EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R0733

Uredba Sveta (EU) št. 733/2013 z dne 22. julija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 994/98 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči Besedilo velja za EGP

UL L 204, 31.7.2013, p. 11–14 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
UL L 204, 31.7.2013, p. 3–6 (HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 13/10/2015; razveljavil 32015R1588

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/733/oj

31.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/11


UREDBA SVETA (EU) št. 733/2013

z dne 22. julija 2013

o spremembi Uredbe (ES) št. 994/98 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 109 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 994/98 (1) pooblašča Komisijo, da z uredbami razglasi, da so nekatere opredeljene vrste pomoči združljive z notranjim trgom in izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Državna pomoč je objektiven pojem, določen v členu 107(1) PDEU. Pooblastilo Komisiji iz Uredbe (ES) št. 994/98 se uporablja samo za ukrepe, ki izpolnjujejo vsa merila iz člena 107(1) PDEU in torej pomenijo državno pomoč. Vključitev nekaterih vrst pomoči v Uredbo (ES) št. 994/98 ali uredbo o skupinskih izjemah, ne vpliva na opredelitev ukrepa kot državne pomoči v skladu s členom 107(1) PDEU.

(3)

Uredba (ES) št. 994/98 Komisiji omogoča, da lahko razglasi, da so pomoč za mala in srednja podjetja (MSP), pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za varstvo okolja, pomoč za zaposlovanje in usposabljanje ter pomoč, ki je v skladu s karto za dodeljevanje regionalne pomoči, ki jo Komisija odobri za vsako državo članico, pod določenimi pogoji združljive z notranjim trgom ter da zanje ne velja obveznost priglasitve.

(4)

Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da lahko izvzame pomoč za raziskave in razvoj, ne pa tudi pomoči za inovacije. Inovacije so medtem postale prednostna naloga politike Unije v okviru Unije inovacij, ene od vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Poleg tega so številni ukrepi pomoči za inovacije relativno omejeni, zato ne izkrivljajo konkurence v večji meri.

(5)

Na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine številni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, ne pomenijo državne pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU, na primer zato, ker prejemnik ne izvaja gospodarske dejavnosti ali ker ta ne vpliva na trgovino med državami članicami. Če pa ukrepi na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine pomenijo državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, države članice trenutno morajo o njih obvestiti Komisijo. Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da lahko izvzame pomoč, odobreno MSP, vendar se ta izjema na področju ohranjanja kulturne dediščine uporablja le omejeno, saj so prejemniki pogosto velike družbe. Vendar pa majhni projekti na področju kulture ter ustvarjanja in ohranjanja kulturne dediščine konkurence ponavadi ne izkrivljajo občutno, tudi če jih izvajajo večje družbe, iz nedavnih primerov pa je tudi razvidno, da ima taka pomoč omejen učinek na trgovino.

(6)

V skladu s smernicami se lahko izjeme na področju kulture in ohranjanja kulturne dediščine odobrijo na podlagi izkušenj Komisije, na primer za kinematografska ali avdiovizualna dela, ali glede na okoliščine v posameznih primerih. Komisija bi morala pri pripravi takšnih skupinskih izjem upoštevati, da bi morale zajemati le ukrepe, ki pomenijo državno pomoč, da bi načeloma morale biti osredotočene na ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju ciljev posodobitve področja državnih pomoči EU, in da se uporabljajo le za pomoči, s katerimi ima Komisija že veliko izkušenj. Treba bi bilo tudi upoštevati, da imajo države članice primarno pristojnost na področju kulture, da je kulturna raznolikost deležna posebne zaščite na podlagi člena 167(1) PDEU ter posebno naravo kulturnega področja.

(7)

Države članice morajo Komisijo obvestiti o ukrepih državne pomoči za povračilo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče. Dodeljena pomoč na tem področju je ponavadi omejena, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti. Uredba (ES) št. 994/98 Komisijo pooblašča, da lahko tako pomoč skupinsko izvzame iz obveznosti priglasitve samo, kadar je bila odobrena MSP. Vendar lahko naravne nesreče prizadenejo tudi velike družbe. Po izkušnjah Komisije takšna pomoč konkurence ne izkrivlja občutno, na podlagi pridobljenih izkušenj pa je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti.

(8)

Države članice morajo Komisijo obvestiti o ukrepih državne pomoči za povračilo škode, ki jo v ribištvu povzročijo slabe vremenske razmere. Dodeljena pomoč na tem področju je ponavadi omejena, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti. Uredba (ES) št. 994/98 Komisijo pooblašča, da lahko tako pomoč skupinsko izvzame iz obveznosti priglasitve samo, kadar je bila odobrena MSP. Vendar lahko slabe vremenske razmere prizadenejo tudi velike družbe na področju ribištva. Po izkušnjah Komisije takšna pomoč konkurence ne izkrivlja občutno, na podlagi pridobljenih izkušenj pa je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti.

(9)

V skladu s členom 42 PDEU se pravila o državni pomoči pod določenimi pogoji ne uporabljajo za nekatere ukrepe pomoči za kmetijske proizvode iz Priloge I k PDEU. Člen 42 se ne uporablja za gozdarstvo ali za proizvode, ki niso vključeni v Prilogo I. Zato je na podlagi Uredbe (ES) št. 994/98 pomoč za gozdarstvo in promocijo proizvodov v živilskem sektorju, ki niso vključeni v Prilogo I, trenutno mogoče izvzeti le, če je omejena na MSP. Komisija bi morala imeti možnost, da izvzame nekatere vrste pomoči za gozdarstvo, med drugim pomoči, vključene v programe razvoja podeželja, pa tudi pomoči za promocijo in oglaševanje proizvodov v živilskem sektorju, ki niso vključeni v Prilogo I, kadar je omejevanje konkurence v skladu z njenimi izkušnjami omejeno in je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti.

(10)

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (2) se členi 107, 108 in 109 PDEU uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem v ribiškem sektorju, razen za plačila držav članic v skladu z Uredbo (ES) št. 1198/2006. Dodatna državna pomoč za ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov ponavadi omejeno vpliva na trgovino med državami članicami ter prispeva k ciljem Unije na področju pomorske in ribiške politike, konkurence pa ne izkrivlja občutno. Dodeljena pomoč je ponavadi omejena, mogoče pa je tudi določiti jasne pogoje združljivosti.

(11)

Na področju športa, zlasti amaterskega, številni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, ne pomenijo državne pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU, na primer zato, ker prejemnik ne izvaja gospodarske dejavnosti ali ker ta ne vpliva na trgovino med državami članicami. Če pa ti ukrepi pomenijo državno pomoč v skladu s členom 107(1) PDEU, države članice trenutno morajo o njih obvestiti Komisijo. Ukrepi državne pomoči za šport, zlasti na področju amaterskega športa in majhnih športov, imajo ponavadi omejene učinke na trgovino med državami članicami in ne izkrivljajo občutno konkurence. Dodeljeni zneski so ponavadi omejeni. Na podlagi pridobljenih izkušenj je za pomoč za športe mogoče določiti jasne pogoje združljivosti, da se prepreči večje izkrivljanje konkurence.

(12)

Kar zadeva pomoč za zračni in pomorski promet, pomoč socialnega značaja za prevoz prebivalcev, ki živijo v oddaljenih regijah ali na otokih, vključno z otoškimi državami članicami z eno samo regijo in redko naseljenimi območji, v skladu z izkušnjami Komisije ne izkrivlja konkurence v večji meri, če se dodeli brez diskriminacije prevoznikov. Poleg tega pa je mogoče določiti jasne pogoje združljivosti.

(13)

Komisija je v zadnjih letih pridobila obsežne izkušnje glede pomoči na področju infrastrukture za širokopasovne povezave in pripravila ustrezne smernice (3). Meni, da pomoč za nekatere vrste infrastrukture za širokopasovni dostop ne izkrivlja konkurence v večji meri, zato bi zanjo lahko veljala skupinska izjema, če so izpolnjeni nekateri pogoji združljivosti in se infrastruktura vzpostavi na območju t. i. belih lis, torej tam, kjer ni infrastrukture iste vrste (bodisi širokopasovne bodisi hitro dostopovno omrežje naslednje generacije) in kjer ta v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo razvita, kot je navedeno v merilih iz smernic. To velja za pomoč za osnovni širokopasovni dostop in za pomoč za posamezne manjše ukrepe glede zelo hitrih dostopovnih omrežij naslednje generacije ter za pomoč za gradbena dela v zvezi s širokopasovnim dostopom in pasivno širokopasovno infrastrukturo.

(14)

Številni ukrepi na področju infrastrukture, ki jih sprejmejo države članice, ne pomenijo državne pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) PDEU, na primer zato, ker prejemnik ne izvaja gospodarske dejavnosti, ukrep ne vpliva na trgovino med državami članicami ali je ukrep kompenzacija za storitev splošnega gospodarskega pomena, ki izpolnjuje vsa merila iz sodne prakse v zvezi z zadevo Altmark (4). Če pa financiranje infrastrukture pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo države članice o tem obvestiti Komisijo. Kar zadeva infrastrukturo, so lahko majhni zneski pomoči za infrastrukturne projekte učinkovit način podpiranja ciljev Unije, če ta pomoč zmanjšuje stroške in je morebitno izkrivljanje konkurence omejeno. Komisija bi zato morala imeti možnost, da izvzame državno pomoč za infrastrukturne projekte, ki prispevajo k uresničitvi ciljev te uredbe ter drugih ciljev skupnega interesa, zlasti v okviru strategije Evropa 2020 (5). To bi lahko zajemalo podporo za projekte, ki vključujejo večsektorska omrežja, ali objekte, za katere je potrebno razmeroma malo pomoči. Vendar pa se lahko skupinske izjeme za infrastrukturne projekte odobrijo le, če ima Komisija dovolj izkušenj, da določi jasna in stroga merila združljivosti, ki zagotavljajo, da je možnost morebitnih izkrivljanj omejena in da za velike zneske pomoči še naprej velja obveznost obveščanja iz člena 108(3) PDEU.

(15)

Področje uporabe Uredbe (ES) št. 994/98 bi bilo zato treba razširiti na nove vrste pomoči. Ta vključitev ne vpliva na opredelitev ukrepa kot državne pomoči v okviru vrst in sektorjev, v katerih so države članice že dejavne.

(16)

Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98 za vsako vrsto pomoči, za katero sprejme uredbo o skupinski izjemi, navesti prage, izražene bodisi v intenzivnosti pomoči v zvezi z nizom upravičenih stroškov bodisi v najvišjih zneskih pomoči. Ta pogoj otežuje skupinsko izvzemanje nekaterih vrst ukrepov državne pomoči, ki jih zaradi posebne zasnove ni mogoče natančno izraziti v intenzivnosti ali najvišjih zneskih pomoči, na primer instrumentov finančnega inženiringa ali nekaterih vrst ukrepov za spodbujanje naložb tveganega kapitala. Vzrok za to je zlasti dejstvo, da lahko takšni kompleksni ukrepi vključujejo pomoč na različnih ravneh: neposredni upravičenci, vmesni upravičenci in posredni upravičenci. Ker so ti ukrepi in njihov prispevek vse bolj pomembni za uresničevanje ciljev Unije, je potrebna večja prožnost, da jih bo mogoče izvzeti. V primeru takšnih ukrepov bi zato bilo treba zagotoviti, da se pragovi za dodelitev določene pomoči lahko izrazijo tudi z najvišjo stopnjo državne podpore v okviru zadevnega ukrepa ali v zvezi z njim. Najvišja stopnja državne podpore lahko zajema elemente podpore, ki niso državna pomoč, če ukrep vključuje vsaj nekaj elementov, ki vsebujejo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in niso zanemarljivi.

(17)

Države članice morajo v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98 predložiti povzetke informacij o pomoči, ki so jo dodelile na podlagi uredb o skupinskih izjemah. Objava teh povzetkov je potrebna za zagotovitev preglednosti ukrepov, ki jih sprejmejo države članice. V času sprejetja Uredbe (ES) št. 994/98 je bila objava v Uradnem listu Evropske unije najučinkovitejše sredstvo za zagotavljanje preglednosti. Zaradi razvoja sredstev elektronskega obveščanja pa je zdaj hitreje in učinkoviteje, če se te povzetke objavi na spletišču Komisije, kar povečuje tudi preglednost v korist zainteresiranih strani. Namesto v Uradnem listu bi bilo torej treba te povzetke objavljati na spletišču Komisije.

(18)

Podobno bi bilo treba na spletišču Komisije in ne v Uradnem listu objavljati tudi osnutke uredb in druge dokumente, ki jih mora pregledati Svetovalni odbor za državno pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 994/98, da se zagotovi večja preglednost ter zmanjšajo upravna obremenitev in zamude pri objavi.

(19)

Postopek posvetovanja iz člena 8 Uredbe (ES) št. 994/98 določa, da se je treba pred objavo osnutkov uredb posvetovati s Svetovalnim odborom za državno pomoč. Zaradi večje preglednosti pa bi bilo treba osnutke uredb objaviti na spletu že med prvim posvetovanjem Komisije s Svetovalnim odborom.

(20)

Uredbo (ES) št. 994/98 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 994/98 se spremeni:

1.

Naslov Uredbe se nadomesti z naslednjim:

„Uredba Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči“.

2.

Člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 1(a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

pomoč za:

(i)

mala in srednja podjetja;

(ii)

raziskave, razvoj in inovacije;

(iii)

varstvo okolja;

(iv)

zaposlovanje in usposabljanje;

(v)

kulturo in ohranjanje kulturne dediščine;

(vi)

povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče;

(vii)

povrnitev škode, ki so jo v ribištvu povzročile slabe vremenske razmere;

(viii)

gozdarstvo;

(ix)

promocijo proizvodov v živilskem sektorju, ki niso vključeni v Prilogo I PDEU;

(x)

ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov;

(xi)

šport;

(xii)

prevoz prebivalcev, ki živijo v oddaljenih regijah, če je ta pomoč socialnega značaja in se dodeli brez diskriminacije prevoznikov;

(xiii)

osnovno širokopasovno infrastrukturo, posamezne manjše ukrepe pomoči za dostopovna omrežja naslednje generacije, gradbena dela v zvezi s širokopasovnim dostopom in pasivno širokopasovno infrastrukturo na območjih, kjer take infrastrukture ni in kjer v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo razvita;

(xiv)

infrastrukturo, ki prispeva k uresničitvi ciljev iz (i) do (xiii) in iz točke (b) tega odstavka ter drugih ciljev skupnega interesa, zlasti v okviru strategije Evropa 2020.“;

(b)

odstavek 2(c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

pragi, izraženi v intenzivnosti pomoči v zvezi z nizom upravičenih stroškov ali v najvišjih zneskih pomoči ali – pri določenih vrstah pomoči, za katere bi lahko bilo težko natančno določiti intenzivnost ali znesek pomoči, zlasti pri instrumentih finančnega inženiringa ali naložbah tveganega kapitala oziroma podobnih naložbah – v najvišji stopnji državne podpore v okviru zadevnega ukrepa ali v zvezi z njim, brez poseganja v opredelitev zadevnih ukrepov v skladu s členom 107(1) PDEU;“.

3.

Člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Pri izvajanju sistemov pomoči, ki so bili izvzeti na podlagi uredb iz člena 1(1), ali pri posameznih pomočeh, dodeljenih zunaj sistema, države članice Komisiji posredujejo povzetke informacij o takšnih sistemih pomoči ali posameznih pomočeh, ki niso zajete z izvzetimi sistemi pomoči, za objavo na spletišču Komisije.“

4.

Člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 1(a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

ob objavi vsakega osnutka uredbe v skladu s členom 6;“;

(b)

v odstavku 2 se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Osnutki in dokumenti, ki jih je treba pregledati, se priložijo uradni priglasitvi in se lahko objavijo na spletišču Komisije.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. julija 2013

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON


(1)  UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

(2)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

(3)  Sporočilo Komisije: Smernice EU za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 25, 26.1.2013, str. 1).

(4)  Sodba Sodišča z dne 24. julija 2003 v zadevi C-280/00, Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH ([2003] ECR I-7747).

(5)  Glej Priporočilo Sveta 2010/410/EU z dne 13. julija 2010 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (UL L 191, 23.7.2010, str. 28) ter Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).


Top