Za proizvode vinske trte, ki se uporabljajo pri proizvodnji aromatiziranih vinskih proizvodov, se uporabljajo enološki postopki in omejitve, določeni v skladu s členi 74, 75(4) in 80 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 5

Prodajna poimenovanja

1.   Prodajna poimenovanja iz Priloge II se uporabljajo za aromatizirane vinske proizvode, ki se dajejo na trg v Uniji, če izpolnjujejo zahteve iz navedene priloge za ustrezna prodajna poimenovanja. Prodajna poimenovanja se lahko dopolnijo z običajnim imenom, kakor je opredeljeno v točki (o) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011.

2.   Če aromatizirani vinski proizvodi izpolnjujejo zahteve za več kot eno prodajno poimenovanje, je dovoljeno le eno izmed teh prodajnih poimenovanj, razen če je v Prilogi II določeno drugače.

3.   Alkoholna pijača, ki ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, se ne sme opisati, predstaviti ali označiti z besedami ali izrazi, kot so „kot“, „tip“, „slog“, „izdelan“, „aroma“, ali drugimi oznakami, podobnimi kateremu od prodajnih poimenovanj.

4.   Prodajna poimenovanja se lahko dopolnijo ali nadomestijo z geografskimi označbami, zaščitenimi po tej uredbi.

5.   Brez poseganja v člen 26, se prodajna poimenovanja ne smejo dopolniti z zaščitenimi označbami porekla ali zaščitenimi geografskimi označbami, ki so dovoljene za vinske proizvode.

Člen 6

Dodatne navedbe pri prodajnih poimenovanjih

1.   Prodajna poimenovanja iz člena 5 se lahko dopolnijo tudi z naslednjimi navedbami o vsebnosti sladkorja v aromatiziranih vinskih proizvodih:

(a)   „ekstra suho“: za proizvode z vsebnostjo sladkorja manj kot 30 gramov na liter in, v kategoriji aromatiziranih vin, z odstopanjem od točke (g) člena 3(2), z minimalnim skupnim volumenskim deležem alkohola 15 vol. %;

(b)   „suho“: za proizvode z vsebnostjo sladkorja manj kot 50 gramov na liter in, v kategoriji aromatiziranih vin, z odstopanjem od točke (g) člena 3(2), z minimalnim skupnim volumenskim deležem alkohola 16 vol. %;

(c)   „polsuho“: za proizvode z vsebnostjo sladkorja med 50 in manj kot 90 grami na liter;

(d)   „polsladko“: za proizvode z vsebnostjo sladkorja med 90 in manj kot 130 grami na liter;

(e)   „sladko“: za proizvode z vsebnostjo sladkorja 130 gramov na liter ali več.

Vsebnost sladkorja iz točk (a) to (e) prvega pododstavka je izražena kot invertni sladkor.

Navedbama „polsladko“ in „sladko“ se lahko doda navedba vsebnosti sladkorja, izražena v gramih invertnega sladkorja na liter.

2.   Kadar se prodajno poimenovanje dopolni z navedbo „peneče“ ali vsebuje to navedbo, količina uporabljenega penečega vina ne sme biti manj kot 95 %.

3.   Prodajna poimenovanja se lahko dopolnijo tudi z navedbo glavne uporabljene arome.

Člen 7

Navedba izvora

Kadar se navede izvor aromatiziranega vinskega proizvoda, ta ustreza kraju, v katerem je aromatizirani vinski proizvod proizveden. Izvor se navede z besedami „proizvedeno v (…)“ oziroma z enakovrednimi izrazi, dopolni pa se z imenom ustrezne države članice ali tretje države.

Člen 8

Raba jezika pri predstavitvi in označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov

1.   Prodajna poimenovanja, ki so v Prilogi II navedena v ležečem tisku, se ne prevajajo niti na etiketi niti v predstavitvi aromatiziranih vinskih proizvodov.

Kadar se dodatne navedbe iz te uredbe izrazijo z besedami, se navedejo v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

2.   Ime geografske označbe, zaščitene po tej uredbi, se na etiketi navede v jeziku ali jezikih, v katerih je registrirano, tudi kadar geografska označba nadomesti prodajno poimenovanje v skladu s členom 5(4).

Če je ime geografske označbe, zaščitene po tej uredbi, zapisano v nelatinični pisavi, se lahko navede tudi v enem ali več uradnih jezikih Unije.

Člen 9

Strožja pravila, ki jih določijo države članice

Države članice pri izvajanju politike kakovosti za aromatizirane vinske proizvode z geografskimi označbami, zaščitenimi po tej uredbi, ki se proizvajajo na njihovem ozemlju, ali pri določanju novih geografskih označb lahko določijo pravila za proizvodnjo in opis, ki so strožja od tistih iz člena 4 ter prilog I in II, kolikor so združljiva s pravom Unije.

POGLAVJE III

GEOGRAFSKE OZNAČBE

Člen 10

Vsebina vlog za zaščito

1.   Vloge za zaščito imen kot geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

(a)	ime, ki naj se zaščiti;

(b)	ime in naslov vlagatelja;

(c)	specifikacijo proizvoda iz odstavka 2, ter

(d)	enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

2.   Proizvod je upravičen do geografske označbe, zaščitene po tej uredbi, če je skladen z ustrezno specifikacijo proizvoda, ki vključuje vsaj:

(a)	ime, ki naj se zaščiti;

(b)	opis proizvoda, zlasti njegovih glavnih analitskih lastnosti, ter navedbo njegovih organoleptičnih lastnosti;

(c)	kadar je primerno, posebne proizvodne postopke in specifikacije ter zadevne omejitve pri izdelavi proizvoda;

(d)	razmejitev zadevnega geografskega območja;

(e)	podrobnosti o povezavi iz točke 3 člena 2;

(f)	veljavne zahteve, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ali če tako določijo države članice, zahteve organizacije, ki upravlja zaščiteno geografsko označbo, ob upoštevanju, da morajo biti take zahteve objektivne in nediskriminatorne ter združljive s pravom Unije;

(g)	navedbo glavne surovine, iz katere se aromatizirani vinski proizvod pridobiva;

(h)	ime in naslov organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda, in njihove posebne naloge.

Člen 11

Vloga za zaščito za geografsko območje v tretji državi

1.   Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz člena 10 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

2.   Vloga za zaščito se pošlje Komisiji neposredno ali po organih zadevne tretje države.

3.   Vloga za zaščito se vloži v enem od uradnih jezikov Unije ali pa ji je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 12

Vlagatelji

1.   Vlogo za zaščito geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina proizvajalcev, v izjemnih primerih pa tudi en sam proizvajalec. Pri vlogi lahko sodelujejo tudi druge zainteresirane strani.

2.   Proizvajalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za aromatizirane vinske proizvode, ki jih proizvajajo.

3.   Pri imenu, ki označuje čezmejno geografsko območje, se lahko vloži skupna vloga za zaščito.

Člen 13

Predhodni nacionalni postopek

1.   Za vloge za zaščito geografske označbe aromatiziranih vinskih proizvodov s poreklom iz Unije velja predhodni nacionalni postopek v skladu z odstavki 2 do 7 tega člena.

2.   Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemlja katere izvira geografska označba.

3.   Država članica pregleda vlogo za zaščito, da preveri, ali izpolnjuje pogoje iz tega poglavja.

Država članica z nacionalnim postopkom zagotovi primerno objavo vloge za zaščito in zagotovi, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom, ki ima prebivališče ali sedež na njenem ozemlju, nasprotuje predlagani zaščiti, tako da v državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

4.   Če država članica meni, da geografska označba ne izpolnjuje ustreznih zahtev ali ni skladna s pravom Unije na splošno, vlogo zavrne.

5.   Če država članica meni, da so ustrezne zahteve izpolnjene:

(a)	objavi enotni dokument in specifikacijo proizvoda vsaj na spletu, ter

(b)

Komisiji posreduje vlogo za zaščito, ki vsebuje naslednje informacije: (i) ime in naslov vlagatelja; (ii) specifikacijo proizvoda iz člena 10(2); (iii) enotni dokument iz točke (d) člena 10(1); (iv) izjavo države članice, da meni, da vloga vlagatelja izpolnjuje zahtevane pogoje, ter (v) napotilo na objavo iz točke (a).

Informacije iz točke (b) prvega pododstavka se posredujejo v enem od uradnih jezikov Unije ali pa se jim priloži overjen prevod v enega od teh jezikov.

6.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s tem členom, do 28. marca 2015.

7.   Kadar država članica nima nacionalne zakonodaje o zaščiti geografskih označb, lahko zgolj prehodno dodeli zaščito imenu na nacionalni ravni v skladu s pogoji iz tega poglavja. Takšna zaščita učinkuje od dneva vložitve vloge pri Komisiji in preneha z dnem sprejetja odločitve o registraciji ali zavrnitvi v skladu s tem poglavjem.

Člen 14

Preizkus s strani Komisije

1.   Komisija objavi datum predložitve vloge za zaščito.

2.   Komisija preizkusi, ali vloge za zaščito iz člena 13(5) izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja.

3.   Če Komisija meni, da so pogoji iz tega poglavja izpolnjeni, z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 34(2), v Uradnem listu Evropske unije objavi enotni dokument iz točke (d) člena 10(1) in sklic na objavo specifikacije proizvoda iz točke (a) člena 13(5).

4.   Če Komisija meni, da pogoji iz tega poglavja niso izpolnjeni, z izvedbenimi akti odloči, da se vloga zavrne. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 15

Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država, kakor tudi vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom, ki ima prebivališče ali sedež v državi članici, ki ni tista, v kateri je bila vložena vloga za zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave iz člena 14(3) ugovarja predlagani zaščiti, tako da pri Komisiji vloži ustrezno utemeljeno izjavo glede pogojev za upravičenost, določenih v tem poglavju.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo prebivališče ali sedež v tretji državi, vložijo izjavo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v roku dveh mesecev, kot je določeno v prvem odstavku.

Člen 16

Odločitev o zaščiti

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo ob koncu postopka ugovora iz člena 15, z izvedbenimi akti dodeli zaščito geografski označbi, ki izpolnjuje pogoje iz tega poglavja in je združljiva s pravom Unije, ali pa vlogo zavrne, če ti pogoji niso izpolnjeni. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 17

Enakozvočnice

1.   Če je vložena vloga za zaščito imena, ki je v celoti ali delno enakozvočno imenu, ki je že registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter vsakršno tveganje zamenjave.

2.   Enakozvočnega imena, ki potrošnika zavede, tako da misli, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav je ime točno, kar zadeva dejansko ozemlje, regijo ali kraj porekla teh proizvodov.

3.   Uporaba registriranega enakozvočnega imena je dovoljena samo, če se že registrirano ime v praksi dovolj razlikuje od pozneje registrirane enakozvočnice, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

Člen 18

Razlogi za zavrnitev zaščite

1.   Imena, ki so postala generična, se ne smejo zaščititi kot geografska označba.

V tem poglavju „ime, ki je postalo generično“ pomeni ime aromatiziranega vinskega proizvoda, ki je postalo obče ime aromatiziranega vinskega proizvoda v Uniji, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil proizvod prvotno proizveden ali dan na trg.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti pa:

(a)	obstoječe stanje v Uniji, zlasti na območjih potrošnje;

(b)	ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo.

2.   Ime se ne zaščiti kot geografska označba, če bi zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke zaščita lahko zavedla potrošnika glede resničnega porekla aromatiziranega vinskega proizvoda.

Člen 19

Razmerje do blagovnih znamk

1.   Kadar je geografska označba zaščitena po tej uredbi, se registracija blagovne znamke, uporabo katere ureja člen 20(2) in se nanaša na aromatizirani vinski proizvod, zavrne, če je bila vloga za registracijo blagovne znamke predložena po dnevu predložitve vloge za zaščito geografske označbe Komisiji in je bila geografska označba nato zaščitena.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, se razglasijo za neveljavne.

2.   Brez poseganja v člen 17(2) se blagovna znamka, uporabo katere ureja člen 20(2) in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije pred dnem predložitve vloge za zaščito geografske označbe Komisiji, lahko še naprej uporablja in obnovi, ne glede na zaščito geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) ali v Uredbi Sveta (ES) št. 207/2009 (14).

V takih primerih se dovoli uporaba geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

Člen 20

Zaščita

1.   Geografske označbe, zaščitene po tej uredbi, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži aromatiziran vinski proizvod, proizveden v skladu z ustreznimi specifikacijami proizvoda.

2.   Geografske označbe, zaščitene po tej uredbi, in aromatizirani vinski proizvodi, za katere se uporabljajo ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

(a)	vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena: (i) za primerljive proizvode, ki niso skladni s specifikacijo proizvoda za to zaščiteno ime, ali (ii) če taka raba izkorišča ugled geografske označbe;

(b)	vsako zlorabo, posnemanjem ali prikazovanjem, tudi če je navedeno resnično poreklo proizvoda ali storitve ali če je zaščiteno ime prevedeno, drugače zapisano ali prečrkovano ali če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo navedbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, kakor tudi pakiranje proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d)	vsemi drugimi praksami, ki potrošnika lahko zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

3.   Geografske označbe, zaščitene po tej uredbi, v Uniji ne morejo postati generične v smislu člena 18(1).

4.   Države članice sprejmejo ustrezne upravne in sodne ukrepe za preprečitev ali prenehanje nezakonite uporabe geografskih označb, zaščitenih po tej uredbi, kot je določeno v odstavku 2.

Člen 21

Register

Komisija z izvedbenimi akti, ki jih sprejme brez uporabe postopka iz člena 34(2), vzpostavi in vodi elektronski register geografskih označb, zaščitenih po tej uredbi, za aromatizirane vinske proizvode, ki je javno dostopen.

Geografske označbe, ki se nanašajo na proizvode iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register iz prvega odstavka kot geografske označbe, zaščitene po tej uredbi.

Člen 22

Imenovanje pristojnega organa

1.   Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, odgovorne za preglede glede obveznosti, določenih v tem poglavju, v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

2.   Države članice zagotovijo, da je vsak gospodarski subjekt, ki ravna v skladu s tem poglavjem, upravičen do vključitve v sistem pregledov.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o pristojnem organu ali organih iz odstavka 1. Komisija objavi njihova imena in naslove ter jih redno posodablja.

Člen 23

Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1.   Glede geografskih označb, zaščitenih po tej uredbi in povezanih z geografskim območjem v Uniji, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in obdelavo aromatiziranega vinskega proizvoda ali po njej zagotavljajo:

(a)	pristojni organ ali organi iz člena 22 ali

(b)	eden ali več nadzornih teles, odgovornih za preverjanje v smislu točke 5 drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijsko telo za proizvode v skladu z zahtevami iz člena 5 navedene uredbe.

Stroške tega preverjanja krijejo gospodarski subjekti, ki jih zajema preverjanje.

2.   Glede geografskih označb, zaščitenih po tej uredbi in povezanih z geografskim območjem v tretji državi, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in obdelavo aromatiziranih vinskih proizvodov ali po njej zagotavljajo:

(a)	eden ali več javnih organov, ki jih imenuje tretja država, ali

(b)	eno ali več certifikacijskih teles.

3.   Telesa iz točke (b) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 ravnajo v skladu s standardom EN ISO/IEC 17065:2012 (Preverjanje skladnosti – zahteve za telesa, ki certificirajo proizvodne postopke in storitve) in so akreditirana v skladu z navedenim standardom.

4.   Kadar organ ali organi iz točke (a) odstavka 1 in točke (a) odstavka 2 preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda, dajo ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imajo na voljo usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje svojih nalog.

Člen 24

Spremembe specifikacije proizvoda

1.   Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 12, lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo, zaščiteno po tej uredbi, zlasti zaradi upoštevanja novih znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz točke (d) člena 10(2). Vloge vsebujejo opis sprememb, za katere se zaproša, in utemeljitev zanje.

2.   Kadar predlagana sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta iz točke (d) člena 10(1), se za spremembo smiselno uporabljajo členi 13 do 16. Če pa so predlagane le manjše spremembe, Komisija z izvedbenimi akti odloči, ali se vlogi ugodi brez uporabe postopka iz člena 14(2) in člena 15, v primeru ugoditve pa Komisija objavi podatke iz člena 14(3). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 25

Preklic

Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe s pravnim interesom z izvedbenimi akti odloči, da se prekliče zaščita geografske označbe, če ni več zagotovljena skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Smiselno se uporabljajo členi 13 do 16.

Člen 26

Obstoječe geografske označbe

1.   Geografske označbe aromatiziranih vinskih proizvodov, navedene v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 1601/91, in vse geografske označbe, ki so bile predložene državi članici in jih je država članica odobrila pred 27. marcem 2014, so samodejno zaščitene kot geografske označbe po tej uredbi. Komisija jih z izvedbenimi akti, ki jih sprejme brez uporabe postopka iz člena 34(2) te uredbe, vključi v register iz člena 21 te uredbe.

2.   Glede obstoječih geografskih označb iz odstavka 1 države članice Komisiji posredujejo:

(a)	tehnično dokumentacijo, kot je določena v členu 10(1);

(b)	nacionalne odločbe o odobritvi.

3.   Obstoječe geografske označbe iz odstavka 1, za katere informacije iz odstavka 2 niso predložene do 28. marca 2017, izgubijo zaščito po tej uredbi. Komisija z izvedbenimi akti, ki jih sprejme brez uporabe postopka iz člena 34(2), sprejme ustrezne formalne ukrepe, s katerimi se ta imena črtajo iz registra iz člena 21.

4.   Člen 25 se ne uporablja za obstoječe geografske označbe iz odstavka 1 tega člena.

Do 28. marca 2018 lahko Komisija z izvedbenimi akti na lastno pobudo odloči, da prekliče zaščito obstoječih geografskih označb iz odstavka 1 tega člena, če niso skladne s točko 3 člena 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 27

Pristojbine

Države članice lahko zaračunajo pristojbino za kritje svojih stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic v skladu s tem poglavjem.

Člen 28

Prenos pooblastila

1.   Da se upoštevajo posebne značilnosti proizvodnje na razmejenih geografskih območjih, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 v zvezi z/s:

(a)	merili za razmejitev geografskih območij ter

(b)	pravili, omejitvami in odstopanji, povezanimi s proizvodnjo na razmejenih geografskih območjih.

2.   Da se zagotovita kakovost in sledljivost proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33, da se določijo pogoji, pod katerimi lahko specifikacije proizvoda vključujejo dodatne zahteve poleg tistih iz točke (f) člena 10(2).

3.   Da se zagotovijo pravice ali upravičeni interesi proizvajalcev ali gospodarskih subjektov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33, da se določi:

(a)	primere, v katerih lahko en sam proizvajalec vloži vlogo za zaščito geografske označbe;

(b)	omejitve v zvezi z vrsto vlagatelja, ki lahko vloži vlogo za zaščito geografske označbe;

(c)	pogoje, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z vlogo za zaščito geografske označbe, preizkusom s strani Komisije, postopkom ugovora in postopki za spremembo in preklic geografskih označb;

(d)	pogoje, ki veljajo za čezmejne vloge;

(e)	datum predložitve vloge ali zahtevka;

(f)	datum, od katerega velja zaščita;

(g)	pogoje, pod katerimi se za spremembo šteje, da je manjša, kakor določeno v členu 24(2);

(h)	datum, na katerega sprememba začne veljati;

(i)	pogoje v zvezi z vlogami za spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo, zaščiteno po tej uredbi, in v zvezi z odobritvijo teh sprememb, kadar take spremembe ne pomenijo spremembe enotnega dokumenta iz točke (d) člena 10(1).

4.   Da se zagotovi ustrezna zaščita, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 v zvezi z omejitvami glede zaščitenega imena.

Člen 29

Izvedbena pooblastila

1.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem poglavjem, o:

(a)	informacijah, ki jih je treba zagotoviti v specifikaciji proizvoda glede povezave iz točke 3 člena 2 med geografskim območjem in končnim proizvodom;

(b)	načinih zagotovitve javne dostopnosti odločitev o zaščiti ali zavrnitvi iz člena 16;

(c)	predložitvi čezmejnih vlog;

(d)	pregledih in preverjanjih, ki jih izvajajo države članice, vključno s testiranjem.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme vse potrebne ukrepe, povezane s tem poglavjem, v zvezi s postopkom za preizkus vlog za zaščito ali za odobritev spremembe geografske označbe, vključno z dopustnostjo, in postopkom za zahtevek za ugovor, preklic ali pretvorbo in predložitev informacij v zvezi z obstoječimi zaščitenimi geografskimi označbami, vključno z dopustnostjo, zlasti glede:

(a)	vzorcev za dokumente in oblike za posredovanje;

(b)

rokov;

(c)	podrobnih podatkov o dejstvih, dokazih in spremnih dokumentih, ki se predložijo v utemeljitev vloge ali zahtevka.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 30

Nedopustna vloga ali zahtevek

Če se šteje, da je vloga ali zahtevek, predložen(-a) v skladu s tem poglavjem, nedopusten(-a), Komisija z izvedbenimi akti, ki jih sprejme brez uporabe postopka iz člena 34(2), odloči, da se vloga oziroma zahtevek zavrže kot nedopusten(-a).

POGLAVJE IV

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Pregledi in preverjanja aromatiziranih vinskih proizvodov

1.   Za preglede aromatiziranih vinskih proizvodov so odgovorne države članice. Te sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe in zlasti določijo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za preglede v zvezi z obveznostmi, ki jih določa ta uredba v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004.

2.   Komisija po potrebi z izvedbenimi akti sprejme pravila glede upravnih in fizičnih pregledov, ki naj jih države članice izvajajo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 32

Izmenjava informacij

1.   Države članice in Komisija se medsebojno uradno obvestijo o vseh informacijah, potrebnih za uporabo te uredbe ter za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v zvezi z aromatiziranimi vinskimi proizvodi. Kadar je potrebno, se lahko navedene informacije posredujejo ali dajo na voljo pristojnim organom tretjih držav in se objavijo.

2.   Da bi zagotovili hitro, učinkovito, natančno in stroškovno učinkovito uradno obveščanje iz odstavka 1, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33, za določitev:

(a)	narave in vrste informacij, o katerih se uradno obvešča;

(b)	metod uradnega obveščanja;

(c)	pravil, povezanih s pravicami dostopa do informacij ali informacijskih sistemov, ki so dani na voljo;

(d)	pogojev in sredstev objavljanja informacij.

3.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme:

(a)	pravila o zagotavljanju informacij, ki so potrebne za uporabo tega člena;

(b)	ureditev za upravljanje informacij, o katerih se uradno obvešča, ter pravila o vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradno obveščanje;

(c)	ureditev za posredovanje informacij in dokumentov ali dajanje teh na voljo državam članicam, pristojnim organom v tretjih državah ali javnosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 33

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 28, 32(2) in 36(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 27. marca 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 28, 32(2) in 36(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(2), 28, 32(2) in 36(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 34

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za aromatizirane vinske proizvode. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Če Odbor v primeru izvedbenih aktov iz prvega pododstavka člena 4(3) in točke (b) člena 29(1) ne predloži mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, uporabi pa se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 35

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 1601/91 se z 28. marcem 2015 razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razlaga kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko razpredelnico iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 36

Prehodni ukrepi

1.   Da se olajša prehod s pravil, določenih v Uredbi (EGS) št. 1601/91, na pravila, določena v tej uredbi, se na Komisijo prenese pooblastilo, da po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 33 v zvezi s sprejetjem ukrepov za spremembo ali odstopanje od te uredbe, ki veljajo do 28. marca 2018.

2.   Aromatizirani vinski proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, vendar so bili v skladu z Uredbo (EGS) št. 1601/91 proizvedeni pred 27. marcem 2014, se lahko dajejo na trg, dokler zaloge niso izčrpane.

3.   Aromatizirani vinski proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 1 do 6 in člena 9 te uredbe, in ki so bili proizvedeni pred 27. marcem 2014, se lahko dajejo na trg, dokler zaloge niso izčrpane, če so skladni z Uredbo (EGS) št. 1601/91 glede vseh vprašanj, ki niso urejena v členih 1 do 6 in v členu 9 te uredbe.

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 28. marca 2015. Vendar se člen 36(1) in (3) uporablja od 27. marca 2014.

---

(1)  UL C 43, 15.2.2012, str. 67.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. februarja 2014.

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 149, 14.6.1991, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 122/94 z dne 25. januarja 1994 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 o opredelitvi, opisu in predstavitvi aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 21, 26.1.1994, str. 7).

(5)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(6)  Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

(7)  Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

(10)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(11)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(12)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13)  Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 299, 8.11.2008, str. 25).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, 24.3.2009, str. 1).

(15)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

---

---

---

---