02016L0097 — SL — 12.06.2020 — 002.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA (EU) 2016/97 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (Besedilo velja za EGP) (UL L 026 2.2.2016, str. 19)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA (EU) 2018/411 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 14. marca 2018	L 76	28	19.3.2018
►M2	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1935 z dne 13. maja 2019	L 301	3	22.11.2019

---

▼B

DIREKTIVA (EU) 2016/97 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. januarja 2016

o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

1.  Ta direktiva določa pravila za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov v Uniji.

2.  Ta direktiva se uporablja za vsako fizično ali pravno osebo, ki ima ali želi imeti sedež v državi članici, da bi začela opravljati in opravljala distribucijo zavarovalnih in pozavarovalnih produktov.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za posrednike dopolnilnih zavarovanj, ki opravljajo dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

4.  Države članice zagotovijo, da zavarovalnica ali zavarovalni posrednik, ki opravlja dejavnost distribucije prek posrednika dopolnilnih zavarovanj, ki je na podlagi odstavka 3 izvzet iz uporabe te direktive, zagotovi da:

5.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi spremljajo trg, tudi trg dopolnilnih zavarovalnih produktov, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v njihovi državi članici ali iz nje. To spremljanje lahko omogoči in usklajuje EIOPA.

6.  Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov v zvezi z nevarnostjo in obveznostmi na območjih zunaj Unije.

Ta direktiva ne sme vplivati na pravo države članice na področju dejavnosti distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, ki jo izvajajo zavarovalni in pozavarovalni posredniki ali zavarovalnice in pozavarovalnice, ki imajo sedež v tretji državi in poslujejo na njenem ozemlju v skladu z načelom svobode opravljanja storitev, če je zagotovljeno enako obravnavanje vsem osebam, ki opravljajo oziroma so pooblaščene za opravljanje dejavnosti distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov na tem trgu.

Ta direktiva ne ureja dejavnosti distribucije zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov, ki se izvaja v tretjih državah.

Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihovi distributerji zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov pri ustanavljanju ali opravljanju dejavnosti distribucije zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov v tretji državi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  V tej direktivi:

2.  Za namene točk 1 in 2 odstavka 1 se nobena od naslednjih dejavnosti ne šteje za distribucijo zavarovalnih produktov ali distribucijo pozavarovalnih produktov:

POGLAVJE II

ZAHTEVE GLEDE REGISTRACIJE

Člen 3

Registracija

1.  Zavarovalni posredniki, pozavarovalni posredniki in posredniki dopolnilnih zavarovanj se registrirajo pri pristojnem organu v njihovi matični državi članici.

Zavarovalnicam in pozavarovalnicam ter njihovim zaposlenim se ni treba registrirati v skladu s to direktivo.

Brez poseganja v prvi pododstavek se lahko države članice odločijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalni in pozavarovalni posredniki ter drugi organi lahko sodelujejo s pristojnimi organi pri registriranju zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov ter posrednikov dopolnilnih zavarovanj in pri izvajanju zahtev iz člena 10.

Zlasti lahko zavarovalne in pozavarovalne posrednike ter posrednike dopolnilnih zavarovanj registrira zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni ali pozavarovalni posrednik ali združenje zavarovalnic ali pozavarovalnic ali zavarovalnih ali pozavarovalnih posrednikov pod nadzorom pristojnega organa.

Zavarovalni ali pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj lahko deluje pod odgovornostjo zavarovalnice ali pozavarovalnice ali drugega posrednika. V takem primeru lahko države članice določijo, da je zavarovalnica ali pozavarovalnica ali drug posrednik dolžan zagotoviti, da zavarovalni ali pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj izpolnjuje pogoje za registracijo, vključno s pogoji iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 6.

Države članice lahko tudi določijo, da zavarovalnica ali pozavarovalnica ali drug posrednik, ki je odgovoren za zavarovalnega ali pozavarovalnega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj, tega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj registrira.

Državam članicam ni treba od vseh fizičnih oseb, ki delajo pri registriranem zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku ali pri posredniku dopolnilnih zavarovanj in opravljajo dejavnost distribucije zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov, zahtevati, da izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka.

Države članice zagotovijo, da so v registrih navedena imena fizičnih oseb znotraj uprave distributerja zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov, ki so zadolžene za njihovo distribucijo.

Registri poleg tega vsebujejo tudi podatke o državah članicah, v katerih posrednik opravlja posel iz naslova svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev.

2.  Države članice lahko vzpostavijo več kot en register zavarovalnih posrednikov, pozavarovalnih posrednikov in posrednikov dopolnilnih zavarovanj, pod pogojem, da opredelijo merila, po katerih se morajo posredniki registrirati.

Države članice vzpostavijo spletni sistem registracije. Ta sistem mora biti enostavno dostopen in omogočati izpolnitev obrazca za registracijo neposredno na spletu.

3.  V primeru, da je registrov v državi članici več, ta država članica vzpostavi eno samo informacijsko točko, ki omogoča hiter in enostaven dostop do teh registrov, ki so v elektronski obliki in se posodabljajo. Informacijska točka zagotavlja tudi identifikacijske podatke o pristojnih organih matične države članice.

4.  EIOPA vzpostavi, objavi na svojem spletnem mestu in posodablja enoten elektronski register z evidencami o zavarovalnih posrednikih, pozavarovalnih posrednikih in posrednikih dopolnilnih zavarovanj, ki so sporočili namero za čezmejno poslovanje v skladu s poglavjem III. Države članice organu EIOPA zagotovijo relevantne informacije takoj, da mu omogočijo opravljanje navedenega. Register vsebuje povezave do spletnih mest pristojnih organov vseh držav članic, s katerih je do njega mogoče dostopati.

EIOPA ima pravico dostopati do podatkov hranjenih, v registru iz prvega pododstavka. EIOPA in pristojni organi imajo pravico spreminjati take podatke. Posamezniki, katerih osebni podatki so hranjeni v registru in katerih osebni podatki se izmenjujejo, imajo pravico dostopati do takih shranjenih podatkov in pravico, da so primerno obveščeni.

EIOPA vzpostavi spletno mesto s spletnimi povezavami na vse informacijske točke ali, kadar je primerno, register, ki so ga države članice vzpostavile v skladu z odstavkom 3.

Matične države članice zagotovijo, da je pogoj za registracijo zavarovalnih posrednikov, pozavarovalnih posrednikov in posrednikov dopolnilnih zavarovanj izpolnjevanje ustreznih pogojev iz člena 10.

Pristojni organi redno preverjajo veljavnost registracije.

Matične države članice zagotovijo, da se zavarovalni in pozavarovalni posredniki ter posredniki dopolnilnih zavarovanj, ki ne izpolnjujejo več pogojev iz člena 10, izbrišejo iz registra. Kadar je primerno, matična država članica o morebitnem izbrisu obvesti državo članico gostiteljico.

5.  Države članice zagotovijo, da se vloge posrednikov za vpis v register obravnavajo v treh mesecih po oddaji popolne vloge ter da se vlagatelja takoj obvesti o odločitvi.

6.  Države članice zagotovijo, da se kot pogoj za registracijo od zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov ter posrednikov dopolnilnih zavarovanj zahtevajo vse naslednje informacije:

Države članice zagotovijo, da posredniki nemudoma obvestijo pristojne organe o kakršni koli spremembi informacij, predloženih na podlagi tega odstavka.

7.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi zavrnejo registracijo, če zakoni, predpisi ali upravne določbe tretje države, ki urejajo eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima posrednik tesne povezave, ali težave pri izvajanju teh zakonov, predpisov ali upravnih določb preprečujejo učinkovito izvajanje njihovih nadzornih funkcij.

POGLAVJE III

SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV IN SVOBODA USTANAVLJANJA

Člen 4

Izvajanje svobode opravljanja storitev

1.  Zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj, ki namerava prvikrat opravljati posel na ozemlju druge države članice iz naslova svobode opravljanja storitev, pristojnemu organu matične države članice sporoči naslednje informacije:

2.  Pristojni organ matične države članice v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 te informacije sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, ki njihov prejem takoj potrdi. Pristojni organ matične države članice pisno obvesti zavarovalnega posrednika, pozavarovalnega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj, da je pristojni organ države članice gostiteljice prejel informacije ter da lahko posrednik v državi članici gostiteljici začne poslovati. Kadar je primerno, pristojni organ matične države članice posredniku hkrati sporoči, da so informacije glede pravnih določb iz člena 11(1), ki so veljavne v državi članici gostiteljici, na voljo na načine iz člena 11(3) in (4), ter tudi da mora posrednik te določbe upoštevati, da lahko začne poslovati v državi članici gostiteljici.

3.  V primeru spremembe podatkov, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 1, zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj uradno obvesti pristojni organ matične države članice o tej spremembi vsaj en mesec pred njeno uvedbo. Pristojni organ matične države članice o tej spremembi prav tako obvesti pristojni organ države članice gostiteljice, takoj ko je to izvedljivo in najpozneje en mesec po prejemu informacij od pristojnega organa matične države članice.

Člen 5

Kršitev obveznosti pri uveljavljanju svobode opravljanja storitev

1.  Kadar ima pristojni organ države članice gostiteljice razloge, da meni, da zavarovalni ali pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj, ki na podlagi načela svobode opravljanja storitev deluje na njenem ozemlju, krši katero izmed obveznosti iz te direktive, to mnenje posreduje pristojnemu organu matične države članice.

Po oceni informacij, prejetih v skladu s prvim pododstavkom, pristojni organ matične države članice nemudoma, kadar je primerno, sprejme ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti. O morebitnih takih sprejetih ukrepih obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

Kadar kljub ukrepom, ki jih sprejme matična država članica, ali če so ti neustrezni ali pomanjkljivi, zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj s svojim delovanjem še naprej povzroča nedvomno in obsežno škodo interesom potrošnikov države članice ali urejenemu delovanju zavarovalniških in pozavarovalniških trgov, lahko nadzorni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnjih nepravilnosti, vključno s tem, da, kolikor je nujno potrebno, temu posredniku prepreči nadaljnje opravljanje novih poslov na njenem ozemlju.

Poleg tega lahko pristojni organ matične države članice ali države članice gostiteljice o zadevi obvesti EIOPA in ga zaprosi za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

2.  Odstavek 1 ne vpliva na pristojnost države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje ali kaznovanje nepravilnosti, storjenih na njenem ozemlju, v razmerah, ko je takojšnje ukrepanje nujno zaradi zaščite pravic potrošnikov. To pooblastilo vključuje možnost preprečitve zavarovalnim posrednikom, pozavarovalnim posrednikom ali posrednikom dopolnilnih zavarovanj, da bi še naprej opravljali nove posle na njenem ozemlju.

3.  Zadevnega zavarovalnega posrednika, pozavarovalnega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj se o vseh ukrepih, ki jih v skladu s tem členom sprejmejo pristojni organi države članice gostiteljice, obvesti z dobro obrazloženim dokumentom, uradno obvestilo o ukrepih pa se brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnemu organu matične države članice, EIOPA in Komisiji.

Člen 6

Izvajanje svobode ustanavljanja

1.  Države članice zagotovijo, da vsak zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj, ki namerava uveljavljati svobodo ustanavljanja za ustanovitev podružnice ali stalnega predstavništva na ozemlju druge države članice, to sporoči pristojnemu organu svoje matične države članice in mu predloži naslednje informacije:

Vsako stalno predstavništvo posrednika na ozemlju druge države članice, ki je enakovredno podružnici, se obravnava enako kot podružnica, razen če posrednik zakonito ne vzpostavi takega stalnega predstavništva v drugi pravni obliki.

2.  Razen če ima pristojni organ matične države članice razloge za dvom, da je organizacijska struktura ali finančni položaj zavarovalnega posrednika, pozavarovalnega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj ustrezen, ob upoštevanju predvidenih dejavnosti distribucije, v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 te informacije sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, ki njihov prejem takoj potrdi. Pristojni organ matične države članice pisno obvesti zavarovalnega posrednika, pozavarovalnega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj, da je pristojni organ države članice gostiteljice prejel informacije.

Pristojni organ države članice gostiteljice v mesecu dni od prejetja informacij iz prvega pododstavka tega odstavka posreduje pristojnemu organu matične države članice pravne določbe iz člena 11(1), ki so veljavne na njegovem ozemlju, na načine, navedene v členu 11(3) in (4). Pristojni organ matične države članice te informacije posreduje posredniku ter ga obvesti, da lahko začne poslovati v državi članici gostiteljici, pod pogojem, da upošteva te pravne določbe.

Kadar zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj v obdobju, določenem v drugem pododstavku, ne prejme obvestila, lahko ustanovi podružnico in začne poslovati.

3.  Kadar pristojni organ matične države članice zavrne sporočanje informacij iz odstavka 1 pristojnemu organu države članice gostiteljice, zavarovalnemu posredniku, pozavarovalnemu posredniku ali posredniku dopolnilnih zavarovanj navede razloge za zavrnitev v enem mesecu po prejemu vseh informacij iz odstavka 1.

Proti zavrnitvi iz prvega pododstavka ali neukrepanju pristojnega organa matične države članice v zvezi s posredovanjem informacij iz odstavka 1 je dovoljena pritožba pred sodiščem v matični državi članici.

4.  V primeru spremembe podatkov, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 1, zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj uradno obvesti pristojni organ matične države članice o tej spremembi vsaj en mesec pred njeno uvedbo. Pristojni organ matične države članice o tej spremembi prav tako obvesti pristojni organ države članice gostiteljice, takoj ko je to izvedljivo in najpozneje en mesec po prejemu informacij od pristojnega organa matične države članice.

Člen 7

Razdelitev pristojnosti med matično državo članico in državo članico gostiteljico

1.  Če je primarni kraj poslovanja zavarovalnega posrednika, pozavarovalnega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj v državi članici, ki ni matična država članica, se lahko pristojni organ te druge države članice dogovori s pristojnim organom matične države članice, da ukrepa, kot če bi bil pristojni organ matične države članice v zvezi z določbami iz poglavij IV, V, VI in VII. V primeru takšnega sporazuma pristojni organ matične države članice nemudoma obvesti zavarovalnega posrednika, pozavarovalnega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj in EIOPA.

2.  Pristojni organ države članice gostiteljice je odgovoren za zagotavljanje, da so storitve, ki jih enota posrednika opravlja na njenem ozemlju, v skladu z obveznostmi iz poglavij V in VI ter z ukrepi, sprejetimi v skladu s temi poglavji.

Pristojni organ države članice gostiteljice ima pravico, da pregleda ureditve enote posrednika ter zahteva spremembe, ki so nujne, da se pristojnemu organu omogoči izvajanje obveznosti iz poglavij V in VI ter ukrepov, sprejetih na podlagi teh poglavij, v zvezi s storitvami ali dejavnostmi, ki jih enota posrednika opravlja na ozemlju države članice gostiteljice.

Člen 8

Kršitev obveznosti pri uveljavljanju svobode ustanavljanja

1.  Kadar pristojni organ države članice gostiteljice ugotovi, da zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj krši pravne ali regulativne določbe, sprejete v tej državi članici v skladu z določbami iz poglavij V in VI, lahko sprejme ustrezne ukrepe.

2.  Kadar pristojni organ države članice gostiteljice utemeljeno meni, da zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj, ki deluje na njenem ozemlju, krši katero izmed obveznosti iz te direktive, in kadar ta pristojni organ ni odgovoren v skladu s členom 7(2), posreduje te ugotovitve pristojnemu organu matične države članice. Po oceni prejetih informacij pristojni organ matične države članice nemudoma, kadar in če je primerno, sprejme ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti. O morebitnih takih sprejetih ukrepih obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

3.  Kadar kljub ukrepom, ki jih sprejme matična država članica, ali ker so ti neustrezni ali pomanjkljivi, zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj s svojim delovanjem še naprej povzroča nedvomno in obsežno škodo interesom potrošnikov države članice ali urejenemu delovanju zavarovalniških in pozavarovalniških trgov, lahko nadzorni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnjih nepravilnosti, vključno s tem, da, če je nujno potrebno, temu posredniku prepreči nadaljnje opravljanje novih poslov na njegovem ozemlju.

Poleg tega lahko pristojni organ matične države članice ali države članice gostiteljice o zadevi obvesti EIOPA in ga zaprosi za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena s tem členom.

4.  Odstavka 2 in 3 ne vplivata na pristojnost države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne in nediskriminatorne ukrepe za preprečevanje ali kaznovanje nepravilnosti, storjenih na njenem ozemlju, v razmerah, ko je takojšnje ukrepanje nujno zaradi zaščite pravic potrošnikov, in če so enakovredni ukrepi matične države članice neustrezni ali pomanjkljivi. V takih primerih ima država članica gostiteljica možnost zadevnim zavarovalnim posrednikom, pozavarovalnim posrednikom ali posrednikom dopolnilnih zavarovanj preprečiti, da bi opravljali nove posle na njenem ozemlju.

5.  Zadevnega zavarovalnega posrednika, pozavarovalnega posrednika ali posrednika dopolnilnih zavarovanj se o vseh ukrepih, ki jih v skladu s tem členom sprejmejo pristojni organi države članice gostiteljice, obvesti z dobro obrazloženim dokumentom, uradno obvestilo o ukrepih pa se brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnemu organu matične države članice, EIOPA in Komisiji.

Člen 9

Pooblastila glede nacionalnih predpisov, sprejetih v splošnem interesu

1.  Ta direktiva ne vpliva na pristojnost države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne in nediskriminatorne ukrepe za kaznovanje nepravilnosti, storjenih na njenem ozemlju, ki so v nasprotju s pravnimi določbami iz člena 11(1), sprejetimi v splošnem interesu, če je to nujno potrebno. V takih primerih ima država članica gostiteljica možnost zadevnim zavarovalnim posrednikom, pozavarovalnim posrednikom ali posrednikom dopolnilnih zavarovanj preprečiti, da bi opravljali nove posle na njenem ozemlju.

2.  Ta direktiva tudi ne vpliva na pristojnost pristojnega organa države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev distributerju zavarovalnih produktov s sedežem v drugi državi članici, da bi opravljal dejavnosti na njenem ozemlju na podlagi načela svobode opravljanja storitev ali, kadar je primerno, svobode ustanavljanja, kadar je zadevna dejavnost v celoti ali pretežno usmerjena na ozemlje države članice gostiteljice z izključnim namenom, da bi se izognil pravnim določbam, ki bi veljale, če bi ta distributer zavarovalnih produktov prebival ali imel statutarni sedež v tej državi članici gostiteljici, in poleg tega, kadar njegova dejavnost resno ogroža pravilno delovanje zavarovalnih in pozavarovalnih trgov v državi članici gostiteljici ob upoštevanju varstva potrošnikov. V takem primeru pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko obvesti pristojni organ matične države članice, lahko sprejme v zvezi s tem distributerjem zavarovalnih produktov vse ustrezne ukrepe, ki so potrebni za varstvo pravic potrošnikov v državi članici gostiteljici. Zadevni pristojni organi lahko zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010; EIOPA v takih primerih lahko ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena s tem členom, če pride do razhajanja med pristojnimi organi države članice gostiteljice in matične države članice.

POGLAVJE IV

ORGANIZACIJSKE ZAHTEVE

Člen 10

Pogoji za opravljanje poklica in organizacijske zahteve

1.  Matične države članice zagotovijo, da imajo distributerji zavarovalnih in pozavarovalnih produktov ter zaposleni v zavarovalnicah in pozavarovalnicah, ki opravljajo dejavnosti distribucije zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov, ustrezno znanje in sposobnost za ustrezno opravljanje svojih nalog in izpolnjevanje svojih obveznosti.

2.  Matične države članice zagotovijo, da zavarovalni in pozavarovalni posredniki, zaposleni v zavarovalnicah in pozavarovalnicah ter zaposleni pri zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikih, izpolnjujejo zahteve glede stalnega poklicnega usposabljanja in razvoja, da ohranijo primerno raven storitev, ki ustreza njihovi vlogi in zadevnemu trgu.

Države članice v ta namen vzpostavijo in objavijo mehanizme za učinkovito nadziranje ter ocenjevanje znanja in sposobnosti zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, zaposlenih v zavarovalnicah in pozavarovalnicah ter zaposlenih pri zavarovalnih posrednikih, ki temeljita na vsaj 15 urah poklicnega usposabljanja ali izpolnjevanja zahtev glede poklicnega razvoja letno, pri tem pa upoštevajo naravo prodajanih produktov, vrsto distributerja, njegovo vlogo in dejavnosti, ki jih opravlja pri distributerju zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov.

Matične države članice lahko zahtevajo, da se uspešno opravljeno usposabljanje ali izpolnitev zahtev glede razvoja dokaže s pridobitvijo spričevala.

Države članice prilagodijo potrebne pogoje glede znanja in sposobnosti v skladu s posebno dejavnostjo distributerjev zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov in glede produktov, ki se distribuirajo, zlasti v primeru posrednikov dopolnilnih zavarovanj. Države članice lahko zahtevajo, da v primerih iz tretjega pododstavka člena 3(1) in za zaposlene pri zavarovalnicah ali pozavarovalnicah, ki opravljajo dejavnost distribucije zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov, zavarovalnica ali pozavarovalnica ali posrednik preveri, ali sta znanje in sposobnost posrednikov v skladu z obveznostmi, določenimi v odstavku 1, in po potrebi tem posrednikom omogočijo usposabljanje ali poklicni razvoj, ki ustreza zahtevam glede produktov, ki jih prodajajo posredniki.

Državam članicam ni treba od vseh fizičnih oseb, ki delajo v zavarovalnici ali pozavarovalnici ali pri zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku in opravljajo dejavnost distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, zahtevati, da izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka; vendar države članice zagotovijo, da zadevne osebe znotraj upravljavske strukture teh podjetij, odgovorne za distribucijo zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, in vse druge osebe, neposredno vključene v distribucijo teh produktov, izkazujejo znanje in sposobnost, ki sta potrebna za opravljanje njihovih nalog.

Zavarovalni in pozavarovalni posredniki dokazujejo skladnost z ustreznimi zahtevami glede strokovnega znanja in usposobljenosti, kot je določeno v Prilogi I.

3.  Fizične osebe, ki delajo v zavarovalnici ali pozavarovalnici ali pri zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku in opravljajo dejavnost distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, so ugledne osebe. Najmanjši pogoj za to je, da imajo čisto kazensko evidenco ali drug enakovreden nacionalni dokument, kar zadeva huda kazniva dejanja, povezana s kaznivimi dejanji zoper lastnino ali drugimi kaznivimi dejanji, povezanimi s finančnimi dejavnostmi, in da v preteklosti niso bili v stečaju, razen če so bili oproščeni v skladu z nacionalnim pravom.

Države članice lahko v skladu s tretjim pododstavkom člena 3(1) distributerjem zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov dovolijo, da preverijo dobro ime svojih zaposlenih in po potrebi zavarovalnih ali pozavarovalnih posrednikov.

Državam članicam ni treba od vseh fizičnih oseb, ki delajo v zavarovalnici ali pozavarovalnici ali pri zavarovalnem ali pozavarovalnem posredniku, zahtevati, da izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka, pod pogojem, da te fizične osebe niso neposredno vključene v distribucijo zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov. Države članice zagotovijo, da osebe v upravljavski strukturi, ki so odgovorne za distribucijo zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov, in osebje, ki je vanjo neposredno vključeno, izpolnjujejo to zahtevo.

Glede posrednikov dopolnilnih zavarovanj države članice zagotovijo, da osebe, odgovorne za distribucijo teh zavarovanj, izpolnjujejo zahtevo iz prvega pododstavka.

▼M2

4.  Zavarovalni in pozavarovalni posredniki imajo poklicno odškodninsko zavarovanje za celotno ozemlje Unije ali drugo primerljivo jamstvo za odgovornost, ki izhaja iz poklicne malomarnosti, in sicer v višini najmanj 1 300 380 EUR za vsak zahtevek in skupno 1 924 560 EUR letno za vse zahtevke, razen če je to zavarovanje ali primerljivo jamstvo že zagotovila zavarovalnica, pozavarovalnica ali drugo podjetje, v čigar imenu zavarovalni ali pozavarovalni posrednik deluje, ali za katerega je zavarovalni ali pozavarovalni posrednik pooblaščen, oziroma je to podjetje prevzelo polno odgovornost za njegovo delovanje.

▼B

5.  Države članice zahtevajo, da imajo posredniki dopolnilnih zavarovanj poklicno odškodninsko zavarovanje ali druga primerljiva jamstva, katerih raven določijo države članice ob upoštevanju narave prodajanih produktov in izvajanih dejavnosti.

6.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito strank pred nezmožnostjo zavarovalnih ali pozavarovalnih posrednikov ter posrednikov dopolnilnih zavarovanj, da premijo prenesejo na zavarovalnico ali da odškodninski znesek prenesejo na zavarovanca oziroma mu vrnejo premijo.

Ti ukrepi se lahko izvedejo v eni ali več spodaj naštetih oblikah:

▼M2

▼B

7.  EIOPA redno pregleduje zneske iz odstavkov 4 in 6 in pri tem upošteva spremembe evropskega indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Eurostat. Prvi pregled se opravi do 31. decembra 2017, naslednje preglede pa se nato opravi vsakih pet let.

EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, na podlagi katerih se osnovni znesek v eurih iz odstavkov 4 in 6 prilagodi za odstotek spremembe indeksa iz prvega pododstavka tega odstavka v obdobju med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2017 ali med datumom zadnjega pregleda in datumom novega pregleda ter zaokroži navzgor na najbližji večkratnik 10 EUR.

EIOPA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2018, naslednje osnutke regulativnih tehničnih standardov pa nato vsakih pet let.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

8.  Za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz odstavkov 1, 2 in 3 zavarovalnice in pozavarovalnice sprejmejo, izvajajo in redno pregledujejo svoje notranje politike in ustrezne notranje postopke.

Zavarovalnice in pozavarovalnice vzpostavijo funkcijo, s katero zagotovijo pravilno izvajanje potrjenih politik in postopkov.

Zavarovalnice in pozavarovalnice vzpostavijo, vzdržujejo in posodabljajo evidenco vse zadevne dokumentacije v zvezi z izvajanjem odstavkov 1, 2 in 3. Zavarovalnice in pozavarovalnice pristojnemu organu matične države članice na zahtevo zagotovijo dostopnost imena osebe, ki je odgovorna za to funkcijo.

Člen 11

Objava predpisov o splošnih koristih

1.  Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi ustrezno objavijo zadevne nacionalne pravne določbe, ki ščitijo splošne koristi, vključno z informacijami o tem, ali in kako so države članice sklenile, da bodo uporabile strožje določbe iz člena 29(3), ki veljajo za opravljanje distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov na njihovem ozemlju.

2.  Država članica, ki poleg določb iz te direktive predlaga uporabo dodatnih določb, ki urejajo distribucijo zavarovalnih produktov, ter jih uporablja, zagotovi, da je upravna obremenitev, ki izhaja iz navedenih določb, sorazmerna ob upoštevanju varstva potrošnikov. Države članice še naprej spremljajo te določbe, da zagotovijo, da ostanejo skladne s tem odstavkom.

3.  EIOPA na svojem spletnem mestu objavi spletne povezave do spletnih mest pristojnih organov, kjer so objavljene informacije o predpisih o splošnih koristih. Takšne informacije redno posodabljajo nacionalni pristojni organi, EIOPA pa te informacije redno objavlja na svojem spletnem mestu, pri čemer so vsi nacionalni predpisi o splošnih koristih razporejeni v različna pravna področja.

4.  Države članice vzpostavijo eno kontaktno točko, ki je odgovorna za zagotavljanje informacij o predpisih o splošnih koristih v njihovih zadevnih državah. Takšna kontaktna točka je lahko ustrezen pristojni organ.

5.  EIOPA preuči poročilo in obvesti Komisijo o predpisih o splošnih koristih, ki so jih objavile države članice v skladu s tem členom v okviru ustreznega delovanja te direktive in notranjega trga pred 23. februarjem 2019.

Člen 12

Pristojni organi

1.  Države članice določijo pristojne organe, ki so pooblaščeni za zagotovitev izvajanja te direktive. O tem obvestijo Komisijo in navedejo morebitno razdelitev teh nalog.

2.  Organi iz odstavka 1 tega člena so bodisi javni organi ali organi, ki jih kot take priznava nacionalno pravo ali javni organi, ki so v ta namen izrecno pooblaščeni v nacionalnem pravu. To niso zavarovalnice ali pozavarovalnice ali združenja, katerih člani neposredno ali posredno vključujejo zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalne ali pozavarovalne posrednike, brez poseganja v možnost sodelovanja med pristojnimi organi in drugimi organi, kadar člen 3(1) to izrecno določa.

3.  Pristojni organi imajo vsa potrebna pooblastila za opravljanje nalog na podlagi te direktive. Kadar je na ozemlju države članice več pristojnih organov, ta država članica zagotovi, da ti organi tesno sodelujejo, da lahko učinkovito opravljajo vsak svoje naloge.

Člen 13

Sodelovanje in izmenjava informacij med pristojnimi organi držav članic

1.  Pristojni organi različnih držav članic med seboj sodelujejo in izmenjujejo ustrezne informacije o distributerjih zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, da bi zagotovili ustrezno uporabo te direktive.

2.  Zlasti v postopku registracije, pa tudi sproti, pristojni organi izmenjujejo relevantne informacije v zvezi z ugledom, strokovnim znanjem in usposobljenostjo distributerjev zavarovalnih in pozavarovalnih produktov.

3.  Pristojni organi si izmenjujejo tudi informacije o distributerjih zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, če jim je bila izrečena sankcija ali drug ukrep iz poglavja VII in če take informacije povzročijo izbris iz registra katerega od takih distributerjev.

4.  Osebe, od katerih se zahteva prejemanje ali dajanje informacij v zvezi s to direktivo, veže poklicna molčečnost, tako kot je opredeljeno v členu 64 Direktive 2009/138/ES.

Člen 14

Pritožbe

Države članice zagotovijo vzpostavitev postopkov, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem, zlasti združenjem potrošnikov, omogočajo vložitev pritožb proti distributerjem zavarovalnih in pozavarovalnih produktov. V vseh primerih je treba pritožnikom odgovoriti.

Člen 15

Izvensodno reševanje sporov

1.  Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih, učinkovitih, nepristranskih in neodvisnih izvensodnih pritožbenih in odškodninskih postopkov za razrešitev sporov med uporabniki in distributerji zavarovalnih produktov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive, v skladu z ustreznimi zakonodajnimi akti Unije in nacionalnim pravom, po potrebi z že obstoječimi organi. Države članice zagotovijo, da taki postopki veljajo za distributerje zavarovalnih produktov, zoper katere se ti postopki začnejo, in da so ustrezni organi zanje pristojni.

2.  Države članice zagotovijo, da organi iz odstavka 1 sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te direktive.

Člen 16

Omejitev uporabe posrednikov

Države članice zagotovijo, da kadar uporabljajo storitve zavarovalnih posrednikov, pozavarovalnih posrednikov ali posrednikov dopolnilnih zavarovanj, zavarovalnice in pozavarovalnice ter posredniki uporabljajo samo tiste storitve distribucije zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, ki jih nudijo registrirani zavarovalni in pozavarovalni posredniki ali posredniki dopolnilnih zavarovanj, vključno s tistimi iz člena 1(3).

POGLAVJE V

ZAHTEVE V ZVEZI Z INFORMACIJAMI IN PRAVILA POSLOVANJA

Člen 17

Splošno načelo

1.  Države članice zagotovijo, da pri distribuciji zavarovalnih produktov distributerji zavarovalnih produktov vedno delujejo odkrito, pošteno in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank.

2.  Brez poseganja v Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) države članice zagotovijo, da so vse informacije v zvezi s predmetom te direktive, vključno s trženjskimi sporočili, ki jih distributer zavarovalnih produktov naslovi na stranke ali morebitne stranke, poštene, jasne in nezavajajoče. Trženjska sporočila so vedno jasno prepoznavna kot taka.

3.  Države članice zagotovijo, da distributerji zavarovalnih produktov niso plačani ali da ti svojih zaposlenih ne plačujejo ali ocenjujejo njegove uspešnosti na način, ki je v nasprotju z njihovo dolžnostjo, da delujejo v skladu z najboljšimi interesi svojih strank. Distributerji zavarovalnih produktov zlasti ne sklepajo dogovorov glede plačila, prodajnih ciljev ali drugih dogovorov, ki bi njih same ali njihove zaposlene spodbujali, da bi stranki priporočili določen zavarovalni produkt, če bi distributer zavarovalnih produktov lahko ponudil drug zavarovalni produkt, ki bi bolje zadovoljil potrebe stranke.

Člen 18

Splošne informacije, ki jih posredujejo zavarovalni posredniki ali zavarovalnice

Države članice zagotovijo, da:

Člen 19

Nasprotja interesov in preglednost

1.  Države članice zagotovijo, da pravočasno pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalni posrednik stranki zagotovi najmanj vse spodaj naštete informacije:

2.  Kadar honorar plača neposredno stranka, distributer zavarovalnega produkta obvesti stranko o višini honorarja ali, kadar to ni možno, o metodi za izračun honorarja.

3.  Če stranka katero koli plačilo, razen tekočih premij in načrtovanih plačil, opravi na podlagi zavarovalne pogodbe po njeni sklenitvi, zavarovalni posrednik v skladu s tem členom razkrije podatke za vsako tovrstno plačilo.

4.  Države članice zagotovijo, da pravočasno pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalnica stranko obvesti o naravi plačila, ki ga prejmejo njeni zaposleni v zvezi z zavarovalno pogodbo.

5.  Če stranka katero koli plačilo, razen tekočih premij in načrtovanih plačil, opravi na podlagi zavarovalne pogodbe po njeni sklenitvi, zavarovalnica v skladu s tem členom razkrije podatke za vsako tovrstno plačilo.

Člen 20

Svetovanje in standardi za prodajo, kadar svetovanje ni zagotovljeno

1.  Pred sklenitvijo kakršne koli zavarovalne pogodbe distributer zavarovalnih produktov na podlagi informacij, ki jih je prejel od stranke, opredeli zahteve in potrebe stranke ter stranki na podlagi objektivnih informacij o zavarovalnem produktu na razumljiv način omogoči informirano odločitev.

Vsaka predlagana pogodba je v skladu zavarovalnimi zahtevami in potrebami stranke.

Kadar se pred distribucijo zavarovalnega produkta nudi svetovanje, da distributer zavarovalnih produktov stranki tudi osebno priporočilo, ki pojasnjuje, zakaj je nek produkt najustreznejši glede na zahteve in potrebe stranke.

2.  Podrobnosti iz odstavka 1 se oblikujejo glede na kompleksnost predlaganega zavarovalnega produkta in vrsto stranke.

3.  Kadar zavarovalni posrednik stranko obvesti, da opravlja svetovanje na podlagi poštene in osebne analize, to svetovanje utemelji z analizo dovolj velikega števila zavarovalnih pogodb, ki so na trgu na voljo, da lahko na podlagi tega da priporočilo v skladu s strokovnimi merili glede tega, katera zavarovalna pogodba bi bila primerna za zadovoljitev potreb stranke.

4.  Brez poseganja v člena 183 in 184 Direktive 2009/138/ES pred sklenitvijo pogodbe zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, ne glede na to, ali je zagotovila svetovanje ali ne, in ne glede na to, ali je zavarovalni produkt del paketa iz člena 24 te direktive, distributer zavarovanja stranki zagotovi zadevne informacije o zavarovalnem produktu v razumljivi obliki, da stranki omogoči sprejetje informirane odločitve, pri čemer upošteva kompleksnost zavarovalnega produkta in vrsto stranke.

5.  V zvezi z distribucijo produktov neživljenjskih zavarovanj, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2009/138/ES, se informacije iz odstavka 4 tega člena zagotovijo v obliki standardiziranega dokumenta z informacijami o zavarovalnem produktu na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov.

6.  Dokument z informacijami o zavarovalnem produktu iz odstavka 5 sestavi proizvajalec produktov neživljenjskih zavarovanj.

7.  Dokument z informacijami o zavarovalnem produktu:

Države članice lahko določijo, da se dokument z informacijami o zavarovalnem produktu zagotovi skupaj z informacijami, zahtevanimi v skladu z drugimi ustreznimi zakonodajnimi akti Unije ali nacionalnim pravom, pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve iz prvega pododstavka.

8.  Dokument z informacijami o zavarovalnem produktu vsebuje naslednje informacije:

9.  EIOPA, po posvetovanju z nacionalnimi organi in po testiranju potrošnikov, pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov glede standardizirane oblike predstavitve dokumenta z informacijami o zavarovalnem produktu, ki določa podrobnosti o predložitvi informacij iz odstavka 8.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 23. februarja 2017.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 21

Informacije, ki jih posredujejo posredniki dopolnilnih zavarovanj

Države članice zagotovijo, da posredniki dopolnilnih zavarovanj delujejo v skladu s točkami (i), (iii), in (iv) člena 18(a) in točko (d) člena 19(1).

Člen 22

Klavzula o izjemah glede informacij in fleksibilnosti

1.  Informacij iz členov 18, 19 in 20 ni treba zagotoviti, če distributer zavarovalnih produktov opravlja distribucijo v zvezi z zavarovanjem velikih nevarnosti.

Države članice lahko določijo, da informacij iz členov 29 in 30 te direktive ni treba zagotoviti za profesionalno stranko, kot je opredeljena v točki 10 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.

2.  Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo strožje določbe glede zagotavljanja informacij iz tega poglavja, če so takšne določbe skladne s pravom Unije. Države članice obvestijo EIOPA in Komisijo o takšnih nacionalnih določbah.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihovi pristojni organi ustrezno objavijo zadevne informacije o tem, ali in kako so države članice odločile, da bodo uporabile strožje določbe iz tega odstavka.

Zlasti lahko države članice določijo, da je svetovanje iz tretjega pododstavka člena 20(1) obvezno za prodajo katerega koli zavarovalnega produkta ali za določene vrste zavarovalnih produktov. V tem primeru distributerji zavarovalnih produktov, vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, pri sklepanju zavarovalnih pogodb s strankami, ki imajo običajno bivališče ali so ustanovljene v navedeni državi članici, ravnajo v skladu s takimi strožjimi nacionalnimi določbami.

3.  Države članice lahko prepovejo sprejemanje ali prejetje honorarja, provizij ali denarnih in nedenarnih koristi, ki jih distributerjem zavarovalnih produktov plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki v zvezi s distribucijo zavarovalnih produktov ukrepa za račun tretje osebe.

4.  Za vzpostavitev visoke stopnje preglednosti z vsemi ustreznimi sredstvi EIOPA zagotovi, da se informacije, ki jih prejme v zvezi z nacionalnimi določbami, posredujejo tudi strankam in distributerjem zavarovalnih in pozavarovalnih produktov.

5.  Države članice zagotovijo, da se, kadar je distributer zavarovalnih produktov odgovoren za zagotavljanje obveznih shem poklicnih pokojninskih zavarovanj in zaposleni postane član takega zavarovanja, ne da bi sprejel individualno odločitev, da se pridruži, informacije iz tega poglavja zagotovijo zaposlenemu takoj po njegovi včlanitvi v zadevno zavarovanje.

Člen 23

Pogoji obveščanja

1.  Vse informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členi 18, 19, 20 in 29, se stranki sporočijo:

2.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 tega člena se lahko informacije iz členov 18, 19, 20 in 29 stranki zagotovijo na enem od naslednjih medijev:

3.  Vendar, kadar se informacije iz členov 18, 19, 20 in 29 zagotovijo z uporabo trajnega medija, ki ni papir, ali prek spletnega mesta, se na zahtevo stranke kopija na papirju stranki zagotovi brezplačno.

4.  Informacije iz členov 18, 19, 20 in 29 se lahko zagotovijo z uporabo trajnega medija, ki ni papir, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

5.  Informacije iz členov 18, 19, 20 in 29 se lahko zagotovijo prek spletnega mesta, če se naslovijo osebno na stranko ali če so izpolnjeni naslednji pogoji:

6.  Za namene odstavkov 4 in 5 se zagotavljanje informacij na trajnem mediju, ki ni papir, ali prek spletnega mesta šteje za primerno pri poslih, sklenjenih med distributerjem in stranko, če obstaja dokaz, da ima stranka reden dostop do interneta. Za tak dokaz se šteje elektronski poštni naslov stranke za namene tega posla.

7.  V primeru telefonske prodaje se informacije, ki jih distributer zavarovalnih produktov posreduje stranki pred sklenitvijo pogodbe, vključno z dokumentom z informacijami o zavarovalnem produktu, zagotovijo v skladu s pravili Unije, ki veljajo za trženje finančnih potrošniških storitev na daljavo. Poleg tega, tudi če je stranka v skladu z odstavkom 4 izbrala, da bo predhodne informacije pridobila na trajnem mediju, ki ni papir, distributer zavarovalnih produktov v skladu z odstavkom 1 ali odstavkom 2 stranki zagotovi informacije takoj po sklenitvi zavarovalne pogodbe.

Člen 24

Navzkrižna prodaja

1.  Kadar se zavarovalni produkt ponudi skupaj z dopolnilno ali drugo storitvijo, ki ni zavarovanje, kot del paketa ali istega sporazuma, distributer zavarovalnih produktov stranko seznani z možnostjo nakupa posameznih delov ločeno ter v tem primeru zagotovi ustrezni opis sporazuma ali paketa, pa tudi ločeno evidenco stroškov in plačil vsake komponente.

2.  V primeru okoliščin iz odstavka 1 in kadar obstaja verjetnost, da bodo tveganja, ki izhajajo iz takega dogovora ali paketa, ponujenega stranki, drugačna od tveganj, povezanih z ločenimi komponentami, distributer zavarovalnih produktov zagotovi ustrezen opis različnih komponent dogovora ali paketa ter sprememb tveganj, ki nastanejo zaradi medsebojnega vplivanja.

3.  Kadar je zavarovalni produkt pomožni produkt v razmerju do blaga ali storitev, ki niso zavarovalni, kot del paketa ali istega sporazuma, distributer zavarovalnih produktov ponudi kupcu možnost nakupa blaga ali storitve ločeno. Ta odstavek se ne uporablja, kadar je zavarovalni produkt pomožni produkt v razmerju do investicijske storitve ali dejavnosti, kot je opredeljena v točki 2 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, kreditne pogodbe, kot je opredeljena v točki 3 člena 4 Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), ali plačilnega računa, kot je opredeljen v točki 3 člena 2 Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ).

4.  EIOPA lahko pripravi smernice za oceno in nadzor navzkrižne prodaje, v katerih navede okoliščine, v katerih navzkrižna prodaja ni v skladu z obveznostmi, ki so določene v členu 17.

5.  Ta člen ne preprečuje distribucije zavarovalnih produktov, ki zagotavljajo kritje za različne vrste tveganj (paketne zavarovalne police).

6.  V primerih iz odstavkov 1 in 3 države članice zagotovijo, da distributer zavarovalnih produktov določi zahteve in potrebe stranke glede na zavarovalne produkte, ki so del celotnega paketa ali istega sporazuma.

7.  Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo dodatne strožje določbe ali ukrepajo v posameznih primerih, da bi preprečile prodajo zavarovanj skupaj s pomožno storitvijo ali produktom, ki ni zavarovanje, kot del paketa ali istega sporazuma, če lahko dokažejo, da je takšna praksa v škodo potrošnikom.

Člen 25

Nadzor produktov ter zahteve glede upravljanja

1.  Zavarovalnice, pa tudi posredniki, ki pripravljajo finančne instrumente za prodajo strankam, imajo vzpostavljene, vodijo in pregledujejo postopke za odobritev vsakega zavarovalnega produkta ali pomembnih prilagoditev obstoječih zavarovalnih produktov pred njihovim trženjem ali distribucijo strankam.

Postopek odobritve produkta mora biti sorazmeren in primeren glede na naravo zavarovalnega produkta.

Postopek odobritve produkta opredeljuje ugotovljeni ciljni trg za vsak produkt in zagotovi, da so ocenjena vsa pomembna tveganja za tak trg ter da je predvidena strategija porazdelitev v skladu z ugotovljenim ciljnim trgom in da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev, da se zavarovalni produkt proda na opredeljenem ciljnem trgu.

Zavarovalnica razume in redno pregleduje zavarovalne produkte, ki jih ponuja ali trži, pri čemer upošteva vse dogodke, ki bi lahko bistveno vplivali na morebitno tveganje za opredeljen ciljni trg, da oceni vsaj, ali je produkt še skladen s potrebami opredeljenega ciljnega trga in ali je načrtovana distribucijska strategija še ustrezna.

Zavarovalnice, pa tudi posredniki, ki pripravljajo zavarovalne produkte, dajo distributerjem na voljo vse ustrezne informacije o zavarovalnih produktih in postopku za odobritev produkta, pa tudi o opredeljenem ciljnem trgu zavarovalnega produkta.

Kadar distributer zavarovanih produktov ponuja ali priporoča zavarovalne produkte, ki jih ne pripravlja, uredi vse potrebno za pridobitev informacij iz petega pododstavka in razumevanje lastnosti ter opredeljenega ciljnega trga vsakega takega zavarovalnega produkta.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38, da se nadalje opredelijo načela, določena v tem členu, pri čemer se sorazmerno upošteva način, kako se dejavnosti opravljajo, narava zavarovalnih produktov, ki se prodajajo, in narava distributerja.

3.  Politike, postopki in ureditve iz tega člena ne posegajo v druge zahteve v okviru te direktive, tudi ne v zahteve v zvezi z razkritjem, primernostjo ali ustreznostjo, prepoznavanjem in obvladovanjem nasprotja interesov ter spodbudami.

4.  Ta člen se ne uporablja za zavarovalne produkte, ki so namenjeni zavarovanjem za velika tveganja.

POGLAVJE VI

DODATNE ZAHTEVE V ZVEZI Z ZAVAROVALNIMI NALOŽBENIMI PRODUKTI

Člen 26

Področje uporabe dodatnih zahtev

To poglavje vzpostavlja zahteve, ki so dodatne zahtevam iz členov 17, 18, 19 in 20, za distribucijo zavarovalnih produktov, kadar se izvajajo v zvezi s prodajo zavarovalnih naložbenih produktov prek:

Člen 27

Preprečevanje nasprotja interesov

Brez poseganja v člen 17 zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, ki distribuira zavarovalne naložbene produkte za stranke, vzdržuje in izvaja učinkovito organizacijsko in upravno ureditev, tako da lahko sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi prepreči, da bi nasprotje interesov iz člena 28 škodilo interesom njegovih oziroma njenih strank. Ta ureditev je sorazmerna glede na opravljene dejavnosti, prodane zavarovalne produkte in vrsto distributerja.

Člen 28

Nasprotja interesov

1.  Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice sprejmejo ustrezne ukrepe za ugotavljanje medsebojnih nasprotij interesov, vključno med njihovimi vodilnimi in zaposlenimi ali katero koli osebo, ki je posredno ali neposredno povezana z njimi prek nadzora in njihovih strank, ali med dvema strankama, ki nastanejo med opravljanjem dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov.

2.  Kadar organizacijski ali administrativni ukrepi, ki jih v skladu s členom 27 sprejme zavarovalni posrednik ali zavarovalnica za obvladovanje nasprotja interesov, niso dovolj za razumno zagotovitev, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki nedvoumno in pravočasno razkrije splošno naravo ali vire nasprotja interesov, preden sklene zavarovalno pogodbo.

3.  Z odstopanjem od člena 23(1), razkritje iz odstavka 2 tega člena:

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38, da:

Člen 29

Informacije, ki se zagotovijo strankam

1.  Brez poseganja v člen 18 ter člen 19(1) in (2) se ustrezne informacije zagotovijo pravočasno pred sklenitvijo pogodbe stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju distribucije zavarovalnih naložbenih produktov in ob upoštevanju vseh stroškov ter povezanih provizij. Te informacije vključujejo najmanj naslednje:

Informacije o vseh stroških in dajatvah, tudi tistih v zvezi z distribucijo zavarovalnega naložbenega produkta, ki niso posledica uresničitve povezanega tržnega tveganja, se predstavijo v zbirni obliki, da lahko stranka razume celoten strošek, pa tudi kumulativni učinek na donos investicije, na zahtevo stranke pa se predloži razčlemba stroškov in dajatev po postavkah. Take informacije se, kadar je potrebno, stranki zagotovijo redno vsaj vsako leto v času trajanja investicije.

Informacije iz tega odstavka se zagotovijo v razumljivi obliki na način, ki strankam ali potencialnim strankam omogoča, da razumejo naravo in tveganja ponujenega zavarovalnega naložbenega produkta ter da se posledično odločajo o naložbi na podlagi informacij. Države članice lahko dovolijo, da se te informacije zagotovijo v standardizirani obliki.

2.  Brez poseganja v točki (d) in (e) člena 19(1), člen 19(3) in člen 22(3) države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki ali zavarovalnice izpolnjujejo obveznosti iz člena 17(1), člena 27 ali člena 28, kadar kateri koli osebi razen stranki ali osebi, ki deluje v njenem imenu, plačajo ali od nje prejmejo honorar ali provizijo ali ji zagotovijo ali od nje prejmejo nedenarno korist v zvezi z zagotavljanjem zavarovalnega naložbenega produkta ali izvajanjem pomožne storitve, razen kadar plačilo ali zagotovitev koristi:

3.  Države članice lahko za distributerje zavarovalnih produktov v izjemnih primerih določijo strožje zahteve v zvezi z zadevami iz tega člena. Države članice lahko poleg tega zlasti prepovedo ali nadalje omejijo ponujanje ali sprejemanje honorarjev, provizij ali nedenarnih koristi od tretjih oseb v zvezi z zagotavljanjem zavarovalnega svetovanja.

Strožje zahteve lahko vključujejo zahtevo, da se vse take honorarje, provizije ali nedenarne koristi vrne stranki ali pobota s pristojbinami, ki jih plača stranka.

Države članice lahko zlasti določijo, da je svetovanje iz člena 30 obvezno za prodajo katerega koli zavarovalnega naložbenega produkta ali za določene vrste zavarovalnih naložbenih produktov.

Države članice lahko zahtevajo, da je zavarovalni posrednik dolžan, kadar stranko obvesti, da opravlja neodvisno svetovanje, oceniti dovolj veliko število zavarovalnih produktov, dostopnih na trgu, ki so dovolj različni glede na vrsto in izdajatelje, za zagotovitev, da so lahko potrebe stranke ustrezno izpolnjene, in niso omejeni le na zavarovalne produkte, ki jih izdajajo ali ponujajo subjekti, ki imajo tesne povezave s posrednikom.

Pri sklepanju zavarovalnih pogodb s strankami, ki imajo običajno bivališče ali so ustanovljene v državi članici, morajo vsi zavarovalni posredniki in zavarovalnice, vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, ravnati v skladu s strožjimi določbami te države članice iz tega odstavka.

4.  Brez poseganja v odstavek 3 tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38, da določi:

5.  V delegiranih aktih iz odstavka 4 se upošteva:

Člen 30

Ocena primernosti in ustreznosti ter poročanje strankam

1.  Brez poseganja v člen 20(1) zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pri svetovanju o zavarovalnem naložbenem produktu pridobi tudi potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke s področja naložb, povezanih s specifično vrsto produkta ali storitve, ter v zvezi s finančnim položajem te osebe, kar vključuje njeno zmožnost kritja izgub, ter cilji naložbe te osebe, vključno z njeno stopnjo dovoljenega tveganja, da lahko zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki ali potencialni stranki priporoči zavarovalne naložbene produkte, ki so zanjo primerni in so predvsem v skladu z dovoljenim tveganjem in zmožnostjo kritja izgub te osebe.

Države članice zagotovijo, da je pri investicijskem svetovanju zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice, ki priporoča paket povezanih storitev ali produktov v skladu s členom 24, skupni povezani paket primeren.

2.  Brez poseganja v člen 20(1) države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki ali zavarovalnice pri opravljanju dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov, ki niso dejavnosti iz odstavka 1 tega člena, v zvezi s prodajo brez svetovanja od stranke ali potencialne stranke zahtevajo, da zagotovi informacije glede svojega znanja in izkušenj s področja naložb, povezanih z vrsto produkta ali storitve, da zavarovalnemu posredniku ali zavarovalnici omogočijo, da oceni, ali je predvidena zavarovalna storitev ali produkt primeren za stranko. Kadar se predvidi paket storitev ali produktov v skladu s členom 24, se pri oceni upošteva, ali je skupni povezani paket primeren.

Če zavarovalni posrednik ali zavarovalnica na podlagi informacij, prejetih v skladu s prvim pododstavkom, meni, da produkt ni primeren za stranko ali potencialno stranko, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranko ali potencialno stranko na to opozori. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.

Kadar stranke ali potencialne stranke ne zagotovijo informacij iz prvega pododstavka ali kadar zagotovijo nezadostne informacije v zvezi z njihovim znanjem in izkušnjami, jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica opozori, da ne more ugotoviti, ali je predvideni produkt zanje primeren. To opozorilo se lahko zagotovi v standardizirani obliki.

3.  Brez poseganja v člen 20(1) lahko države članice v primerih, ko ni svetovanja v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, odstopajo od zahtev iz odstavka 2 tega člena, s čimer zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnicam omogočijo, da opravljajo dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov na njihovem ozemlju, ne da bi jim bilo pri tem treba pridobiti informacije ali opraviti določitev iz odstavka 2 tega člena, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Vsi zavarovalni posredniki ali zavarovalnice, vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, pri sklepanju zavarovalnih pogodb s strankami, ki imajo običajno bivališče ali so ustanovljene v državi članici, ki ne uporablja odstopanja iz tega odstavka, upoštevajo veljavne določbe v tej državi članici.

4.  Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica vzpostavi evidenco, ki vključuje dokument ali dokumente, sklenjene med zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnico ter stranko, v katerih so določene pravice in obveznosti podpisnikov ter drugi pogoji, pod katerimi bo zavarovalni posrednik ali zavarovalnica zagotavljala svoje storitve stranki. Pravice in dolžnosti strank pogodbe so lahko vključene s sklici na druge dokumente ali pravna besedila.

5.  Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki na trajnem mediju zagotovi primerna poročila o storitvah, ki jih zagotavlja. Ta poročila vključujejo redna sporočila strankam ob upoštevanju vrste in kompleksnosti zadevnih zavarovalnih naložbenih produktov in narave storitev, ki se zagotavljajo stranki, ter, kadar je ustrezno, vključujejo stroške v zvezi s transakcijami in storitvami v imenu stranke.

Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pri svetovanju o zavarovalnem naložbenem produktu stranki pred sklenitvijo pogodbe na trajnem mediju zagotovi izjavo o ustreznosti, v kateri navede podrobnosti svetovanja in kako ta nasvet ustreza željam, ciljem in drugim značilnostim stranke. Pri tem veljajo pogoji iz člena 23(1) do (4).

Kadar se pogodba sklene s sredstvi komuniciranja na daljavo, kar onemogoča predhodno predložitev izjave o ustreznosti, lahko zavarovalni posrednik ali zavarovalnica izjavo o ustreznosti posreduje na trajnem mediju takoj, ko se stranka zaveže s pogodbo, pod pogojem, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

Kadar zavarovalniški posrednik ali zavarovalnica obvesti stranko, da bo izvedla redno ocenjevanje ustreznosti, redno poročilo vsebuje posodobljeno oceno o primernosti zavarovalnega naložbenega produkta glede na želje, cilje in druge značilnosti stranke.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38, da se nadalje opredeli, kako bodo zavarovalni posredniki in zavarovalnice pri opravljanju dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov za stranke spoštovali načela iz tega člena, vključno glede informacij, ki se pridobijo pri oceni primernosti in ustreznosti zavarovalnih naložbenih produktov za stranke, merila za ocenjevanje nekompleksnih zavarovalnih naložbenih produktov za namene iz točke (ii) točke (a) odstavka 3 tega člena, ter vsebino in obliko evidenc in sporazumov o zagotavljanju storitev za stranke in rednih poročil strankam o opravljenih storitvah. V teh delegiranih aktih se upoštevajo:

7.  EIOPA do 23. avgusta 2017 pripravi in potem redno posodablja smernice za oceno zavarovalnih naložbenih produktov, katerih struktura je takšna, da bi bila zadevna tveganja za stranko težko razumljiva, kot je navedeno v točki (i) točke (a) odstavka 3.

8.  EIOPA lahko pripravi in potem redno posodablja smernice za ocenjevanje zavarovalnih naložbenih produktov, ki so za namene točke (ii) točke (a) odstavka 3 uvrščeni med nekompleksne, pri tem pa upošteva delegirane akte, sprejete v skladu z odstavkom 6.

POGLAVJE VII

SANKCIJE IN DRUGI UKREPI

Člen 31

Upravne sankcije in drugi ukrepi

1.  Brez poseganja v nadzorna pooblastila pristojnih organov in v pravico držav članic, da predpišejo in naložijo kazenske sankcije, države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi naložijo upravne sankcije in druge upravne ukrepe za vse vrste kršitev nacionalnih določb, sprejetih za izvajanje te direktive, in storijo vse potrebno za zagotovitev, da se te upravne sankcije in drugi ukrepi tudi izvajajo. Države članice zagotovijo, da so njihove upravne sankcije in drugi ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.  Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah na podlagi te direktive za kršitve, za katere v skladu z nacionalnim pravom že veljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice Komisiji sporočijo zadevne določbe kazenskega prava.

3.  Pristojni organi izvajajo svoja nadzorna pooblastila, vključno s preiskovalnimi pooblastili in pooblastili za nalaganje sankcij iz tega poglavja, v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom, na katerega koli izmed naslednjih načinov:

4.  Države članice zagotovijo, da kadar obveznosti veljajo za distributerje zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov, se v primeru kršitve take obveznosti upravne sankcije in drugi ukrepi lahko uporabijo zoper člane njihove uprave ali nadzornega organa ter zoper vse druge fizične ali pravne osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorni za tako kršitev.

5.  Države članice zagotovijo, da se je na upravne sankcije in druge ukrepe, sprejete v skladu s tem členom, mogoče pritožiti.

6.  Pristojnim organom se podelijo vsa potrebna pooblastila za opravljanje njihovih nalog. Pri izvajanju pooblastil za nalaganje upravnih sankcij in drugih ukrepov pristojni organi tesno sodelujejo za zagotovitev, da te sankcije in ukrepi dajo želene rezultate, ter usklajujejo svoje ukrepe pri obravnavi čezmejnih primerov, ob upoštevanju pogojev za zakonito obdelavo podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001.

Kadar države članice v skladu z odstavkom 2 tega člena sklenejo določiti kazenske sankcije za kršitve določb iz člena 33, zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi na voljo vsa potrebna pooblastila, da:

Člen 32

Objava sankcij in drugih ukrepov

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi nemudoma objavijo vse upravne sankcije ali druge ukrepe, ki so jih naložili za kršitve nacionalne zakonodaje, sprejete za izvajanje te direktive, in zoper katere ni bila pravočasno vložena pritožba, vključno z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteti oseb, ki so zanjo odgovorne. Vendar kadar pristojni organ meni, da je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete ali osebnih podatkov fizičnih oseb nesorazmerna, pri čemer se o sorazmernosti objave takšnih podatkov presoja za vsak primer posebej, ali kadar objava ogroža stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku, se lahko pristojni organ odloči, da objavo preloži, da ne objavi ali da sankcije objavi anonimno.

2.  Kadar nacionalno pravo določa, da se objavi odločitev o izreku sankcije ali drugega ukrepa, zoper katero je dopustna pritožba pri ustreznem sodnem ali drugem organu, pristojni organi na svojem uradnem spletnem mestu brez nepotrebnega odlašanja objavijo take informacije in vse poznejše informacije o izidu take pritožbe. Objavi se tudi vsaka odločitev o razveljavitvi predhodno objavljene odločitve o izreku sankcije ali drugega ukrepa.

3.  Pristojni organi obvestijo EIOPA o vseh upravnih sankcijah in drugih ukrepih, ki so bili naloženi, vendar niso bili objavljeni v skladu z odstavkom 1, vključno z morebitnimi pritožbami v zvezi z njimi in njihovim izidom.

Člen 33

Kršitve ter sankcije in drugi ukrepi

1.  Ta člen velja za najmanj naslednje:

2.  Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi v primerih katere koli kršitve iz točke (e) odstavka 1 v skladu z nacionalnim pravom naložijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge ukrepe:

3.  Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi v primerih kršitev iz točk (a) do (d) in (f) odstavka 1 v skladu z nacionalnim pravom naložijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge ukrepe:

4.  Države članice lahko pooblastijo pristojne organe, da določijo dodatne sankcije ali druge ukrepe ter višje upravne denarne kazni, kot so določene v tem členu.

Člen 34

Učinkovita uporaba sankcij in drugih ukrepov

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali drugih ukrepov in višine upravnih denarnih kazni upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

Člen 35

Prijava kršitev

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme, ki omogočajo in spodbujajo prijavljanja potencialnih ali dejanskih kršitev nacionalnih določb za izvajanje te direktive pristojnim organom.

2.  Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

Člen 36

Predložitev informacij EIOPA v zvezi s sankcijami in drugimi ukrepi

1.  Pristojni organi obvestijo EIOPA o vseh upravnih sankcijah in drugih ukrepih, ki so bili naloženi, vendar niso bili objavljeni v skladu s členom 32(1).

2.  Pristojni organi EIOPA letno zagotovijo informacije v zbirni obliki o vseh upravnih sankcijah ali drugih ukrepih, naloženih v skladu s členom 31.

EIOPA te informacije objavi v letnem poročilu.

3.  Kadar je pristojni organ javno objavil upravno sankcijo ali drug ukrep, o tem istočasno obvesti EIOPA.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Varstvo podatkov

1.  Države članice za obdelavo osebnih podatkov v državah članicah na podlagi te direktive uporabljajo Direktivo 95/46/ES.

2.  Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja pri obdelavi osebnih podatkov s strani EIOPA na podlagi te direktive.

Člen 38

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 39 glede členov 25, 28, 29 in 30.

Člen 39

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 25, 28, 29 in 30 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 22. februarja 2016.

3.  Prenos pooblastila iz členov 25, 28, 29 in 30 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 25, 28, 29 in 30, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 40

Prehodno obdobje

Države članice zagotovijo, da posredniki, ki so že prijavljeni v skladu z Direktivo 2002/92/ES, upoštevajo ustrezne določbe nacionalnega prava v zvezi z izvajanjem člena 10(1) te direktive do 23. februarja 2019.

Člen 41

Pregled in ocena

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 23. februarja 2021 predloži poročilo o uporabi člena 1. Tako poročilo vključuje oceno na podlagi informacij, prejetih od držav članic in EIOPA na podlagi člena 1(5), o tem, ali je področje uporabe te direktive, vključno z izvzetjem iz člena 1(3), še ustrezno z vidika stopnje varstva potrošnikov, sorazmernosti obravnavanja med različnimi distributerji zavarovalnih produktov in upravnega bremena za pristojne organe in distribucijske kanale zavarovalnih produktov.

2.  Komisija to direktivo pregleda do 23. februarja 2021. Pregled zajema splošen pregled praktične uporabe pravil iz te direktive ob upoštevanju razvoja trgov naložbenih produktov za male vlagatelje ter izkušenj, pridobljenih pri praktični uporabi te direktive in Uredbe (EU) št. 1286/2014 ter Direktive 2014/65/EU. Pregled zajema oceno, ali posamezna pravila o poslovanju za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov iz poglavja VI te direktive prinašajo ustrezne in sorazmerne rezultate, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi ustrezne ravni varstva potrošnikov v skladu s standardi zaščite vlagateljev iz Direktive 2014/65/EU ter posebnosti zavarovalnih naložbenih produktov in njihovih distribucijskih kanalov. Med pregledom se preuči tudi možna uporaba določb te direktive za produkte, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2003/41/ES. Tak pregled prav tako vključuje specifično analizo učinka člena 19 te direktive, ob upoštevanju položaja glede konkurence na trgu distribucije zavarovalnih produktov za pogodbe, ki niso pogodbe iz katerega koli od razredov iz Priloge II k Direktivi 2009/138/ES, ter učinka obveznosti iz člena 19 te direktive na zavarovalne posrednike, ki so mala ali srednja podjetja.

3.  Po posvetovanju s Skupnim odborom evropskih nadzornih organov Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži prvo poročilo.

4.  EIOPA do 23. februarja 2020 in potem vsaj vsaki dve leti pripravi nadaljnje poročilo o uporabi te direktive. EIOPA se posvetuje z ESMA, preden javno objavi svoje poročilo.

5.  V tretjem poročilu, ki mora biti pripravljeno do 23. februarja 2018, EIOPA oceni strukturo trgov zavarovalnih posrednikov.

6.  EIOPA v poročilu, ki ga mora pripraviti do 23. februarja 2020, kot je določeno v odstavku 4, oceni, ali imajo pristojni organi iz člena 12(1) zadostna pooblastila in ustrezna sredstva za opravljanje svojih nalog.

7.  V poročilu iz odstavka 4 se preučijo vsaj naslednja vprašanja:

8.  Poročilo iz odstavka 4 vključuje tudi oceno učinka te direktive, ki jo opravi EIOPA.

Člen 42

Prenos

▼M1

1.  Države članice do 1. julija 2018 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice te predpise uporabljajo najpozneje od 1. oktobra 2018.

▼B

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključujejo tudi izjavo, da se sklicevanja v obstoječih zakonih in drugih predpisih na direktivo, ki se razveljavlja s to direktivo, upoštevajo kot sklicevanja na to direktivo. Države članice določijo, kako se sklicevanje opravi in kako se oblikuje izjava.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 43

Sprememba Direktive 2002/92/ES

Poglavje IIIA Direktive 2002/92/ES se črta z učinkom od 23. februarja 2016.

Člen 44

Razveljavitev

▼M1

Direktiva 2002/92/ES, kot je bila spremenjena z direktivami, naštetimi v delu A Priloge II k tej direktivi, se razveljavi z učinkom od 1. oktobra 2018, brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv iz dela B Priloge II k tej direktivi v nacionalno pravo.

▼B

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 45

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 46

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

PRILOGA I

MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE STROKOVNEGA ZNANJA IN USPOSOBLJENOSTI

(iz člena 10(2))

---

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb

Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 9, 15.1.2003, str. 3).

Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo iz člena 44

---

PRILOGA III

Korelacijska tabela

---

( ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

( ) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

( ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

( ) Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

( ) Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

( ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).