EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52012AE1307

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike (COM(2011) 876 final – 2011/0429 (COD))

UL C 229, 31.7.2012, p. 116–118 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

31.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 229/116


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike

(COM(2011) 876 final – 2011/0429 (COD))

2012/C 229/22

Poročevalka: ga. LE NOUAIL MARLIÈRE

Evropski parlament in Svet sta 14. februarja oz. 22. februarja 2012 sklenila, da v skladu s členom 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike

COM(2011) 876 final – 2011/0429 (COD).

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 11. maja 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 481. plenarnem zasedanju 23. in 24. maja 2012 (seja z dne 23. maja) s 135 glasovi za, 15 glasovi proti in 14 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO podpira ta predlog direktive, saj razširja seznam prednostnih snovi in prednostnih nevarnih snovi ter vključuje najpopolnejši predlog iz ocene učinka (1).

1.2   EESO podpira novi mehanizem, ki ga je predlagala Komisija, da se ji zagotovijo usmerjene visokokakovostne informacije o spremljanju glede koncentracije snovi v vodnem okolju, pri čemer so najpomembnejši nova onesnaževala in snovi, za katere razpoložljivi podatki o spremljanju niso dovolj kakovostni za ocene tveganja. Po mnenju EESO bi moral ta novi mehanizem omogočati zbiranje takšnih podatkov za vsa povodja iz EU in ohranjanje stroškov vzdrževanja na razumni ravni.

1.3   Kljub vsemu pa EESO želi, da se v ta projekt vključijo – vsaj poskusno – posebne analize o še premalo raziskanih vprašanjih:

i.

nanodelci, zlasti njihove interakcije s prednostnimi snovmi, saj se v zvezi s tem poraja vse več vprašanj, ki jih je zbrala Evropska agencija za okolje (2);

ii.

učinki kombinacij kemičnih snovi v celinskih vodah, saj imajo lahko te kombinacije pomembne posledice na vodno okolje že v primeru zelo nizkih koncentracij samih kemičnih snovi.

1.4   EESO predlaga, da se za učinkovito izvajanje okvirne direktive o vodah ta predlog direktive dopolni z navedbo primerov najboljše prakse v zvezi z upravljanjem povodij.

1.5   Glede na to, da sta svinec in nikelj obstojni in bioakumulativni snovi, bi ju bilo treba po mnenju EESO vključiti med prednostne nevarne snovi in določiti 20-letni rok za odstranitev vseh njunih izpustov, tudi če je to povezano z zelo visokimi stroški.

1.6   Po mnenju EESO sta podpora in sodelovanje javnosti nujna, da bi zaščitili vodne vire, prepoznali probleme in določili najprimernejše rešitve za njihovo reševanje, hkrati pa ocenili tudi njihov strošek. Brez podpore javnosti zakonodajni ukrepi ne bodo uspešni. Civilna družba ima ključno vlogo pri izvajanju primerne okvirne direktive o vodah in zagotavljanju pomoči oblastem pri iskanju ravnovesja med socialnimi, okoljskimi in ekonomskimi vidiki, ki jih je treba pri tem upoštevati (3).

1.7   EESO vztraja, da moramo doseči dobro ekološko in kemijsko stanje vodnih virov ter zaščititi zdravje ljudi, oskrbo z vodo, naravne ekosisteme in biotsko raznovrstnost (4).

1.8   Po mnenju EESO bi morala nova direktiva poenostaviti in racionalizirati obveznosti držav članic v zvezi z obveznostjo poročanja.

2.   Uvod

2.1   Ta predlog direktive spreminja direktivi 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike (z izjemo morskega okolja) v skladu z zahtevami iz okvirne direktive o vodah:

i.

pregledati seznam prednostnih snovi vsaj vsake štiri leta ter ga po potrebi dopolniti z novimi prednostnimi snovmi ali novimi prednostnimi nevarnimi snovmi;

ii.

določiti nove okoljske standarde kakovosti za površinske vode, podzemne vode, usedline ali žive organizme, odvisno od primera in v skladu z najnovejšimi spoznanji.

2.2   Pri pregledu seznama prednostnih snovi je sodelovala delovna skupina, upoštevala pa so se tudi obsežna posvetovanja s strokovnjaki služb Komisije, držav članic, zainteresiranih strani (sindikatov in nevladnih organizacij) ter Znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja (ZOZOT).

2.3   Na podlagi tega dela in ocene učinka (SEC(2011) 1547 final), ki je bila opravljena v ta namen, je bil razširjen seznam prednostnih snovi, ki v tem predlogu direktive ne zajema več 33, temveč kar 48 snovi, saj upošteva najpopolnejši predlog iz ocene učinka.

2.4   Cilj predlagane direktive je doseči dobro kemijsko stanje celinskih voda v skladu z okoljskimi standardi kakovosti, ki so opredeljeni v prilogi predloga direktive, in sicer:

i.

z zmanjšanjem količine prednostnih snovi;

ii.

z odstranitvijo izpustov prednostnih nevarnih snovi v najpozneje 20 letih po sprejetju posebne direktive.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   EESO je trdno prepričan, da voda ni samo potrošna dobrina, temveč dragocen naravni vir, ki je bistvenega pomena za sedanje in prihodnje generacije. Zato in ker se v EU uporablja veliko snovi, ki povzročajo onesnaženje, je treba določiti in na ravni EU uskladiti okoljske standarde kakovosti za te snovi.

3.2   Obstojne, bioakumulativne in strupene snovi (npr. PBT) so še poseben problem zaradi velike razširjenosti, sposobnosti prenašanja na velike razdalje, skoraj vsesplošne prisotnosti v okolju in obstojnosti. Te snovi so v glavnem označene kot prednostne nevarne snovi. Ker bi lahko njihova prisotnost v vodi zasenčila izboljšanje kakovosti voda, ko gre za druge snovi, lahko države članice njihov vpliv na kemijsko kakovost voda posebej označujejo.

3.3   Izvajanje direktive temelji na načrtih za upravljanje povodij in je navsezadnje odvisno od posamezne države članice. Komisija sicer navaja zgledne primere in splošno izboljšanje, ko gre za nadzor in posredovanje informacij, vendar je jasno, da vse države članice niso na isti ravni (5). Zato bi lahko s tega vidika še izboljšali učinkovitost direktive.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Komisija utemeljuje zakonodajni okvir glede na nevarnost in ne na tveganje, zato so v predlogu direktive navedene snovi z določenimi mejnimi koncentracijami, ne pa tudi možno medsebojno učinkovanje posameznih snovi, ki so prisotne v vodnem okolju tudi v zelo nizkih koncentracijah.

i.

Tveganje medsebojnega učinkovanja se nanaša tako na kombinacijo kemikalij kot nanodelcev.

ii.

To je še premalo znanstveno raziskano, vendar je zaradi močnih sumov glede strupenosti Evropska agencija za okolje o tem nedavno pripravila posebno poročilo (6).

iii.

Čeprav se zdi, da je težko sprejemati zakonodajo za področja, ki so še premalo raziskana, je vendar za prihodnost vodnih ekosistemov nujno, da direktiva EU o prednostnih snoveh na področju vodne politike države članice pripravi na upoštevanje tudi teh vidikov.

4.2   Nikelj in svinec sta na seznamu prednostnih snovi, nista pa med prednostnimi nevarnimi snovmi.

i.

Vendar, ti dve snovi sta obstojni (zlasti nikelj, ki je skoraj povsod) in bioakumulativni, zaradi česar bi ju bilo treba vključiti na ta seznam v skladu z opredelitvijo Komisije za prednostne nevarne snovi.

ii.

Uredba REACH ju uvršča med snovi, ki so posebej zaskrbljujoče, zanje pa je potrebno dovoljenje zaradi možne rakotvornosti, strupenosti za razmnoževanje (CMR 1 in 2) in/ali obstojnosti ter bioakumulativnosti.

iii.

Zaradi usklajenosti z opredelitvijo prednostnih nevarnih snovi in uredbo REACH bi bilo treba nikelj in svinec uvrstiti med prednostne nevarne snovi in določiti 20-letni rok za odstranitev njunih izpustov.

V Bruslju, 23. maja 2012

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Staffan NILSSON


(1)  SEC(2011) 1547 final.

(2)  Evropska agencija za okolje, Tehnično poročilo, št. 8/2011 – Hazardous substances in Europe’s fresh and marine waters, an overview.

(3)  UL C 224, 30.8.2008, str. 67, in UL C 97, 28.4.2007, str. 3.

(4)  UL C 248, 25.8.2011, str. 1.

(5)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Za trajnostno upravljanje voda v Evropski uniji, COM(2007) 128 final; Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, COM(2009) 156 final.

(6)  Evropska agencija za okolje, Tehnično poročilo, št. 8/2011.


Top